CENA NAROČNINI:
Za eno leto .....,.................. $2.00
Za pol leta ........................ 1.25
Za ZDA.......................... 3.00
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
V . . .
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
SOVJETSKA UNIJA NI POZVANA NA KONFERENCO
TORONTO, ONTARIO PETEK 20 AVGUSTA 1943
V . . .
Cena 5c.
London— (CP) Glasom tukaj Šnega poročila z dne 13 avgusta, "Tass" oficijelna sovjetska časopis na agencija odgovarja na neresnic na poročila in celo razne izjave, kot ovira proti prisostovanju sovjetske ga zastopništva konferenci med Churchillom in Roseveltom, ki se je vršila zadnje dni v Quebec-u, Kanada. Izjave so bile češ, da zaradi sedajne ofenzive Rdeče Armade, Stalin ne bo mogel prisos-tovati konferenci. Neki krogi so si prizadevali pojasniti na ta način, da bi lahko kdo drugi zastopal Sovjetsko Unijo, če je Stalin toliko zaposlen. Predsednik Roosevelt je drugim omenil, da bi zastopništvo Sovjetske Unije, bilo kot "dobrodošlo".
Toda izjava "Tass-a" zanika gornje trditve z tem, ko pravi da je pooblaščen izjaviti, da: "S ozirom na karakter konference kakor Stalin ali pa kdor koli od predstavništva sovjetske vlade, ni bil pozvan da prisostuje konferenci."	L
Torej dosedajna poročila ki so krožila v diplomatičnih in tudi v drugih krogih o zaposlenosti Stalina, ter obžalovanju ker ni bila zastopana tudi Sovjetska Unija, ne odgovarjajo resnici, kakor izjavlja "Tass" oficijelna časopisna agencija Sovjetske Unije. Verjetno je, da "Tass" ni sam na svojo roko podal gornjo izjavo, ampak da je to izjava sovjetske vlade, ki sicer v kratkih toda jasnih potezah odgovarja na vsa dozdevanja in trditve poročil iz raznih virov.
Zdi se da so taka poročila imela cilj na spreten način v javnosti ustvariti dojem prvič, češ Sovjetska Unija se neinteresira o zavezniških "konferencah", zato je cela zadeva nesporazuma ležeča na sovjetski vladi. Resnica pa kakor je razvidno, je nasprotno, to je s ozirom na karakter konference, Sovjetska Unija ni bila pozvana, da pošlje svojega predstavnika. To pa zadostuje spoznati tako svrho konference, kakor tudi pomen prejšnih poročil.
Neka druga poročila trdijo, da je glavna svrha konference bila pogovor vojnih operacij na Pacificu proti Japonske. Sovjetska Unija ni
v vojni proti Japanske, ter zato gotovo bi ne mogla prisostovati takim pogovorom na podlagi nena-padalnega pakta 2 Japonsko. Zatem pa, da se pričakujo skorajŠni pogovori med zavezniki in Sovjetsko Unijo, enkrat v prihodnjem sep-tmbru.
Vlada Trifunoviča odšla v pokoj
Pregled bojevitih ©rt proti fašizmu
™E-^RMADA ZAVZELA KARAČEV IN PRODIRA PROTI BRVANSKU VAŽNI f^ HARKOVA JE NEIZOGIBEN IN NACISTIČNE SILE KLJUB
CRTl zifl^AMVZŠSF' ODSTOPAJO NA 400 MILJ DOLGI BOJNI ČRTI, ZAPUŠČAJOČ ZASEBOJ NA KUPE MRLIČEV IN VOJNE OPREME
Leto 2. štev. 29.
Kdo je odgovoren za rasne izgrede
Montreal — Minulega tedna nedaleč Qubeca, majhno mestece Pia-ge Laval, skupina mladih kaiadskih Francozov je napadla tamkaj sta-nojoče prebivalce židovskega porekla, pri čem sta dva 2adnjih za-dobila težje rane, eden od teh pri kanadskih 2rakoplovcih. Ravno tako sta bila napadene Še druga dva vojaka židovskega porekla in nekoliko mornarjev.
Na zahtevo napadenih poklicana je policija, da preišče celo zadevo. Policajski načelnik je glede tega slučaja izjavil, da je bil to rasni napad, toda on je podvzel vse potrebno da se ga spreči.
Organizacija znana pod imenom Canadian Jewish Congres, je vložila protest in izjavlja, da oblasti niso podvzele dovolj resnih korakov proti rasnim izgredom, kateri so se pojavljali tudi pred tem. Domneva se da so izgredi nastali s podžigom "peto koloncev" v Qubec provinciji, kjer že itak imajo zaslombo po nekaterih strankah, ki so pred leti javno zagovarjale hitlerjev režim.
Torej za rasne izgrede ni odgovoren nihče drugi, kakor fašistična peto-kolonska klika, katera v nekaterih slučajih nemoteno nadaljuje svoj zločinski posel v času, ko je potrebna sloga in soglasje naroda v splošnem, da se uspešno zadobi zmago nad fašizmom.
London — Glasom tukaj snih poročil in posebnega poročila od NY-T-u, ki ga posnema J. I. C. v New Yorku pravi, da je komaj pred šestimi tedni sestavljena Trifuno-vičeva vlada podala odstavko zaradi novih nesporazumi j en j med srbsko in hrvatsko frakcijo v vladi. Tozadevni spor je bil v tem, ko srbska večina ni hotela ugoditi zahtevi z strani hrvatskih ministrov glede politike jugoslovanske države in njene organizacije po vojni. Zaradi tega je prišlo do ostrega spora, ki je povzročil odstavko ubežne vlade, ki je namenoma imela načrt preseliti se v Kairo, navodno bližje domačega praga.
"Novo" vlado je sestavil dr. Božidar Purič, ki je poleg ministrskega predsedništva zadržal port-felj ministerstva za zunajne zadeve in zastopnika vojnega ministra generala Draže Mihajloviča.
Nemislimo da je potrebno ponovno navajati osnovni vzrok zaporedoma krize v jugoslovanski za-mejni vladi. O tej osnovi je prepričan narod tako v starem kraju, kakor tudi v izseljeništvu. Bolj pravilno je se sprijazniti se z osnovo naroda v starem kraju, ter njegovo besedo, ki bo nedvomno precej močna v tej zadevi o bodočnosti Jugoslavije. Dajmo ji zaupno okre pčilo tudi mi enotno v isseljeništ vu, da bo toliko bolj močna.
NOVA DELAVSKA STRANKA
Toronto — Tim Bukc, vodja kanadskih komunistov, je prednedav-nim naznanil o vstanovitvi nove delavske političke stranke. Dosedaj je že vstanovljeno skoraj v vsaki naselbini podeželni odbori in tudi klubi. Prav vneta diskusija se nadaljuje o programu stranke, pravilih in tudi imenu. Zdi se, da se bo imenovala "Delavska Progresivna Stranka", toda to bo določila nacionalna konvencija, ki se bo vršila dne 21 in 22 avgusta. Pričakuje se precejšne Število delegatov iz vsih krajev dežele, med temi zelo uglednih mož v javnem ude-jstvovanju.
Nova stranka kakor je razvidno bo delovala na podlagi Marks-Leni-novega nauka o znanstvenem soci-jalizmu. To bo pa najboljša politična in znanstvena podloga za delavski razred, da pospeši svoje delovanje v vsih zadevah tikaj očih se tekočega času v borbi proti sovražniku. Z tem bo istočasno pospešena enotnost kanadskega naroda, ko bodo znanstvenemu socijalizmu naklonjeni delavci, se udejstvovali potom delavske politične stranke.
Program in ime nove stranke bo določila konvencija kakor je omenjeno. Toda zanimanje med delavci v splošnem, je veliko za novo stranko, ki bo po svojem programu ena od dejansko demokratičnih stranak ne v obljubah, ampak v dejanjih. Tako se glase Številna priporočila za novo stranko iz vsih krajev dežele in upati je, da bo njeno delovanje nedomestilo vso praznino resnično delavske stranke med delavci in farmerji.
Poletna ofenziva Rdeče Armade, ponovno navdušuje svet in mu daje največje zaupanje, da se bliža poraz fašističnih sil. Kakor v zimski tako v poletni ofenzivi, njeni udarci so činkoviti proti zbrani fašistični sili na vzhodni bojni črti. Ako bi zbrali vse druge bojne črte ter zalogo v moštvu in materij alu, niti oddaleč niso primer vzhodni, kljub temu da je važnost udarcev proti fašističnim zverinam dobro došel kjer je.
Prednedavnim so krožile vesti češ, nekoliko divizij je že prevrže-no iz vzhodne bojne črte nekam na zapad. Resničnost ne samo da pobija take vesti, apmak znano je da nemški fašizem pošilja' ojačanja iz zapadne Evrope na vzhodno boj no črto, kjer je nad 200 nacističnih divizij. Težko je pa zaverjeti, da jih polovico predstavlja vred z svojimi saliteti po vsej ostali za sužnjeni Evropi, kolikor jih je na vzhodni bojni črti.
V sedajni ofenzivi Rdeča Arma da je osvobodila na stotine nada-Ijnih mest in obljudenih krajev prodirajoč na južni strani ob Har kovu in severozapadni proti Br-yansku in Smolensku. Točasno na-daljujo se krvave borbe v Harkovu, ter je njegov padac neizogiben Kajti Rdeča Armada je s izjemo le 30 milj z treh strani obkolila mesto, srednji odelki prodirajo v srce mesta. Ravno tako le 15 milj je odaljena od Bryanska in s zavzetjem Karacheva kot predstraže Bryanska ne manj važno od Orla utrdbo na centralni fronti. Nacistične sile če tudi podprte z zvežimi rezervami iz zapadne Evrope, skušajo v protinapadih zaustaviti prodiranje Rdeče Armade, toda brez uspeha. Tako pri Harkovu kakor tudi proti Bryansku stopnjema napreduje, ter podi fašistično zver. Najnovejša poročila zatrjujo o novem orožju, oziroma bombe proti
tankov. Sovjetski letalci ki igrajo zelo važno vlogo so prvikrat iz zrakoplovov metali nove vrste bombe, katerih dejstvo je ogromno. Sedem milimetrov jeklena ploČa ni kos tej bombi. Celo nacistična poročila dajajo pozornost novim bombam, katerih činkovitost ne vzdrži toliko naglašen nacistični tank od 60 tonov "Tiger".
V dosedajnih operacijah Rdeča Armada je zajela ogromno Število vojnih vjetnikov in vojne opreme. Na nekih krajih bojne črte nacistične sile so zapuščale zaseboj nepoškodovane tanke, tope in razno
drugo orožje. Tako preživlja ne-kdajna oznanjevalna "nepremagljivost" častni poraz pred armado, ki je rešila svet pred fašistično pošastjo. S ozirom na tekoči položaj in nastale razmere v zasužnjeni Evropi, Italiji, ter splošno na bojnih črtah, ni bila nikdar prej boljša in bolj naklonjena priložnost za invazijo evropskega kontinenta. Ustanovitev druge fronte v zapadni Evropi je ne le pomoč Rdeči Armadi, ampak pomoč zasužnjenim narodom Evrope, da se čimprej enkrat in za vselej stare fašizem, zem.
NARODNA OSVORODILNA BORBA V JUGOSLAVIJI
V preteklih deset dni se vodi krvava borba na vsih krajih v Jugoslaviji od Bosanskih hribov, čez Hrvatsko, Sloveniji in Primorju. Fašistični okupatorji so zbrali večje rezerve vojaštva in orožja in izvedli že šesto ofenzivo proti Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi. Toda kakor prejšne tako tudi že Šesta ofenziva fašističnih vničelcev, je doživela poraz z Številnimi izgubami v moštvu in vojni opremi. Odločnost in vztrajnost Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, je osnovni vzrok za neuspeh fašističnih načrtov, podprtih po vstaški in prodani četniški armadi. V srednji in po drugih krajih
ZAVEZNIŠKA ARMADA OKUPIRALA SICILIJO
J	_^
Revolt italijanskega naroda proti fašističnega režima Bodoglia in kralja. Milan, Turin in Rim, središče narodnih manifestacij za mir.
Severna Afrika — Glasom tukaj-Šnih poročil iz zavezniškega stana, zavezniška armada je strla glavni odpor talijanskih in nacističnih oddelkov v Siciliji. Zavzetjem Mesine, zavezniška armada kontrolira zdaj vse glavne položaje na otoku in se točasno kakor pove poročilo, nadaljuje le čiščenje teritorija od razbitih sovražnih oddelkov, kateri odstopajo v notrajnost Italije.
