-166
Podućne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. 79.
Velikani v pernatem gozdu.
Če   gremo 8 severja na jug,   tedaj se nain   šilasto drevje  čedalje bolj pozgublja,   in mesto  njega se košati
pernato. Kakor imajo šilasti gozdi svoje velikane, tako jih imajo tudi pernati. Med našimi velikani naj omenimo najpreje hrasta. Največi hrast, ki ga v Evropi poznajo, stoji v Francoskej pri Saintesu. Gorostas ta je visok do 20^, pri tleh mu ima deblo v premeru skoro 9"/. V votlem deblu je napravljena soba, ki je 3^ visoka in 3 do 4^ široka. V sobo dohaja svetloba skozi malo okno, in stene njene so poraščene z mahom in s praprotjo. Nad vrati so izžagali kos lesa, ter so našteli na njem 200 kolobarjev, in sodeč po tem kosu menijo, da bi ta hrast utegnil  stati 1800 do 2000 let.
Drug malo manjši hrast je stal v Augleškej pri Dorsetshire-u. Vele o njem, da je imel v obsegu 2l,/2'wy. Tudi ta hrast je bil votel. Votlina mu je bila b7"/ široka in 6* h™/ visoka. Za časa Cromwellovega je bila v njem gostilna za potnike. Leta 1703 je povalila silna burja to drevo na tla, in je ležalo do 1753. 1.. ko so zadnje kosove prodali za kurjavo. V Norfolku, v parku pri Windfortblingu stoji nekda še eden hrast, ki ima pri tleh v obsegu 22^, in sredi debla 12V2^. Velikega hrasta omenjajo tudi pri Dodersdorfu v Holštinskej, v obsegu ima 14*% in prav tak hrast se nahaja tudi pri Bamelu v Hesen-Darmstadtu.
Do 1857. 1. je stal prekrasen hrast pri Breslavi. Točno ga je zmeril Goppert. V višini dveh črevljev od zemlje je imel v obsegu 42 črevljev. V višini 14!/2 črevljev je začel iti v veje, in sicer v tri velike. Ena veja se je odkrehnila 1833. L, in je dala derv 14 sežnjev. Deblo je bilo votlo, in je 19 oseb moglo stati v njem. Celo deblo je bilo visoko 78 črevljev. Julija meseca 1857. 1. ga je povalila burja na tla, in potem ga je Goppert še natančnejše ogledal, zmeril, in popisal na novo. Meni, da je bil star 700 do 800 let.
Tudi Hrvatska ima lepih hrastovih šum. Najlepši hrasti se košate v Slavoniji, v obsegu imajo po b1/^7"/, in visoki so po 32*% Stari so po 250 do 300 let.
V 8evernej Ameriki rasto razni hrasti, ali kolikor znamo do sedaj, nobeden se ne more meriti z našimi, kar se tiče veličine. Samo ena vrsta hrastov (Quercus bicolor) je precej velikanska.
Bukev se potegne visoko samo v gostih šumah, ker vsaka teži po tem, da s svojo krošnjo dojde na zrak in svetlobo. Na takih krajih imajo bukve kedaj pa kedaj po 40 do 42*y višine. Ali kjer stoji bukev na samem, tam gre s krošnjo bolj na širjavo kot na višavo, in redkokedaj ima več kot 20 do 22^ višine. V obsegu imajo bukve navadno po 3 do 4"/. V Falkenbergu pri Freienwaldu je zmeril Ratzeburg bukve, ki so imele tudi po 67 v obsegu, in pri Dodersdorfu v Holštinskej po 7*% Pri Danisch Neuhofu stoji bukev, ki ima en črevelj nad zemljo skoro 8"/ v obsegu. V Avstraliji rasto buk\e (Fagus Cunninghami), ki imajo višine 65^. in debeline 7Vqm/.
(Dalje nasiednjič.)
167