Takoj po padcu Musolini j evega režima in na podlagi zavezniškega ultimata da se Italija brezpogojno sreda in na ta način izključi iz vojne. Ni mogoče zanikati, da ako je )ila kdaj boljša proložnost za naval od vseh strani, je bila takoj v oričetku ko je narod manifestiral po ulicah Milana, Turina, Trsta in drugih večjih mestih, kjer se je na več krajih pridružila armada, ter odpovedala poslušnost Bodoglijeve-mu režimu. Obenem pa predno so nacisti prevrgli svoje rezerve v severno Itaiijo. Očitnost takoj vpriče-tku ni bila nič manjša kakor je
danes, da je Bodogli igral vlogo družine Petain-Laval. Ta očitnost je vsekakor izzvala zaveznike proti neuspehu izključiti Italijo vojne, za ponovno bombardiranje Rima in drugih vojnih objektov v Italiji. Pomirjevalna politika izraža le pretežke izkušnje za svet, tako tudi v zadevi sedajnih razmer v Ita-liji.
Edino resničen zaveznik Zedinjenih Narodov, je bil in ostane italijanski narod; one narodne skupine in stranke, ki so v načelu mira kljub drastičnim ukrepom obsednega stanja, manifestirale svojo vdanost za mir, ter proti nadaljevanju vojne v zvezi z fašističnimi razbojniki. Dokler s bo politika oslanjala in pričakovala povojnih rezoltatov od le preoblečenih fašističnih vodij po vzorcu Laval-Petain, Bodogli, Dar-lan in Še nešteto drugih, bo le na Škodo naroda v dotičnih državah, Zedinjenih narodov Še posebej. Povrhu tega podaljšala vojno, ter po-množevala ljudske in materijalne
Slovenska Osvobodilna
Fronta
ZA JUGOSLOVANSKI DEMOKRATIČEN TISK SPISAL, Prof. Nikola Mirkovič
V borbi proti zunajnih zavojevalcev, slovenski narod je organiziran v eno močno organizacijo znano "Osvobodilna Fronta". Pod vodstvom slovenskih intelektualcev Borisa Kidrič in Josipa Vidmar O-svobodilna Fronta, več kot dve leti pod najtežjimi okolŠčinami se uspešno bori proti italijanskih in nemških okupatorjev, ter njihovih po-magačev med Slovenci v takozvani "beli gardi".
Najmanjša grupa v slovanski družini naroda (izvzemivši Srbe v Lužici), Slovenci so v neprimerni borbi postali dokaz in pokazali svojo odločnost, da se kot narod održe kljub programa in .surovosti okupatorskih oblasti. Svojom borbom oni so dostojno stali rama ob rami z svojimi srbskimi in hrvatskimi sobrati v eni edinstveni jugoslovanski osvobodilni fronti.
Slovenci v bistvu ,so miroljuben in delaven narid. Dočim v svoji povesti niso ibli izloženi v taki meri surovosti sovražnika, kakor Srbi in Hrvati. Dokler so Srbi morali sprejeti na sebe vso težo surovosti gi-ganske borbe proti Turkov, so Slo-
venci bili zaščiteni z telesi šrtev in srbskih in hrvatskih skozi .veke. Slovenski narod ni dajal heroje in tudi ni ostavljal spomenike ter mu-čenike.
Medtem slovenski narod prevzel je na sebe ne manj važno neenako borbo proti nasilnega in potuhnjenega ponemčevanja. Izoliran v nemškem in italijanskem gospodstvo, on je uspel skozi stoletja da se v-zdrži navzlic vsih metod dunjskih oblastidržcev. V tej borbi prisiljen korak po korak odstopati, toda v-zdržavajoc svojo upognjeno hrbtenico, da bi jo naposled v letu 1918 izravnal. Za dvajset let Jugoslavije, Slovenci so uspeli v narodnem in kulturnem razvoju sicer delno nadomestiti, kar jim ni bilo mogoče v prejšnem veku, ter zbrati in organizirati, da bi dali odih svojemu delovnemu in ustvarjajočemu duhu. Navzlic notrajnih težkoč slovenski narod je uspel narediti giganski korak, da se celo iz osnovi prpo-rodi.
Dva desetletja živlenja v skupni državi z Srbi in Hrvati, z sposobnostjo zaščitil in ojačil v taki meri,
da je bil pripravljen v letu 1941 prvikrat v svoji povesti sprejeti eno krvavo in suorovo vojno. Dve leti te borbe ste izpolnjeni z takim herojstvom in takšnimi žrtvami ter zavestjo o čem ni dvoma več, da bodo Slovenci nadživeli vse daljne strahote okupacije in vzdržati se, če tudi bi bili prepolovljeni.
V Sloveniji sovražnik je postopal po načrtu in z osobiti surovostjo. Sleveska zemlja razdeljena je med Italijani, Nemci in Mažari. Nasilno izseljevanje in ponemčevanje je Šlo za tem, da narod kot celoto iztrebi, ter naredi prostor za koloniste "nove" Nemčije.
Medtem takoj po okupaciji organiziran je sistematični odpor po Osvobodilni Fronti, katera je postala vojna in politična organizacija v borbi proti sovražnika. Osvobodilna Fronta, ki je dobila svoj izraz po vsih krajih Slovenije, ter je celo že v tretje uspela da se ta izraz in njen oblik prenese na italijansko ozemlje zadaj za Trstom proti Udin.
Razen tega Osvobodilna Fronta je dobro organizirana in ima pri-
žrtve. Narod je zaveznik mira in z narodom je potrebno delati sporazum.
Kam je naperjen glavni udarec zavezniških sil zdaj po ukupaciji Sicilije, je vsekakor vojaška zadeva. Govori se o ustanovitvi druge fronte v zapadni Evropi. Tudi na konferenci med Churchillom in Roose-vltom, so pogovori o naslednjih vojnih operacijah v Evropi in Pacifiku. Celo, obrežje v Angliji ob kanalu, se pripravlja za vsako even-tualnost, pravi neko poročilo. Toda poleg bombardiranja iz zraka vojnih objektov v Nemčiji in Italiji, je neposredna naloga ustanoviti drugo fronto zdaj, dokler je Rdeča Armada v ofenzivi in v Italiji vznemirjenost. Splošen položaj v zasužnjeni Evropi daje prednost za invazijo evropskega kontinenta. Nemir v Italiji, prebujanje v Bolgariji, Rumaniji, Madžarski, ter že Šesta ofenziva okupatorskih sil v Jugoslaviji v svojem porazu, daja ogromno podporo za invazijo Evrope.
Neka druga poročila potrjujo najnovejše vesti, da je 19 nacističkih divizij okupiralo severno Italijo pod izgovorom češ, da so italijanske oblasti nezmožne narediti notraj-ni red. Bodogli in kralj, seveda nista vložila protesta. Tako se na račun odlašanja gotovih akcij utrjuje nacizem na strateških položajih Evrope, ter se z tem podaljša vojna, proti možnosti za zmago v tem letu.
merno organizacijo v vsih področjih borbe, to je v vojnem, gospodarskem in tudi kulturnem polju. Narod je vdan njenim navodilom in jo podpira ob vsakem koraku. Najbolj pričujoče dejstvo je, da brez narodne podpore bi bilo ne mogoče vzdržati eno tako veliko organizacijo, ter uspešno voditi partizansko vojno v relativno dosti stinjenem ozemlju.
Dogodki v Italiji pričajo o naglem političnem in vojnem razvoju na ozemlju, na katerem Osvobodilna Fronta deluje. Aktivnost med Slovenci v Julijski krajini ojačena je z zlomom fašistične stranke, katera je osobito bila v tržaškem okraju aktivna na političnem in nacionalnem polju.
V dogledu so medtem težki dnevi. Prihod nemških oddelkov, ki so zamenjali italijanske omahljive posadke v slovenskih in drugih primorskih krajih, bo poostril dosedajni položaj. Nemška vojska je že zavzela pozicije v Trstu in drugis mstih, da utrdi fronto proti zavezniške invazije ali pa v slučaju poraza Italije bodisi z izstopom iz vojne ali pa okupiranjem po zavezniški armadi. V cilju teh predvidevanj nemška vojska na Balkanu po poveljstvom Ervin Romela, si hcJče neposredno zavarovati zaledje proti upornikom. Za naše borce v Sloveniji in drugih krajih Jugoslavije z tem nastajajo nove težkoče in preizkušnje. Nove in Še večje žrtve. Toda vera v zmago narodnih stvari in končno osvobojenje, je močna in nerazdeljiva.
Bosne, so se vršili ostri zaporedoma napadi nacističnih in izdajalskih sil proti Narodni osvobodilni armadi. Toda pod zelo previdnim vodstvom preizkušenim v osvobodilni borbi zadnji dve leti, Narodna in Partizanska armada z izven-rednim junaštvom, je odbila napade in celo izvedla protinapad v več krajih, ter osvobodila nekoliko važnih mest in vasi. Poleg tega so skupine njenih oddelkov razstrelile nekoliko železniški postaj Modrina, Vranduk, LeŠva in Buso-vača v srednji Bosni. V tej borbi z nacističnimi SS oddelki, so te sku- J pine pobile 130 vojakov.
S ozirom na zaporedoma napad na nacistične posadke, okupatorske oblasti so poslale na več krajih ojačanja nastanjenim garnizonom ob glavnih železniških progah. Tako je nameščena 369 nacistična divizija vred z vstaŠi in z prodanimi četniki, da zavarujo železniško progo Dobo j-Bosanski Brod.
Slovenski partizanski oddelki so v odločni borbi proti Italijanov v Primorju in Istri. Narodna Osvobodilna Fronta, katera je središče mo-
V •
ci in zaupanja v osvobojenje, si utira pot v one kraje kjer se je vršilo fašistično nasilje takoj po prvi svetovni vojni nad Primorskimi Slovenci in Hrvati. Od kjer so bili tisoči izlaščeni in pregnani, sto in sto pa podvrženo konfcetracijskim ta-boriščim, zaporu in do smrti tor- , turan, zato ker so djali, da so Slovenci — da so Hrvati.
Nepotrjena vest pravi, da je pognan v zrak železniški most pri Otovcu v Belikrajini, kjer se so zadnje dni vršile odločne bitke.
Medtem po Sloveniji pod oblastjo Narodne armade in tudi v okupiranih krajih, se so vršile proslave ob drugi obletnici Narodne Osvobodilne in Partizanske aivna-de. Narodna in Partizanska "J(ma-da, je središče narodnega odp/r 1 in zaupanja v končno zmago. P( dpi-rajmo jo tudi mi, da postane 'tako silna in močna, zmožna pognati fašistične zveri iz naše domovine in ji zajamčiti narodno in gospodarsko osvobojenje.
Vesti iz drugih virov trdijo da je Mihajlovič nasprotnik ne samo Narodne osvobodilne in partizanske armade, ampak tudi Britancev. Kljub temu da je Britanska vlada zahtevala od jugoslovanske vlade, da izjavi stališče Mihajloviča, ni bilo povoljnega odgovora. O^ tega času in sicer prvikrat so dobili delno priznanje Partizani po poročilih radio postaje BBC., ter drugih uglednih krogov v Vel. Britaniji. Nasprotno pa vidimo le priživljati krizo zamejne jugoslovanske vlade. Že druga vlada je odšla v pokoj, sestavljena je tretja. Resnih izjav o zadevah Jugoslavije sedaj v vojni, kakor tudi povojni, razen razvrstitve ministrskih položajev, za promet, nadzorstvo, rudarstvo, trgovi-nu i td. Ni kljub temu da je vse to končno v Jugoslaviji, če bo nasledila dosedaj no politiko svojih prednic, lahko pričakujemo skoraj-Šno krizo tudi pri njej.
SPREMENITEV NAJEMNISKE REGULACIJE Otawa — Z prvim oktobrom pride vpoštev revizija glede najemnine. Lastnik stanovanja bo lahko odpovedal najemniku stanovanje če sam ežli stanovati v dotičnem stanovanju v dobi šest mescev. Dosedaj je bila določba s ozirom na pomanjkanje stanovanj eno leto. V nekaterih slučajih celo Še več, kar je povzročilo večje pritožbe lastnikov zaradi tega, ker je zakonska določba zaščitila najemnika pre ; odpovedi najemnine.
Z prvim oktobrom kakor je oir njeno je ta določba spremenjei na dobo Šest mescev.
"EDINOST"
PubHshed trice montly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Kegistered in fhe Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. F.
SOVJETSKA UNIJA OPOZARJA NA ODLAŠANJE DRUGE FRONTE
Izhaja trikrat mesečno v slovenskem jeziku. Naslov lista:
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Nekoliko o zadnjih volitvah
Rezoltat provincionalnih volitev v Ontario je postal ne le predmet razprav in komentarjev, ampak istočasno do gotove meje merilo splošnega mnenja in zavesti. Nepričakovani poraz liberalnih krmilcev v taki meri, je očiten dokaz, da narod stremi za progresom, ter da je do vratu neveličal se iz leta v leto z obljubami v predvolilni kampanj,i dejansko pa dobival le drobtine. Od drobtin se pa ne da živeti, tudi ne spoznati liberalnost in demokracijo.
Narod v splošnem je bil in tudi danes je pripravljen dati vso podporo stvari za totalno vojno, to je mobilizacijo materijalnih in fizičnih sredstev za zmago. Najboljši dokaz zato je, vojna produkcija, število armade, njeno orožje, ter zaloga orožja poslanega zaveznikom. Ako primerjamo Kanado s prebivalstvom z drugimi državami, tedaj je očitost toliko večja sorazmerno z Številno po prebivalstvu močnejšimi državami. Toda narod poleg tega zahteva sicer ono pravičnost, katera mu kot narodu pripada. Da so razvrščeni vojni davki sorazmerno nnapram dohodkom; večja socijalna pravičnost; boljša priložnost za Šolstvo; pravičnejša delavska zakonodaja; boljša zdravstvena obskrba; boljše regulacije in pomoč za razvitek poljedelstva in nešteto drugih stvari k splošnemu napredku naroda.
Volitve"Yes" niso dale mandata federalni in provincionalni vladi, da se v resnih zadevah tako vojne kakor tudi naroda omahuje pod pritiskom sebičnih finančnih krogov. To je bil mandat za totalno vojno; za mobilizacijo potrebnih sredstev ter odločen pogon tudi v raznih drugih zadevah dežele. Toda to ni bil slučaj v oni meri, kakor je pričakoval narod.
Provincija Ontario ena od najbolj obljudenih in industrijsko razvitih, je priživljala krizo zlasti v industriji. Delavci so iz vdanosti do svoje domovine čakali ponekod Šest, deset in celo do 15 meseciv, da se poravna spor izmed njih in delodajalcev. Državni odbor za posredovanja v takih zadevah, se so gluho ponašali napram zahtevam delavcev, kar je izzivalo nezadovoljstvo v industriji in povzročilo zastoj. Da pa ni bil večji zastoj, se moramo zahvaliti le zavesti delavcev v tekoči vojni, ki so kljub resnih in neopravvičenih razmer v industriji, nadaljevali delo.
Leta pred vojno kakor tudi v vojni, delavci so zahtevali pošteno TlelaVsko zakonodajo. Toda kakor v drugih zadevah tako tudi glede delavske zakonodaje so bile le vroče debate v parlamentu, konkretnega storjeno pa zelo malo v tem oziru. Zatem ako računamo na demokratične svobodščine, tedaj se izraža rak rana v marsikaterih ozirih. Zadostoval nam bo primer Ukrajinskih delavskih dvoran, tretji po narodnosti v deželi. Nad 60 njihovih dvoran je podvrženo zakonu o zaščiti države; zatem nelegalnost komunistične stranke in nekaterih verskih skupin. Dočim če trezno zasledujemo v tekoči vojni vdanost in pripravnost za poraz fašizma, nedvomno da bomo opazili marsikaj neokusnega in fašistični propagandi naklonjenega. Posebno se to izraža v provinviji Quebec, kjer "Blok Popolaire" odprto vodi odvratno propagando proti Židov; proti vojaškega nabora in proti enotnosti kanadskega;] naroda. V marsičem so podobni izpadi tudi v Ontario.
„ torej ko vse to zberemo, jasen odgovor je za tako nenadno spremembo pri zadnjih volitvah. Osnovno je ta sprememba nastala ne odvčeraj, ampak zadnja Štiri leta je stopnjema tlela od ene in druge strani pa vojna proti fašizmu, je posledica za tako spremembo.
Svet gre za progresom ne v besedi; ne v obljubah starih in reakcionarnih strank, ampak dejansko se noče povrniti v predvojno dobo brezdelja zaradi sebičnih finančnih krogov. Ljudstvo se prebuja spoznavajoč toliko bolj resno tekoč dobo, da so njegovi povojni interesi tesno vezani z vsimi drugimi zadevami v vojni. Spoznavajoč tudi dosedaj no vodstvo v gospodarskih in političnih ozirih, ki ni izražalo bolj odločne zaščite njegovih interesov, ampak omahljivo pod pritiskom finančnih krogov prepuščalo resne zadeve nedotaknjene in brez resnega programa.
Delavci v Otario prav gotovo niso pozabili svoje strpljivo čakanje po več mesecev, da se poravna spor v industriji; da se odstrani nepravičnost protiunijske aktivnost z strani kompanijskih unij; da se zviša delovno mezdo napram draginji in vojnim davkom. Ravno tako ni ljudstvo przrlo dejstva o demokratičnih svobodščinah, katere so omejene organizacijam in strankam, katere so pred leti žigosale fašizem v bistvu njegovega pomena. Vse to skupaj je privedlo do poraza liberalcev v zadnjih volitvah .
Dobila je večino "progresivna" konservativna stranka. Novi pre-mijer je Col. George A. Drew, nacionalni vodja pa, John Bracker. Kljub 22 točk njenega programa ona ni pridobila novih sil v sedajnih volitvah, ampak nezadovoljneže od liberalcev ter skrajno reakcionarne elemente. Bodočnost bo vsekakor potrdila, da je sprememba le v zunaj-nem obliku, dočim notrajno ozračje voni po konservativnih regulacijah "dosti obljubiti", storiti pa prav malo.
Druga zanjo po večini je Co-operative Commonwelt Federation. Ta stranka ki ni imela dosedaj poslanca v provincijalni zbornici, je pridobila 34 sedežev. Po nekem časopisju beremo da je to "socijalistična stranka", resnično demokratična itd. Nednomno da je članstvo na strani progresa in napredka; da je za spremembo dosedaj nih socijal-nih in gospodarskih razmer. Nihče drugi bi res ni bil bolj srečen kakor delavci in ljudstvo v splošnem, da se vresniči prerokovanje za "soci-jalizem", toda preteklost se kaj rada ponavlja če tudi v drugačni obliki in okolščinah, ki priča v marsikaterih državah o takem prerokovanju, dejansko so pa le težke posledice za delavce in delovno ljudstvo.
Z eno besedo nova vlada bo v marsičem, koalicijska vlada, ter lahko pričakujemo zelo vročih debat na podlagi volilnih programov. Edina sta dva delavska poslanca v provincionalni zbornici, katera bosta največja opora in zaslomba delavskih interesov ter delovnega ljudstva v splošnem. Zato zasleduj mo bolj resno rasprave v provincionalni zbornici tako da ob drugih volitvah ne bo dvoma kdo je resničen zastopnik naših interesov.
V prevodu priobčujemo uvodnik revije "Vojna in delavski razred", glasilo strokovnih unij Sovjetske Unije. Obširna razlaga s ozirom na drugo fronto, je neposredna važnost v tekočem času, ki kakor omenja uvodnik, nudi najboljšo priložnost za ustanovitev druge fronte. Ako se pa s odlšanjem zamudi to priložnost sedaj, ko se očividno izraža tako kriza v fašističnem zavezništvu ; uspešna . ofenziva Rdeče Armade pri Orlu, Belgorodu in Harkovu; ter zavezniška invazija Sicilije, tedaj lahko pričakujemo le podaljšanje vojne na račun milijonskih ljudskih in materijalnih žrtev, katere bi bile zmanjšane z ustanovitvijo druge fronte na zapadu Evrope, končno pa zadobljena zaželjena zmaga v tem letu.
Zaradi važnosti razlage o tem priobčujemo sicer najvažnejše stav-vpraŠanju in kakor smo omenili ke uvodnika za naše čitatelje.
"Sedajna situacija pričenja uvodnik omenjene revije, je pač taka, da je zmaga svobodoljubečih sil nad Hitlerizmom mogoča v neposredni bodočnosti.
Vidna sprememba položaja pro tifaŠističnih sil, ki je nastala v teku vojne, daj a neposredno podlago za zmago. Nekoliko značilnjeŠih fak-tov nam zadostuje za pregled.
Brilijantna ofenziva Rdeče Armade lansko zimo; slikoviti poraz nemške armade pri Stalingradu, ob Donu in Kavkazu; poraz nemško-italijanske armade v Tuniziji; zavezniška invazija Sicilije in možnost po padcu bankrotiranega fašističnega režima Musolinja, da Italija izstopi iz vojne; poraz nemške poletne ofenzive proti Sovjetski Uniji in končno uspeh ofenzive Rdeče Armade pri Orlu, Belgorodu in Harkovu, so značilni fakti spre-mbe splošnega položaja protifašističnih sil v tekoči vojni; obenem pa dajajo neposredno priložnost za skoraj Šno zmago nad sovražnikom.
Očividna kriza v fašističnih taborih, ki podjeda njihovo funda-mentalno podlago moči, nikdar prej od pričetka tekoče vojne ni dajala boljša priložnost za skoraj -Šno zmago, kakor danes.
Zgodovina pozna težke posledi-ie vojne, kadar se je z odlaŠanjm izgubila priložnost za zmago. V takem slučaju podaljšan je čas za zmago, vojna se nadaljuje v brez-krajnost; narod goljfivo je zavle-čen v dajatev nadaljnih in nepotrebnih žrtev.
Danes milijoni ljudstva po celem svetu se vprašuje s resnično prizadetim vprašanjem: "ALI SO PODVZETE VSE POTREBNE NALOGE, SREDSTVA IN IZRAČUNAN ČAS KI NUDI PRILOŽNOST ZA ZMAGO NAD FAŠISTIČNO NEMČIJO"? To vprašanje samo ob sebi postavlja problem druge fronte v Evropi.
MOČNA KOALICIJA
Predhodni Hitlerjev napad na sosednje države v Evropi, zatem na Sovjetsko Unijo, je bil poziv za živlenje Anglo-Sovjetsko in Ameriško koalicijo. Svrha kakorŠne koli militarne koalicije je, enotna o-borožena borba za zmago nad sovražnikom. Proti-Hitlerjeva koalicija v tem slučaju je bila formirana za borbo proti fašistične Nemčije, njenih zaveznikov, za končno zmago, ter zagotovitev po zmagi trajen mir — končno mir. Pričakovalo se je da bodo člani koalicije enotno napadli sovražnika.
Toda edini način anti-Hitlerje-ve koalicije, kateri je vnaprej odrejen glede geografičnega in strateškega položaja Nemčije, ter do cela na povesnih preizkušnjah borbe proti nemške agresije, nalaga neposredno prijeti Hitlerjevo Nemčijo s formo železnih klešč med dve fronti in razdvojiti njegovo silo.
Nastopilo pa je že tretje leto odkar Sovjetska Unija sama prenaša največje breme borbe proti glavnih sil Hitlerjeve vojne maŠine. Le zaradi odsotnosti druge fronte v Evropi, dajalo je prednost Nemčiji na Sovjetsko-Nmški bojni črti. Povrh tega pa prednost za poletno ofenzivo v letu 1942, ko je
ta pognala vse svoje rezerve na Sovjetsko-Nemški front ter z tem zadobila začasno nadmoč na jugo-zapadni bojni črti in celo prodreti do Stalingrada in Groznega.
Navzlic temu spominjamo se izjave v juniju leta 1942, "DASE JE DOSEGEL SPORAZUM S OZIROM NA NEPOSREDNO NALOGO USTANOVITEV DRUGE FRONTE, 1942. Izjava je bila publicirana po Sovjetski komisiji za zunaj ne zadeve, ter tudi po voditeljih Britske in Ameriške vlade v Londonu in Washingtonu.
Toda vsekakor druga fronta ni bila vstanovljena v letu 1942. Poudarjalo se je tedaj, da bo pod vsako ceno ustanovljena zapadna fronta pomladi 1943. Prišla je pomlad, druga fronta pa ni bila ustanovljena. Angleško-Ameriška armada zadržala se je s izgonom NemŠko-I-talijanske armade iz severne Afrike.
SKLEPI V CASABLANCO
V svojem poročilo v zbornici poslancev v februarju 1943 in na podlagi konference z Rooseveltom ■ v Casablanco, ter njenih sklepov, Churchill je izjavil: "DOSEGLI SMO NAČRT IN SMO PRIPRAVNI Z ODLOČNOSTJO NAŠE OBOROŽENE SILE V PRAVCU VOJNIH OPERACIJ GA VRES-NIČITI V NASLEDNJIH 9 MESCEV.
Ta termin se približuje svojemu kraju navzlic temu, da ni ustanovljena druga fronta v Evropi. Borba se nadaljuje kakor prej proti glavni Hitlerjevi vojni mašini, ter njenih privrženci v Evropi, edino z strani Sovjetske Unije. Narod Sovjetske Unije je že dal ogromne žrtve na oltar borbe proti skupnga sovražnika.
Število ubitih nemških vojakov in častnikov na sovjetsko-nemški fronti, presega nekajkrat celokupno Število pobitih na vsih drugih frontah proti Hitlerja.
Napačno bi bilo podceniti važnost militarnih operacij zaveznikov, ter Številne zračne napade nad Nemčijo z strani Anglo-Ameriške o-borožene sile. Važnost njihovih operacij v Libiji, proti 10 italijanskih in Štiri nemške divizije, ter operacij zdaj v Siciliji proti nekoliko italijanskih in komaj dve nemški diviviji. Iz tega razvidno je, da naši Anglo-Ameriški zavezniki niso prišli v trdovraten spopad z Hitlerjevo armado.
Ni potrebno razvlačiti diskusijo pred narodom, ki je pokazal in daje vse od sebe v borbi proti sovražniku češ, da obstoja nekje ne samo druga fronta, ampak "tretja", in "peta" in "šesta", vključujoč izgovore na nevarnost podmornic, ali pa zračnih napadov itd. itd.
Oni, ki se oslanjajo z takimi izgovori proti drugi fronti, so očitno v protivrečju. Prvič, ako so poročila točna, vidimo da je v zadnjem letu proizvodnja parnikov dosegla ogromno število, zlasti v Združenih državah. Drugič invazija Sicilije očitno pobija tako dozdevanje s ozirom na pripravnost in sredstva za vstanovitev druge fronte. In tretjič zračnimi napadi kakor Sicilija, tako tudi ne Evropa, bi ne bila javzeta brez koordinacije kopnene, mračne in pomorske sile.
KAJ HOČEMO
Druga fronta v Evropi je fronta kakor je omenil Stalin v pričetku leta 1942, katera bi recimo odvrnila 60 nemških in 20 divizij njenih zaveznikov iz vzhodne fronte.
POLEG TEGA SE NA NAŠA NA MILITARNE OPERACIJE NAŠIH ZAVEZNIKOV NA EVROPSKEM KONTINENTU, TER PRISILITI HITLERJEVO NEMČIJO RAZDVOJITI SVOJE POTREBNE OBOROŽENE SILE, VSAJ ENO TRETINO ALI PA LE ENO ČETRTINO NA ZAPADNI FRONTI.
Druga fronta v Evropi, bi radikalno spremenila splošen položaj, ter vpričo tega neposredno bi bila takojšna nadmoč nad Hitlerjevo vojno mašino, tudi na vzhodni črti. Obenem pa pomeni ključ skoraj-Šne zmage nad Hitlerjem v letu 1943.
Naštevajo se sicer razni izgovori
namenoma opravičiti odlašanju za ustanovitev druge fronte. Izgovori so "atlanski zid", to je težkoče na prekomorski prevoz. Toda jasrib je, da "atlanski zid" je spretno vpeljan izgovor onih, ki hočejo z tako spretnostjo nadaljevati s dozdevanjem v borbi proti sovražnika. Taki argumenti so izven kakorŠne koli podlage, kot je že omenjeno radi dejstva, da so izjave o ogromnih proizvodnjah raznovrstnih parnikov v takem število, kot menda nikdar prej v povesti zaveznikov. Toda ako računamo invazijo severne Afrike, ter pred nedavnim Sicilije, tedaj taki izgovori le senčijo nad resničnostjo.
KAJ HOČE ITALI JANSKI NAROD
Mery Testa, ena od zelo dobrih poznavalcev nastalih in prej Šnih razmer v Italiji, med drugim pod gornjim naslovom pravi:
"Po 21 letih prisilnega molčanja in sramotnega zapostavljanja, itali janski narod je spregovoril in izdal proglas za mir in svobodo.' To je prevladujoča zahteva v Italiji. V splošnem narod je revoltiran in izraža le karakterističen pomen za osvobojenje v tej ljudski vojni.
Novica o padcu Musolinijevega režima, se je bliskovito raznesla posebno med italijanskim narodom, ki jo je iz dna duše odobraval razen zelo ozkih fašističnih privržencev. To je pač vzrok, da je Badoglio iz bojazni pred narodno revolto izdal ukrep obsednega stanja po celi Italiji z namenom, da v njeni kali zatre narodni odpor in mržnjo proti fašistične tiranije. Toda, ne ukrep kakor tudi ne prošnja
Zatem so seveda Še drugi izgovori. Dobesedno o strašnih žrtvah vpričo invazije evropskega kontinenta. Taki argumenti z ene strani Badoglia ustvarjajo strah in zmanjšujo boje- kralja za potrpežljivost in podlož-viti odpor lastne armade, ter od nost, nista bili kos in tudi ne bosta druge strani moralo med narodom v bodoče proti narodu, da izrazi in končno so naklonjeni odlašanju svoje nezadovoljstvo proti Špeku-na gotove akcije ne glede na mi-lacijam sedajnega režima, ter na-lijone ljudskih žrtev v svetu, ki danslovi svoj notrajni čut, zunajnemu za dnevom padajo na oltar rešitve svetu.
Hitlerjevega fašističnega jarma. Popolarni narodni pokret v se-Sedajna situacija je neposredno verni Italiji, Turinu, Milanu in naklonjena za invazijo evropskega drugod, je izraz narodnega čuta in kontinenta, obenem to je naj krajša zavesti v splošnem po padcu Mu-pot do zmage in zmanjšanju ne-solinijevega režima. Strmoglaviti štetih nadaljnih ljudskih in mate-njegov režim, je bil seveda prvi rijalnih žrtev z nadaljenim odla-korak. Poleg tega pa v svoji odloč-šanjem.	nosti narod je pripravljen izgnati
STRAHOTE NEMŠKIH FAŠISTIČNIH VNIČEVALGEV
( Brzoj avno Edinosti)
Moskva — Vse-slovanski odbor naslovil je brzojavo Edinosti članek sod gornjim naslovom, ki je bil jriobčen v časopisju Sovjetske U-nije, kot posebna izjava državne komisije ki je raziskovala v prej okupiranem ozemlju okraja Stav-ropol, o strahotah nemških fašističnih vničevalcev predno so zapustili ta kraj.
Akademičar in pisatelj Aleksij Tolstoy, kateri je istočasno član presidiuma Vse-slovanskega odbora, ter vodja omenjene komisije je izjavil: "Vprašam vas prijatelji, kdo so Nemci? Kako je mogoče da bi nemški narod padel na tako nizko stopnjo z svojo vničevalno armado, kateri ni primeru v povesti človečanstva po vprizarjanju nečloveških zločinov nad človeškim bitjem, ter materijalnem vničevanju mest in vasi in o katerih se bo z gnjusom spominjalo človeštvo v tisoč bodočih let? Ali ga ne bo pekla vest in kako naj opere to strašno sramoto na ime nemškega naroda? Ta sramota krije — nacizam".
Naslednje je izjava o teh strahotah zgodovinarja in javnega delavca Dragotina Gustinčič-a: "Pred nedavnem smo čitali besede "kriminalna zločinstva Hitlerjevih vni-
Japonci ponudili mir Kitajski
New York — Napram poročil "United Press" se zatrjuje da je Japonska v zadnja dva meseca trikrat ponudila mir Kitajski, pod ta-kozvanim "status quo" od julija 1937 leta. Namreč Japonci si prizadevajo dobiti priznanju prava na severno Kitajsko pod prejšnimi regulacijami kot podložnikov Japonske, dočim bi Kitajska imela le neke prednosti do ekonomskih pravic.
Kolikor je znano Chan Kaišek je odločno zavrgel tako ponudo Japonske, kar pomeni da je Kitajska odločna nadaljevati osvobodilno vojno v zavezništvu Zedinjenih narodov. Japonski imperij alisti, kateri so računali na poraz Kitajske, poslužujoč se odvratne propagande in dela peto koloncev češ, da Kitajski preti državljanska vojna itd., je le dokaz njihovega neuspeha v svojih prizadevanjih z ene in druge strani bolj in bolj močnejši pritisk Zruženih držav na Pacifiškem otočju.
čevalcev vprizorjena v Krasnodarju. Zdaj pa slišimo o ponovnih in podobnih v okolici Stavropola. Nedolžni prebivalci so bili usmrčeni v posebej zato izdelanem avtomobilu, z plinom. Vsa ta zločinstva-masno vničevanje na poseben način sovjetskih državljanov, je izum vničeva-nja Hitlerjevih voditeljev v Nemčiji. Do cela doumeti, to ni borba kakor navadnega sovražnika, to je nič drugega kakor kriminalno vničevanje naroda, za kar ni opravičila z\ one ki so odgovorni za vse to.
Kri oledeni, kadar beremo strašno listnino-poročilo posebne komisije za preiskavo zločinov, ki so bili izvršeni v okraju Stavropol. Sem zgodovinar in poznam zgodovino vseh časov in tudi vseh narodov. Toda še nikdar nisem slišal o takih zločinih da bi bili storjeni prej. Celo ne v najstrašnejših časih ob rojstvu človeške kulture, o vojnah, kadar bi ljudje pozabili na najbolj temeljno moralo in čast. Kaj takega niso poznavali v starodavnih časih. Toda, smo pa priča takim zločinom v 20-stoletju v kulturni Evropi. Nemorem najti besed, da bi izrazil svojo ostudnost in strahovite občutke.
Leta 1939 sem obiskal vsa ta lepa mesta v katerih so nemški vni-čevalci izvršili leta 1942 strašna zločinstva. Spominjam se velikih sanatorijev, kjer je bilo vse polno delavcev, kmetov in uslužbencev. Spominjam se njihovih radostnih obrazov in veselo kričečega nasmeha. Vnovič sem obiskal te kraje po njihovem osvobojenju. Toda mesto cvetočih mest — so razvaline. Mesto radostnih obrazov veselih ljudi — sem videl človeške duhove, ali pa bolj povedano okostnjake. Njihovi bledi ter od strahod, ki so jim pričali razorani obrazi, upadle oči, so izraz bolj pa kot kakšne besede, skozi kak pekel strahot so Šli in kaj se je vse dogodilo pred nijmi.
Tem grozotam moritve moramo napraviti konec. Ako Še nadalje preŠamo in omahljivo dopuščamo nadaljevanju takih grozot, tedaj bomo postali njihovi sokrivci.
Bratje Slovenci! Poživljam vas! Vidim trplenje in muke sovjetskega naroda! Vidim njegovo junaško borbo! Na isti način so mučeni naši bratje — Slovenci, Srbi in Hrvati! Nešteti od njih mučeni do skrajnosti in pobiti! Zato delajmo, odločno in storimo vse kar je v naši moči, da enkrat in za vselej pokončamo krvi žeden nemški fašizem.
Dragotin Gustinčič
nacistične ovaduhe iz Italije, ter napraviti mir s Zedinjenimi narodi. Nič manj pa odločen zadobiti svojo narodno svobodo, ter kazniti narodne izdajalce. Kljub temu da kralj in zelo daleč od proti-fašisti-čnega maršala Badogli, si prizadevata pod težo ukrepov in drugimi Špekulacijami nadaljevati in vzdržati režim nad do skrajnosti z vojno izčrpanega naroda proti narodnim interesom in volji, ne bosta uspela se zavaravati.
Kralj je sokrivec fašističnih zločinov; ravno tako Badogli ljubljenec reakcije, ki ni nikdar dvignil prsta proti Musolinija in njegovega režima, ampak pomagal njegovemu režimu v kampanji proti Ethiopije in Španije. Ali ni čudno, ko tako-zvani "nasprotniki" Darlanizma ne vidijo sedajnih razmer v Italiji in so pripravni podpirati podvzete korake, z strani kralja in Badoglio kot senco carskih namestnikov, da je do cela Musolinijv režim strno-glavljen po narodu in armadi. Ali ne vidimo da so italijanski vojaki v Siciliji demonstrativno se odpovedali borbi proti zavezniški armadi? Tako v Grčiji, Afriki in tudi v Rusiji! Ali ni to dokaz z ene in narodni revolt vpričo padca Musolinijevega režima, da sta narod in armada stramoglavili Musolini-jev režim? Radi opomina onim ki na histeričen način razlagajo vsevprek o padcu Musolinijevega režima, obenem pa, da sedajne razmere ne bodo ostale pri teh spremembah, kakor tudi Bodoglio in kralj, jih ne bosta zaustavila v daljšem razvoju k osnovnemu cilju popolnega osvobojenja naroda.
Enoindvajsetlet od tega razpadajoča "Savojska hiša" in korupcij-ski vladajoči razred, sta pozvala Musolinija, da jih reši pred narodno revolucijo. Za 21 let Musolini je uspel z terorjem in demagoš-tvom, sprečiti do sedaj nevidnega neurja. Toda njegov režim ko je izčrpal vse v svoji moči za vzdržati oblast, ni več odgovarjal svoji svrhi. Očitni dokaz je narodni revolt in nezadovoljstvo med armado zaradi izdajstva Italije vprid Nemčiji, ko je z politiko režima reški -ran celo gospodarski položaj vladajočega razreda vred z "Hišo Sa-voy", kateri so prisiljeni da zavarujejo svoje ogromne interese prekinejo odnošaje z Nemčijo, ter obenem na en ali pa drugi način sprečiti narodne akcije za osvobojeuje.
Toda italijanski narod ne bo dajal zaščiti "Hiši Savoyev" ter onim fašističnim silam, katere so odgovorne da je Italija v vojni in z tem pred nevarnostjo narodnega obstanka. Italijanski narod je v revolti za samoobrambo in obrambo Italije, proti zavezništvu z Nemčijo, ter pripravljen zagotoviti si mir, kruh in svobodo.
Točasno za nas, ravno tako za Zedinjene narode ni toliko važno vprašanje vlade. Vse kar je važno je to, izključitev Italije iz vojne, kot ključ za osamitev Nemčije, ter podpisati mir z Italijo na osnovi konference v Casablanco.
Narodna Osvobodilna Fronta, sestavljena od pet protifašističnih strank sprejela je naslednja gesla: "Mir z Zedinjenimi narodi"! Izključitev nacistov iz Italije! Kruh in svobodo! Ravno tako je naslovljen manifes italijanskemu narodu od petih združenih strank to je od: Krščanska demokratična stranka, Liberalna Rekonstrukcij ska stranka, Stranka akcije, ter stranki Socijalistična in Komunistična, priobčen v "La Stampa of Turin".
Opomba: Mery Testa, je urednik italijanskega časopisa "La'Unita del Popolo" (Enotnost naroda).
ODLIKOVANJE DVEH SOVJETSKIH ARTISTOV
Toronto — Dne 8 septembra se bo vršila večja svečanost v eni največji tukajšnih dvoran Ma-ple Leaf Garden. Ob tej priložnosti bosta odlikovana dva sovjetska artista imenoma, I. Teffer poet in S. Michoels autor, naznanil je glavni odbor organizacije Canadian Je-wish Congres, ki je aranžiral odlikovanje na javnem shodu.
Prisostovalo bo večje število tej svečanosti zelo uglednih mož v javnem delovanju.
PO DEŽJU POSIJE SOLNCE
Sudbury — Eden od tukaj Šnih rojakov nam je poslal izrezek iz lokalnega časoposa "The Sudbury Beacon", ki govori o masnih manifestaciji ljudstva ob takojšnem re-ziltatu provincionalnih volitev, zlasti pa za okraj Sudbury.
Pregled v dotičnem izrezku s ozirom na zmagi ljudstva pri se-dajnih volitvah, se glasi: "Ljudstvo okraja Sudbury, je izvolilo svojega poslanca v privincionalno zbornico z tako večino glasov, ki se primerja od 282 kandidativ prvi med prvimi od 90-tih.
Bob Carlin je dobil 14.700 glasov, član organizacije Co-opera-tive Commenwelt Federation, ali pa skrajšano CCF.
Tisoči volilcev vdeležili so se manifestirajoče povorke, proti glavnega stana odbora za volitve poslanca CCF., po Liscar ulici. Po osem ljudi je korakalo v vrsti drug poleg drugega v povorki ki se je raztegnila dveh blokov, ter mimo-šla izpred glavnega stana Nickel Rash odkjer so kajpak "Rashevci" opazovali zmago ljudstva. V zgornjem nadstropju glavne poŠte je bil glavni stan odbora za dosedajnega poslanca Mr. Mason, kateri je skozi okno opazoval minoidočo povorko in poslušal piklice proti njega z znanim "boo".
Da je vladala napetost pri volitvah in tudi razni poskusi sicer pro-tipostavno s ozirom na regulacije volitev, nam pove naslednje:
"Bilo je več pritožb proti D. R. o. (Glavni uradnik pri volilni Skrinjici), na nekaterih volilnih prostorih, ker da so ti celo odprli Skrinjico in pregledovali volilni listek nekaterih volilcev, za katerega poslanca so odali svoj glas. Medtem v Hrvatski dvorani predstavnik liberalne stranke je od vrat odgnal prihajajoče volilce s izgivorom češ, da njihovega imena ni v seznamu volilcev. Nasprotno postavil se je predstavnik kandidata Bob Carlin in dokazal, da je lažnjiva trditev predstavnika liberalcev. Na ta na-:in je 15 volilcev bilo odgnanih
cakor je omenjeno, toda na dokaz predstavnika Boba Carlin, so po-lovno poklicani na volišče.
Drugi dokaz je ta, da je na tisoče volilcev neregistriranih v raz-nnih okrajih, kakor je to slučaj tudi v Sudbury z nemenom osigu-rati zmago dosedaj nim poslancem Liberalne stranke. Kljub temu volitve tako v Sudbury, kakor tudi drugod so očiten izraz naroda, kako misli o dosedajnih poslancih v provincionalni zbornici, kakor tudi izraz za spremembo provinciona-lne vlade v pravcu progresa in napredka provincije Ontario.
Nekoliko ljudi je pripomnilo dan pred volitvami sledeče: "Mason se bo počutil precej bolanega po volitvah". Dne 4 avgusta je pa bil vprašan po poročevalcu "The Sudbury Beacon", kako se počuti? Njegov odgovor je bil". "I don't feel very well today".
Njegov odgovor je nedvomno izraz do cela reakcije v Sudbury po sedajnih volitvah. Zmaga ljudstva v Sudbury z svojim deloma progre-su in napredku naklonjenim kandidatom Mr. Carlin, je zmaga nad reakcijo, ki je leta in leta terorizirala ljudstvo vred z reakcijo INCO, ter hotela podvrči mesto in okolico svoji samovolji neoziraje se na demokratične tekovine kanadskega naroda.
Nedvomno da je najosnovnejša podlaga zmagi nad reakcijo M. M. S. W. U. Delavci, organizirani v unijski pokret so istočasno slavili zmago svoje delavske unije vred z narodom v Sudbury in okolici. Toda tako pred narodom kakor tudi pred delavci v splošnem so zdaj naloge, da se Še odločnejše organizirano postavijo na stran svojega poslanca Mr. Bob Carlin, ter vred z njim v provincionalni zbornici se slišal njihov glas, ki bo segal in odmeval po Sudbury in oklici očitno v spremembi dosedajnih razmer.
Neki pregovor pravi: "Po dežju posije solnce". Tako je tudi zdaj v Sudbury!
Ne čakajmo da nam mirovna konfe renca prinese vse na krožniku
FUNDAMENTALNE PRAVICE NARODA SOVJETSKE UNIJE
Prednedavnim "Toronto Star" je priobčil pod girnjim naslovom delni uvodnik, kjer med drugim obširno razlaga razliko o armadi bivše caristične Rusije; morali in v-danosti naroda v zadnji svetovni vojni, ali pa sedaj pod sistemom Sovjetske Unije. Priznava očitno spremembo ki je nastala v zadnjih 25 let, ternastala očiten izraz moči Sovjetske Unije, vdanosti naroda in sposobnosti Rdeče Armade.
Razlaga samo ob sebi je zelo važna tembolj, ko čitamo v naših nekaterih časopisih v tako odvratnem tonu kljub temu, da je do-tično časopisje podpirano od slovenskih delavcev in delavk. "Toronto Star" ni delavski časopis, toda v marsikaterih ozirih če tudi politično buržuazno liberalni, se drži recimo od časa do časa one dostojnosti s zasledovanjem pogovora med ljudstvom in stremljen med delavci in delavkami. Od časa do časa priobči članek, ki vsebuje več poduka za navadnega človeka, kakor pa nekatero naše časopisje, ki skuša igrati dvolično vlogo hlapčevske politike neoziraje se, da so mu delavci in delavke glavna opora in kot taki del večine ljudstva. Napačno bi bilo pa trditi, da bo "Toronto Star" zvesto na strani delavcev in delavk. Spominjamo se žgoče kampanje tudi z njegove strani in izključeno da bi jo pogrešali v bodoče na strani onih odvratnih sil, ki so odnekdaj živele v razkošju in brezdelju na račun ogromne večine naroda. Torej kadar je v dogledu nevarnost za obstoj takega razkošja na račun večine naroda, ali pa da bi se imeli skrčiti ogromni dohodki gotove skupine ki v zaledju diktira pravec tudi "Toronto Stara", tedaj je sprožena žgoča kampanja proti vrstam napredka in progresa. Šveda dokler niso do-taknjeni intersi takih v zaledju, tudi on kakor je omenjeno od časa do časa spregivori pošteno v pravo smer.
Pravilno trdi "Star", da so pogovori med narodom o Sovjetski Uniji zlasti pa podlagi za vdanost njenega naroda in tako izvenredno odločnost Rdeče Armade, ki je predramila cel svet k spoznanju, da bila le glupa laž o "nepremagljivosti" Hitlerjeve fašistične armade, vendar pa spretno vpeljana vsepovsod za duševni foter zunaj-nega sveta. Nihče bolj pa ni mogel izkazati to spretnost, kakor zvesti hlapci finančnega trusta, ter oni ki so zaradi svojega položaja pripravni prodati narodne in delavske interese. Ti so med delavci ustvarjali in celo do današnjega dne niso odnehali ustvarjati nezaupanje napram Sovjetski Uniji z tem, ko so v lažnjivosti zlorabno potvarjali resnico o njenem družabnem redu, vodstvo in pravicami naroda.
Narod Sovjetske Unije, je svoboden narod, rešen vsih notarjnih intrig, rešen raznih intrigantov in zavajalcev, kateri se so šopirili pod carsko oblastjo. Rešen notrajnih lahkoživčkov, ki so na račun narodnega blagostanja kupičili ogromna bogastva, živeli v razkošju, dokler je narod bil podvržen strahovladi sebičnikov na veleposestvih in drugih proizvodnih panogah. Vsa ta prejšna lastnina peščice v carski Rusiji, je postala lastnina naroda Sovjetske Unije v splošnem. Povrh tega pa po državnem ustavu so vpeljane zakonske določbe, da je delavec in njegova družina ter narod v splošnem, zaščiten za svoj živlenjski obstanek; za delo in kruh; zavarovan proti bolezni, poš-kodban in drugi nesreči. Dana je pa priložnost sicer brezplačno do višjih šol in celo obvezno za otroke po vsej Sovjetski Uniji. Po državnem ustavo vpeljana je enkoprav-nost naroda, kakor tudi spola. Žena v Sovjetski Uniji, ni več sužnja tako moža kakor družabnega reda, ampak svobodna mati — nove dobe in novega družabnega reda,
Vancouver — Bliža se konvencija Zveze Kanadskih Slovencev. Vsekakor potreben korak, kajti imamo precej važnih problemov pred nami, katere more najbolj rešiti konvencija.
Na žalost kar se nas v Vancouver ju tiče nismo v stanju, da bi poslali delegata na konvencijo zaradi odaljenosti in finančnega stanja. Mi mislimo na prihodnji seji našega odseka izdelati predloge in jih pismeno poslati na konvencijo. Kar pa bom v naslednjem napisal, je samo moje osebno mnenje.
Čitali smo, da so se v Amriki povezale vse tri bratske organizacije, to je Slovencev, Hrvatov in Srbov z namenom, da ena drugo podpira kadar se potreba pokaže zato.
To je izvrstna ideja! Cilj naše konvencije bi pa moral biti, da gre Še korak dalje in stori vse potrebno, da se tudi Zveze Kanadskih Sloven cev Hrvatov in Srbov, povežejo z onimi v Ameriki, tako da bi predstavljali Jugoslovansko celoto na Severo-Ameriškem kontinentu in bi vedno podpirali eden drugega v vsih problemih. To bi nam pa obenem dalo veliko večji utež v vseh ozirih. Kajti zavedati se moramo, da mora ta organizacija vršiti delo katero bi sicer morala vršiti Jug. vlada, če bi se ta zavedala svoje dolžnosti do naroda. Ker pa kot izgleda je Jug. vladi več do tega kako bo razsejala mržnjo med narodom kot pa da bi delala za njega, mora narod vzeti svojo u-sodo sam v svoje roke.
Tukaj moram Še omeniti da bi večja povezanost med Z. K. S. in S. A. N. S. (Zveza Kanadskih Slovencev, Slovnsko Ameriški Narodni Svet), bila zelo koristna tudi zaradi tega, ker bi Z. K. S., podpirala pošteno misleče elemente v S. A. N. S. in bi mogoče prišlo do tega, da bi SANS, opustil politiko sedenja na plotu in bi se javno izrekel za Osvobodilno Fronto v starem kraju. Je pač čas da vsi spoznajo, da Slovenski narod kot celota pomeni nekaj, Krek in njegova klika reakcionarjev je stranskega pomena, če bi bil Krek kaj moža, bi se pač sramoval biti članim Jug. vlade v Londonu, kakor se sramujejo tudi uglednejši politiki, vedoč kako je ta vlada osovražena med narodom.
Nadalje bi morala konvencija pregledati probleme kateri ležijo pred nami, teh je pa dovolj.
Prva stvar pred konvencijo je, da jasno izloči stvari v tekočem času, to je prvotno podpirati osvobodilno borbo tako našega naroda, kot naših zaveznikov, za zmago nad fašizmom. To smo pač delali tudi do tedaj. Toda ne v oni meri in enotni, kot je bila potreba.
Drugo: Organizirati propagandno vprid naših zaveznikov, zavezniških vlad, ter vprid osvobojenju našega naroda pri zavezniških vladah.
Mi vemo kakšno propagando vodi italijanski grof Sforza, na škodo našega naroda. Mi moramo to propagando razkrinkati kot lažnjivo, v nobenem slučaju je nesmemo podcenjevati. Mi vemo kako se drugi narodi že sedaj pripravljajo na povojni čas. Tudi nas ne sme konec ,vojne dobiti nepripravljene, kljub vojnim naporom.
Treba je izdelati načrt, kako bomo najhitreje priskočili na pomoč
vedoč da ji je dana vsa pravica kakor moškemu; da je čislana kot mati vzgojevalka milijonski ljudskih bitij, čigar posestvo največji zaklad na tej zenjlj i je, svoboda pred zapostavljem; zatiranjem ali pa pomanjkanjem.
To je tista skrivnost moči Sovjetske Unije, vdanosti njenega naroda in izvenrednega junaštva Rdeče Armade. Rrdeče Armejc ve, zakaj se bori, ve da mu ne bo potrebno se boriti za zvišanje plače, iskati milosti po raznih uradih, ampak državna ustava daleč pred tekočo vojno, je razvrstila te pravice socijalne obskrbe naroda v splošnem. To je sad revolucije v letu 1917., ki danes prepričuje svet k vstajenju nove in srečnejše dobe za narod in človeštvo.
našemu trpečemu narodu po vojni.
V	ta namen bo treba organizirati prispevke tudi med drugimi narodi, ne samo med našem. Treba bo se sporazumeti glede naših mej, tako da bomo nastopili enotno kadar pride čas zato, da se ne bomo prepirali v odločilnem trenotku.
Eno je gotovo, ne bomo smeli čakati da nam vse prinese mirovna konferenca na krožniku, ampak si bomo morali priboriti in odločno zastopati kar je naše. Nadalje pride tudi vprašanje, kdo bo sestavil vlado v Sloveniji takoj po vojni. Moje skromno prepričanje je, da bodo to v največji meri rešili oni v starem kraju sarpi; vedeti pa moramo na kakšen način jih bomo v tem iziru podprli, kajti jasno je, da bodo takrat prišli zraven razni nepridi pravi in se bodo predstavili kot "patrioti" ter se skušali naprtiti narodu na rame. Potem pride Še vprašanje narodnih manjšin katerih vsekakor bo v povojni Sloveniji.
V	tem oziru, se je že precej jasno izrazila Osvobodilna Fronta v starm kraju, namreč da narodnih manjšin ne bodo priznali. Mogoče se bo našel gdo tukaj, ki se mu bo zdelo to pretrdo, češ moramo pokazati da smo civilizirani. Moje mnenje
pri
Atlas družbi
Welland — Tukaj se je vršila zadnjega tedna takozvana sodnijs-ko delavska preiskava proti spora med komganijo, ter unijo delavcev, katera je dobila pri zadnjih volitvah ogromno večino.
Zaslišanih je bilo nekoliko delavcev z ene in druge strani. Družba si prizadeva dokazati češ, da so delavci po svobodni volji pristopili v kompanijsko unijo, ne ja z posredovanjem kompanije. Toda član dotične unije je izpovedal na zasliševanju, kako je bil poklican na dogovor z trani ravnatelja družbe, kjer mu je ta dajal navodila za za organiziranje kompanijske unije. To je pa razkačilo pravnega zagovornika družbe, da ga je vprašal, če je kanadski državljan? Posegel pa je vmes pravni zagovornik delavske unije Mr. Goldstik z pripombo: "Vsa sreča je da je doti-čni delavec kanadski državljan, ker drugače bi kakor po navadi se skušalo obtožiti unijo, kot unijo inozemce v".
Cela zadeva je Še v procesu in kakšen bo izid, je težko določiti vnaprej, ker kljub očitnim dokazom da je vpeljevanje kampanijs-kih unij namenjeno kot način borbe proti delavsko unijskemu pokre-tu, ter z tem tudi kot zaščita ogromnih dohodkov, tovarniške družbe vstrajajo in se nepodajo.Le odločna vstrajnost delavcv bo konačna rešitev.
DAROVALCI IZ WINDSORJA
V zadnji kampanji Edinosti priložili so za tiskovni sklad, kot sledi. Po pet dolarjev: John Simonič. Po dva dolarja: Frank Petrrčič, J. Banovec, B. Beukovič in M. Me-dak. Po en dolar: T. Harambašič, Srečko Tus, P. Pavlakovič, M. No-vosel, M. Matajich, J. Pavlakovich, J. in Angela Razlog, J. Vukobratič, J. Stark. Po 50 centov: M. Marku-šich, J. KrŠul, J. Dragičevič, M. Jagodic in J. Kovačič. Po 25 centi: J. Obradovič, T. Senzelj. Skupaj $25.00 zbral John Simonič.
Nadalje po pet dolarje: J. Ko-betič. Po dva dolarja: V. Švrljuga, A. MuŠič, P. Baltich, S. Došen, Ilie Hudema, po en dolar pa: Družina Bunčič, S. Milošev, J. Plavetič, J. Lasič, I. Klarič, T. BeŠkera, P. Barac, R. Vrlenič in T. Latinčič. Po 50 c. M. Abramovič in J. Je-nich. Skupaj $25.00 zbral J. Ko-betič.
Nadalje po pet dolarjev: L. Z-dravje. Po tri dolarja J. Bernik in K. Crnek. Po en dolar: S. Hartman, J. Šolar, F. Kosi, F. Magdič, F. Stauzo, P. Ščurk, Nerazločno, S. Vujasin, D. LeskovŠek, L. Fink, R. Smaltz, J. Centa in Andrew Aho. Skupaj$25.00 zbarl Joe Bernik.
je, da oni v starem kraju najbolje vedo, kakšen je položaj, če se naši ljudje lahko preganjajo iz njihovih domov in pobijajo kakor živina, ne bo nič škodilo če se dajo tudi Nemcem in Italijanom njihove me-decine nazaj, ker so njihovega izuma in edino kar jih bo naučilo pameti v bodoče.
Tukaj sem navedel samo nekaj glavnih vprašanj. Zakaj to? Zato ker smatram da mora v pogledu teh vprašanj med nami vladati poplna sloga v odločilnem trenotku. S tega razloga je potrebno, da se taka vprašanja vzamejo na pretres ob takih prilikah, kot je naša konvencija. Tako bodo prišle te stvari tudi na druge organizacije in končno v časopisje, da se tako vse opili in se doseže sporazum. Kajti izkazati se moramo kot zrel in odločen narod.
Nadalje imamo tudi vprašanj, ki se tičejo nas tukaj v tej zemlji. Tudi tukaj se opaža nekakšno trenje, če tudi ne tako očitno in javno, toda prišlo bo na dan povojni bolj očito. Že slišamo kako se razni industrijalci, delajo načrt za povojni. Da industrijalci nedelajo načrtov v korist delavcev, menda ni treba posebej omeniti. Potrebno pa je, da tudi delavci delajo kakšne načrte za bodočnost. V ta namen je seveda potrebna močna ekonomska in tudi politička organizacija. Ekonomskih organizacij ali pa navadno nam znane delavske unije, imamo na žalost Še preveč. Tukaj je naša slabost.
Naprimer tukaj v Vancouverju v ladjedelnicah imamo cel ducat organizacij, pa Še vedno gdo dobi, da gre vstanavljat Še kakšno novo. Da je v tem nekaj narobe, to se vidi jasno. Tako početje samo razdvaja delavstvo, da ne more priti do svoje moči in to je baŠ cilj nekaterih takih delavskih "voditeljev". Delavstvo bi storilo zelo dobro če bi preiskalo ozadje takih, ki ustanaz-ljajo nove unije. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko takih nepridipravov se je pobrigalo za delavce v času gispodarske krize, ko je bilo delavstvo najbolj potrebno organizacije in pomoči.
Čas je da delavstvo napravi konec takemu razdvajanju s tem, da vsi tisti kateri še niso v delavskih organizacijah stopijo vanje, potem pa napravijo pritisk na svoje voditelje, da se vse te organizacije združijo v eno samo ter, tam postavijo na vodstvo voditelje, kateri so še vedno priskočili delavstvu na pomoč kadar je bilo v stiski in so zato tudi trpeli vsake vrste preganjanje.
Zelo zanimiv slučaj se je dogodil tukaj v Vancouverju, ko je članstvo najmočnejše tukajŠne unije vrglo ven stari cincarski odbor in izvolilo novega. Stari odbor ki je sam vodil volitve, je takoj se zatekel na sodnijo, češ da so se volitve vodile proti postavno, tudi da so novo izvoljeni odborniki komunisti in se jim kot takim ne sme dati unija v roke. Le odločnemu nastopu članstva se je zahvaliti, da se jim to tudi ni posrečilo, kajti imeli so potuho od več strani. Ravno sedaj se vrši tukaj konvencija v British Columbiji, katere namen je da se zdruižjo vse unije v eno samo. Konvencija je sklicana po novo izvoljenem odboru omenjene unije. To pove mnogo.
Frank Sodeč
IZJAVA ODBORA PIKNIKA
PREDKONVENČNE MISLI
Gibanje za slogo, priznanje in zbiranje Slovencev v Kanadi se je začelo pri vstanovitvi Zveze Kanadskih Slovencev. Skupina prvih slovenski delegatov je dne 3 maja 1942 v Toronti predlagala pretresala in razpravljala, ter navdušeno zaključila da se vstanovi Zveza Kanadskih Slovencev. Izbrani odbor je začel svoje delovanje, načelna izjava in pravila so bila razglabana in enoglasno odobrena.
Po večnih in manjših naselbinah so vstanovljene podružnice, povsod se je začela nova doba za Slovence v Kanadi. S tem je odprta pot vsem Slovencem in Slovenkam v Kanadi, da se zvežemo in stisnemo, da se sliši nas, da se nas prizna in da se nas šteje kod organizirani del našega naroda tukaj v Kanadi in pov sod kjer živi slovenski rod.
Imamo še ljudi med kanadskimi Slovenci, ki bi radi ostali brezbrižni vsled svojega dolgoletnega verskega ali pa političnega udejstvovanja, brezbrižni so zato ker vidijo rešitev le v svojem ožjem krugu. Za samoobrambo imajo Ščit — "safno ne politike vmes", — brez pomisli da danes zmaguje poštena politika na vseh frontah, da sta vedno in danes, gospodarski in politični položaj ne-razdvojena tovarša na Škodo slovenskega naroda, na škodo slovenskega kmeta in delavca z tem, ako prepuščamo vse to v brezbrižnosti.
Pretrgane veze z rojstno domovino in enostransko mišljenje Ju-goslovenske vlade v Londonu, odpira oči slovenskemu narodu v Kanadi, da išče povezanost v Zvezi Kanadskih Slovencev ker končno
smo vsi eni, namreč Slovenci, ki smo postali kanadski državljani. Tukaj nas mora združiti slovenska narodnost, tukaj nas veže Kanadsko državljanstvo.
Kakšna bo naša slovenska situacija tukaj ^ v Kanadi je odvisno samo od nas kanadskih Slovencev,-Da se gibanju in agitaciji odpre pot do težišča slovenske kulture v Kanadi, do močnejših opor in smernic je poglavitno delo Zveze Kanadskih Slovencev.
Tip kanadskega Slovenca se je mnogo menjal od vstanovitve Z. K. S. Do vstanovitve smo stali na sredi med Hrvatom in Srbom, zdaj se pa gibljemo po našem prepričanju, z našim ciljem in nameram da stopa na čelu slovenskega naroda v Kanadi naša Zveza Kanadskih Slovencev.
Prva redna Konvencija Z. K. S. bo v Toronti dne 4 in 5 septembra Predkonvenčnega mišljenja še ni bilo dovolj ne od uprave Z. K. S. pa tudi ne od posameznikov in članov za našo slovensko javnost tukaj v Kanadi. Ta Konvencija mora biti nova meja, nova doba za načrte, novo delo za požrtvovanje, ako hočemo napredovati, na Konvenciji morajo vsi misliti in vsi delati za skupni napredek naše Zveze Slovencev in Slovenk v Kanadi.
Delegati, delegatkinje in zastopniki drugih društev po mojem mišljenju je to vaša dolžnost in vaše delo, naj se čuje vaš glas, da vam bo slovenski narod v Kanadi hvaležen.
•	Luis Zdravje.
BORIMO SE SKUPNO
Odbor skupnega piknika treh bratskih Zvez se prevsem zahvaljuje posetnikom piknika, posebej pa "zvezdam" piknika, ki so tako marljivo delale v tekmi za prvo mesto.
Skupni dohodek je bil $1,236. 59. To je že precej lepa vsota kljub slabemu vremenu za prvi določen dan piknika, ki se je moral vsled tega preložiti za naslednjo nedeljo. Z tem so kajpak tudi izdatki večji tako da je čisti dobiček piknika $671.41. Do tega uspeha so kakor je omenjeno skoraj največ pomagala naše dekleta v tekmi az zvezdo piknika. Skupno so brale
Toronto. — Dragi čitatelji Gotovo ste že večkrat slišali sdaj v ti vojni, da smo vsi Kanadčani, to je, da smo tukajŠni tudi Slovenci sestavni del kanadskega naroda. Torej glejmo, da bodemo tudi po vojni ostali isto. Kajti večina nas bo ostala vsekakor tukaj zlasti pa oni, ki so že leta s svojimi družinami, kjer se tudi otroci Šolajo in bi jim bili prav težko se spričetkoma privaditi recimo razmeram in navadah v starem kraju.
Radi tega je nam potrebno, da se pripravimo poleg vsih drugih nalog, na povojni čas, če tudi se ob tej priližnosti sicer neizraža ta potreba, bo pa takrat in ako ne bomo pripravni nato, se nam lahko grdo maščuje.
Zato je najbolj priporočljivo, da se zanimamo za Zvezo Kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov. Prvič to so nestrankarske organizacije in drugič, ker enotnost in sloga ste v tekočem času predpogoj ni zadevi tako v naših narodnih vprašanjih, kakor tudi v mednarodnih. To so organizacije, katere se ne ozirajo kakšni organizaciji, društvo pripadaš ali pa v katero cerkev pohajaš, ampak da smo skupni in složni v borbi proti sovražniku na bojnem polju, ali pa v domačih zadevah proti narodnih in delavskih interesov.
Mogoče si bo kdo mislil, češ kaj pa moremo storiti ko nas je tako malo Številčno. Zapomniti si moramo, da ena organizacija če tudi številčno majhna, je veliko večjega pomena če je dobra, kakor pa deset velikih ampak slabih.
Res — Slovencev tukaj v Kanadi nas, je okrog 3500, toda če prištejemo skupno celoto priseljenih Jugoslovanov, tedaj nas bo okrog 15. 000. To skupno Število ni več tako majhno in ako smo složni idealno podpirati vojne napore tako naših zaveznikov, kakor tudi našega naroda v Jugoslaviji, tedaj ni dvoma da lahko dosti .naredimo temu v-prid. Zatem pa ako računamo vsaj na propagandno združitev z našimi sosednjimi rojaki v Združenih državah, je prav mogoče da se bo slišala in tudi vpoštevala naša slo-
nad 700 dolarjev.
Še enkrat lepa hvala tako posetnikom, kakor tudi našim vrlim tekmovalkam, Mery Stepanov, ki je zmagala, zatem Mery Anzin in Dragici Majnerič, ki tudi niste bile daleč za njo.
Za odbor, V. Briševac.
zna in skupna beseda zlasti vprid našega naroda v Jugoslaviji.
Torej rojaki! Zanimajmo se bolj z voljo in tudi resnostjo za omenjene stvari, kadar se gre za dobribit delavstva in naroda. Vdeležujmo se rednih sej odseka Zveze Kanadskih Slovencev, ter izvoljimo si f di voditelje ne glede na prijate tvo, ampak poštenost in vdan človeka. Že samo zanimanje čk veka spremlja bolj in bolj k spor nanju resničnosti v marsikaterih praŠanjih bodisi o organizaciji pa voditelju. Ponašati se ob st in godrnjati za eno ali pa d stvar, nam ni v korist in na bo prineslo uspeha v onih zac ki so od vrednosti nas vseh.
Mi moramo pokazati v resnici da smo kulturni kakor nas pač cene, toda ne z stranpot jem in opazovanjem, kako drugi delajo. Mi moramo privihati rokave prav po domače in začeti orati nobdelano polje za slogo in sporazum. Kajti le od sloge in sporazuma naroda v splošnem odvisno je, kakšna naj bo bodočnost in kakšne pravice naj vživa narod.	>
V marsikaterih ozirih nas dosedaj celo niso poznali kdo da smo in odkod potekamo. Po večini smo bili znani kot Poljaki, ali pa Slovaki. Krivda je naša, ne pa drugih skupin zato, ker se smo omejili le na ozek položaj nas samih. Prišel pa je čas, da se zganemo in govorimo svojo materno besedo, da se bo slišala med drugim narodnimi skupinami vprid najplemenitejših zadev tekočega času, to je vprid stvari zmage nad sovražnikom in povojnih preureditvijah.
Kakor izgleda iz sedaj nega po-ližaja vojne, se je tudi obrnilo malo na bolje našim zaveznikom. Pri-čekujemo lahko, da bomo kmalo dobili direktne podatke iz starega kraja, obenem pa dolgo zaželjene vezi s sorodniki, znanci in prijatelji, kateri so seveda ostali pri živle-nju. Zatorej je skrajni čas, da se pripravimo za pomoč našim rojakom, bratom in sestram v stari domovini. Kajti oni bodo pričakovali našo pomoč med prvimi, kadar se ukaže priložnost in bo direktna vez z njimi. Tako pomoč bomo najbolj zmožni doseči, ko bomo složni in združeni. Zato neodnehajmo od dela, ki nam prinaša korist vsem.
Ob sklepu čestitam listu Edinosti ob prvi obletnici in želim obilo uspeha, da bi kaj kmalo bil tednik.
J. Sheryak
Vladimir Nazor
Glasom poročila, objavljenega v New York Times-u dne 14 julija, so uporniki izvolili Vladimira Nazora za predsednika narodnega veča Hrvaške
POET, NOSITELJ PLAMENA ČLOVEŠKEGA DUHA, ODHAJA V JUGOSLOVENSKE PLANINE
Napisal Bogdan Radica
Plemeniti in hrabro držanje velikega hrvaškega pesnika Vladimira Nazora priča o odporu jugoslovanskih izobraženih krogov proti sovražniku.
Radio postaja Svobodna Jugoslavija je javila dne 16. januarja 19-43, da je Vladimir Nazor zapustil Zagreb in se podal v vrhovni stan protifašističnega veča narodne osvobodilne fronte, kjer se je pridružil zdravim in živim narodovim silam. obenem z mladim hrvaškim pesnikom Kovačičem. Odšla sta k partizanom v bosanskih gozdovih.
Komaj par dni pozneje, dne 31. januarja je potrdil Hrvatski Narod (fašistično Pavejičevo glasilo, ki izhaja v Zagrebu), da je vest resnična toda obrnil jo je, češ da so uporniki ugrabili Nazora na potu v rojstno Dalmacijo, ter ga šiloma odvedli v svoje gozdive.
Uradni jugoslovanski krogi so obe nasprotni informaciji preiskali, ter dne 21. aprila iz Londona uradno potrdili, da se je Nazor zares priključil gerilcem.
Zapustil je Zagreb v trenotek, ko ga je Pavelič, načelnik nove "Neodvisne" države in plačana duša osiŠča, imenoval za člana Akademije Znanosti in Umetnosti ter ga zaprosil, da prevzame ravnateljstvo te institucije.
Isti dan, ko je radio Rakovica (ustaška postaja) namigaval, da so roparski tolpe ugrabile Nazora, je poslal pesnik preko poetaje Svobodna Jugoslavija na dan 12. aprila 1943, enega svojih najlepših in najbolj silnih nagovorov svojim dalmatinskim rojakom:
"Iz višin naših čudovitih gora vas pozdravljam, bratje moji. Ušel ;em sramoti in suženjstvu takozvane eodvisne hrvatske države; dihati hotel svoboden zrak in Še en-
ne tov.
no;
občutiti ponos svoje narodnosti "loveškega dostojanstva.
j 'Izbral sem težko in naporno ži-
sk'nje, pomanjkanje in revščino.
o pa sem našel svobodo in sem
^riXt novih sil. Zdaj vem, zakaj
ne^'>m boril v težkih dneh, ki pri-
^f i, ne le za naš narod, temveč pagar
skegali
klicani bodo novi
Vojni obvezniki
Ottawa — Vpoklicani bodo vojni obvezniki, ki so dovršili 18 let starosti, ter oženjeni letniki od 27 do 30 let starosti, je naznanil minister za delo, Mr. Mitchell.
Kakor je razvi3no se je rok vojaških obveznikov spremenil za eno leto, to je, da so dosedaj bili obvezni letniki od 19 let naprej. Toda z prvim oktobrom nastopi vojna obveznost za letnike od 18 leta, vključujoč tudi oženjene kakor je omenjeno.
Če tudi niso natančna poročila o Število novih obveznikov od 18 let starosti, se pa pričakuje da bo znašalo okrog 100.000.
za vse človeštvo. Kako siromašen je oni, ki v tej borbi ostane na pragu svojih vrat, neodločen in slaboten, in ne ve kaj bi, misleč le na svoje male osebne koristi!
"Nikdo ne sme reči, da smo slaboten narod, bojazljivci brez ponosa —da smo pokorna živina v tujčevih rokah. Prav tu, v naših krajih, se je nekdaj rodila starodavna hrvaška država. Branili smo proti Benečanom svoje zalive in otoke, svoje kraje in mesto. Dalmatinec nikdar ni odnehal, ker bi mu bilo zmanjkalo volje, ali iz pohlevnosti in pokornosti. Nikdar ni pokleknil pred osvojevalcem ali opustil svojega materinskega jezika.
"Zdaj pa plamti; čisto blizu Dalmacije, naraščajoča ognjena sila ljudske vstaje proti fašizmu. Hrvati in Srbi, katoliki, pravoslavni in njusli-mani, vsi so sedvignili proti nemškemu in italijanskemu osvojeval-cu in njegovim hlapcem ustašem — ki požigajo naše domove, koljejo naše posesti, kraje in mesta . . ."
Nazor zahteva v svoj en? pozivu ustanovitev narodne armade, ki bo "pognala tujca iz naše zemlje, jo očistila izdajalcev in na njej ustanovila nov družabni red, ki nam bo ohranil vero naših očetov in našo narodnost".
"Naj vsaka vas v Dalmaciji postane utrjena postojanka našega upora. Naj se vsi naši zalivi spremene v osja gnezda, v katerih bodo poginili vsi oni, ki ogrožajo naša ognjišča. Naj vsi naši otoki postanejo čeri, na katerih se bodo razbijale tujčeve ladje. Dvignite se Dalma-tinci . .. .Dvignite se .. . Zmaga je naša, Uspeh nam ne more uiti. Pomagajmo slovanskemu svetu, ude-ležujmo se tudi mi ustvarjanja novega sveta ... V sredi svojega zmagoslavja se bomo s ponosom spominjali preteklega trpljenja in bolesti za seboj. Takrat bomo mogli reči: "Nismo zastonj živeli; pomagali smo podirati zlo in ustvarjali dobro, tal^o da smo tudi mi zaslužili, da živimo pod božjim soncem, v novi brastki skupnosti osvobojenih in preporojenih narodov.
NOVA ONTARIJSKA VLADA
Toronto — Zadnji teden je položilo prisego deset ministrov vključno z novim primijerjem Col. George A. Drew, ki bodo tvorili onta-rijsko vlado.
Medtem primijer Drew med drugim je naznanil da bo nova vlada takoj pristopila k delu zlasti k trim točkam programa za nujno rešitev, to je rešitev problema rudnikov, delavcev, Šolstva in poljedelstva. To so pričetno važni problemi provinci j alne vlade in zato se jim mora dati takojšno pozornost pravi Mr. Drew.
Naznanjeno je tudi da bodo kmalu poklicane tudi druge stranke, da izvolijo svoje pretstavnike v vladine oddelke.
KUPON ZA SPREMEMBO NASLOVA:
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov, ali vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kupon:	i
Ime: ................................................................................
Ulica, hš. št. ali poštni predal ........................................................
Mesto: ..............................................Prov............
NOVI NASLOV:
Ime in primek: ...............................................
Ulica, hš. št ali poštni predal...............
Drž.
Mesto : ................................-...........Prov.................. Drž...............-.....
t
Pošljite z spremembo naslova aH pa ponovitve naroč.
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
.
Iz trebljenje Slovencev na Koroškem
Po krivičnem plebiscitu so koroški Slovenci živeli od leta 1920 dalje v nemški Avstriji. Noben od avtrijskih režimov od 1. 1920 do 1938, niti socialistični režim dr. Rennerja, niti krščanskosocialna režima dr. Dollfussa in dr. Suschniga nista koroškem Slovencem dala niti kulturnih niti političnih pravic, oropali so jih celo ostanka slovenskega Šolstva. Z letom 1938 po zasedbi Koroške po hitlerjanski Nemčiji pa se z ognjem in mečem uničuje slovensko življe na Koroškem. Tako so leta 1941 deportirali vso slovensko inteligenco in vse slovenske duhovnike in redovnike iz dežele in jih goslali deloma v koncentracijska taborišča v Nemčijo ali v internacijo ali konfinacijo. Vsa slovenska mladina je bila mobilizirana in poslana v prve linije na fronto, tako da izkazujejo slovenske občine percentalno največ padlih in ranjenih. Kmečka občina Sv. Jakob v Rožu ima dosedaj že 70 vojnih žrtev padli, občina Strajaves pri Pokloštru okoli 60 padlih. Nemci so ustavili oba slovenska lista "Ko-riški Slovenec" in "Nedeljo" ter vse člane uredništva in upravništva internirali. Zaplenili so vse gospodarske in denarne institucije koroških Slovencev ter centralo gospodarskih organizacij "Zadružno zvezo" v Celovcu z vsem premoženjem in isto izročili Nemcem. Nad 60 slovenskim župnijam so zaplenili vso cerkveno nepremično premoženje in ga izročili v last nemškim priseljencem.
Najhujše preganjanje koroških Slovencev pa se je začelo s preseljevanjem koroških kmečkih družin v masah od aprila 1941 dalje. O-koli 2.000 kmečkih družin z vsemi
člani so od aprila 1941 do danes izselili v Nemčijo v razne lagerje in sicer: Lager Weihsenburg, Nue-rnbergstrasse 29, Bayern; Lager Wassertruedingern, Hopfengaes-chen79; Lager Frauenaurach, Post Erlangen, Mittelfrankenf Lager iEchstatt, Bayem; Lager Hessel-berg, Post Ehingen ueber Wasser-truedingen, Mittelfranken; Lager Rechnitz, Post Soldin, Preussen; Lager Schwarzenberg, Post Schein-feld im Steigerwald, Mittelfranken, Bayern.
Vso kmečko posestvo teh ljudi — okoli 10.000 koroških nacio-nalpih Slovencev — so Nemci brez odškodnine zaplenili in dodelili nemškim priseljencem. Izseljene ko-riške Slovence pa so vrhu tega mobilizirali in sicer moške za vojsko in delo v tovarnah, isto sinove od 16 let starosti dalje, ženske pa za dekle in služkinje. Vsled slabih prehranjevalnih razmer umira v teh lager jih veliko koroških Slovencev, posebno starejših ljudi.
Razumljivo je pri teh razmerah, da so se mnogi koroški Slovenci sedaj ob totalni mobilizaciji odločili, da gredo raje v gozdove in s odtegnejo hitlerjanski vojaški in delovni službi. Del teh ljudi so Nemci v gorovju ujeli in jih privedli v zapore Gestapa v Celovcu. Takozvani "Volkagerichshof" v Celovcu je pod predsedništvom dr. Freislerja, bivšega državnega sekretarja, sodil 37 slovenskim nacionalnim Korošcem in jih je dne 9 in 10. marca 1943 obsodil 12 fantov in eno dekle na smrt; njih imena so:
Tomaž Olip, predsednik prosvetnega društva v Selah in vodja pev-
IZ GLAVNEGA URADA ZVEZE
Iz dosedajnih poročil odsekov Zveze, razvidno je da so pristopili resno k raspravam za prvo konvencijo, ki se bo vršila dne .4 in 5 septembra v Torontu, kakor je sporočeno v izjavi glavnega odbora. Do sedaj se so posamezni Člani in članice lepo izrazili z svojimi misli in prepričanjem v predkonvenčni diskusiji. Podano je več sugestij, predlogov itd., upati pa je da bo teh toliko več na konvenciji od delegatov in delegatkinj.
Iz Timminsa poroča odsek, da sta izvoljena dva delegata, to je, Margareta Slak in Frenk Brkopec. Iz Windsorja poroča L. Zdravje, da so dosedaj izvoljeni Štiri delegati, pričakuje se pa zastopnike od drugih društev in skupin. Dosedaj ni delegati so: L. Zdravje, J. Miketič, J. Kobetič in med tem kar je obenem tudi razveseljivo izvoljena je rojakinja K. Crnek. Dozdaj znano bodo na konvenciji dve delegatki-nji, toda priporočljivo bi bilo da
VAŽNO ZA TORONTO
Zedinjeni odboi; Slovencev, Hrvatov in Srbov, bo imel svojo redno sejo dne 27 avgusta v dvorani 386 Ontario St., ob 8 uri zvečer.
Radi tega poživljamo organizacije ki so včlanjene v tem odboru, da pošljejo svoje zastopnike na redno sejo, ker je za rešiti nekoliko zelo važnih vprašanj. Torej nepozabite dne 27 avgusta ob 8 uri zvečer.
Walter Skočilich, tajnik.
pridejo poleg moških delegatov, tudi vzorne aktivistinje iz Port Arthurja, Sudbury, Geraldton, Kirkland Lake, Noranda, Montreal, Hamilton, St. Catharines itd.
NeodlaŠajte z poročilom izvoljenih delegatov, kajti z tem boste omogočili tukajŠnemu odseku Zveze zaradi stanovanj za delegate za času konvencije. Naslov kamor se naj priglasijo delegati ob prihodu v Toronto, je naslov Edinosti, 206 Adelaide St. W., tretje nadotropje, ali pa telefonično, WA. 7760. To je obenem naslov za pozdrave konvenciji bodisi brzojavno ali pa pismeno.
Konvencija prične ob 9 uri v soboto dne 4 septembra ter se bo nadaljevala 5 septembra, njen zaključek bo pa z javnim shodom zvečer v dvorani 386 Ontario st. Torej vpoštevajte spremembo mesto 7 in 8, konvencija se vrši 4 in 5 septembra.
R. Maurin. gl. tajnik.
skih društev v okrožju Borovlje na Koroškem, ljudski pesnik. Jakob Oraze in Janez Davljak iz Sel; Fran Gregorič, posestnik iz Borovelj; Franc Pristovnik, Florijan Kelih, Jernej Oraze, Ivan Oraze, vsi iz Sel: Urih Kelih iz Sel-Sajde, Franc Vajncrl iz Suhe, Jurij Pasterk iz Lobnika, Mihael Zupano iz Obrij ter Marija Olip iz Železne Kaple.
Poleg tega pa so bili Še na skupno 125 in 9 mesecev robijo obsojeni: vdova po slovenskemu zdravniku dr. Jugu-Zora Jug, knjigovo-dkinja iz Borovelj in njeni hčerki Vida Jug in Justina Jug, obe iz Sel; Jernej Božič, Josip Olip, Sabina Ogris, Olga Kelih, Katarina Pristovnik; Marija Linasi, Ana O-rase, vsi iz Sel; Uršula Vanjcerl, prevžitkarica iz Suhe, Katarina Pasterk iz Lobnika, Janez Rizman, čevljarski moster, iz Celovca, Alojzij Lusin, rudar, Anton Golob iz Bele Janez Smolnik iz Zitarevasi, Miha Tomič iz Reberre, Tomaž Olip pod. Jereb iz Obrij in njegova žena Uršula Olip iz Obrij; Jernej Eržen iz Železne Kaple, Marija Ogrin in Matija Pristovnik iz Sel ter Še dve osobi, katerih imena niso znana.
Sodba je bila javno objavljena Šele sredi aprila.
Vsi imenovani so bili odločni nacionalni koroški Slovenci, člani slovenskih prosvetnih in pevskih društev. Vsi imenovani kraji ležijo v plebiscitnem ozemlju na Koroškem.
Gauleter Koroške dr. Rainer pa je na javnem zborovanju dne 14. aprila 1943 v Mizici označil te poštene slovenske kmete in sinove ter hčerke slovenskih posestnikov kot bandite in dobesedno rekel: "Sie koennen versichert sein, dass kein Bandit (Slovenec!) seinen Schick-sal entgehen wird. Wir werden sie htzen und schlagen, bis der Spuk aus dem Lande Kaerten verschwun-den ist. "(Bodite prepričani, da niti eden teh banditov (Slovencev!) ne bo ušel svoji usodi. Preganjali jih bomo in pobijali, dokler ta strašila ne izginejo iz koroške dežele.)
Pa še nekaj. • •
..POPRAVEK PRISPEVKOV IZ NANAIMO, B. C.
Radi tiskovne napake ponatisku-jemo seznam darovalcev iz Nanai-mo, B. C. kot sledi. Za tiskovni sklad listu so priložili, po en dolar: A. Bravar, J. Kobe in F. Sinčič. Po 50 centov: J. Zužič, F. Kobe, T. VlaŠič, L. Klobučar, J. Garapič, S. VukiČ, J. Skedel, J. Bukovec, L. jurčič, J. Jankovič in F. Blažina. Po 25 centov, F. VlaŠič.
Prosimo da se gornji popravek vpošteva, Uprava.
GUSEV NASLEDIL MAISKEGA
Moskva — Feodor Gusev ki je prednedavnim odpotoval v Sovjetsko Unijo, je bil ob tej priložnosti imenovan za ambasadorja v Vel. Britaniji. Ivan Maisky, ki je zavzemal ta položaj več let, je pa imenovan pod-komisarja za zunaj ne zadeve Sovjetske Unije.
Gusev je bil prvi sovjetski poslanik v Kanadi. Kdo bo nesledil njegovo mesto v sovjetskem poslanstvu v Ottawi, poročilo zaenkrat neomenja.
Neki dopisnik v enem slovenskih časopisov je omenil, da film "Mi-ssion to Moscow" ni odobravan v Sovjetski Uniji, ker da neizraža resničnost.
Dopisnik je menda računal na podlagi komentarjev v Združenih državah sicer onih skupin, ki v takih slučajih "vedo" več o razmerah v Sovjetski Uniji kakor pa tamkaj-Šni narod in njegovo vodstvo.
Toda "Pravda" glasilo komunistične stranke v Sov. Uniji, odgovarja, da je namen filma za boljše spoznavanje medsebojne vzajemnosti, ter razvoj o dobrih odnošajev med Združenimi Državami in Sovjetsko Unijo.
Prednedavnim povrnjen Partizan Dimovič, ki je imel predavanje tukaj v Torontu o razmerah v Jugoslaviji, je naletel v nekem stanovanju na nekega Slovenca. Predno sta se do dobra seznanila, je ta neimenovani nesrečnež se toliko spozabil, da je obtoževal narodno osvobodilno in partizansko armado za prizadeto Škodi v Sloveniji. Videti je da mu ne gre v tek obtožiti nemški in italijanski fašizem. Celo pravi, da je za Hitlerja.
Prav dobro bo da ga enkrat obit Še' R. C. M. P. v njegovem stanovanju, ter da ji pove svoje želje. Kajti za take je prostor Urejen
v nekoliko krajih naše nove domovine, to je za prvržence Hitlerja.
Kot navadno ob pričakovanju re-zoltata volitev, so se zbrali delavci po dvoranah in pričakovali pozno v noč. Med pogovorom so se razvijali 'klici:
"Na celi bojni črti je poraz fašizma. Upajmo, da bo tudi pri volitvah poraz starih strank. Padec Orla, je neizogiben, Belgoroda in Brijanska. Munda je v rokah zaveznikov, kakor tudi malo ne Sicilija. Naj bo še ontarijska vlada v rokah progresa in napredka za pro-vincijo, "ter njen narod".
Primijer Nixon je takoj drugega dne po volitvah naznanil, da bo njegova vlada podala odstavko v nekaj naslednjih dneh.
Menda tega nikakor ni pričakoval pred volitvami. Toda zgodilo se je, da bo res moral zapustiti predsedniški stolček, sicer pripraviti ga za svojega bodočega namestnika da se ta vsede.
Poleg vsega prav gotovo da ni pričakoval, da bodo delavci z tako ogromno večino zmagali v volilnih okrajih Bellwoods in St. Andrew. Resnica pa je da sta zmagala, A. A. McLeod z 500 in J. B. Salczberg z nad 1000 glasov večine od kandidatov nasprotnih strank.
ŽELI DIBITI POMOČ ZA DELO NA FARMI
Deer Creek, Sask — Cenjeno uredništvo: Priloženo najdete denarno nakaznico za dva dolarja, za nadaljno naročnino za list Edinost.
Kakor izprevidim sem edino jast naročnica tega lista v Saskatche-wan-u. Menda, ker ni dosti Slovencev v tej provinciji. Tukaj tudi ni industrije ali pa rudnikov, so le farme, kjer se prideluje ogromno žita. Kolikq pa je Slovencev tukaj na farmah, smo pa raztreseni na vse kraje, da ne vemo eden za drugega. Zato je tudi nemogoče agitirati za list. Upam da sčasoma bo ta list našel pot do vsakega slovenskega farmarja v Saskatche-wan-u.
Vem da v drugih provincijah je več Slovencev, naseljenih tudi po farmah, posebno v Ontario. In pa-zno zasedujem ko dobim list v roke, če je kak dopis iz farem, pa brez uspeha. Torej zdrmite se Slovenci tudi na farmah in pišite kaj v list, kakšne so razmere po farmah in drugih krajih.
Vem da v teh časih povsod primanjkuje delavcev, kakor tudi tukaj. Lansko jesen je mnogo žita ostalo na polju neomlatenega in gotovo da ga ostane tudi letošnjo jesen, ker mladina je večinoma v armadi.
Če je kje v Kanadi kakšen prileten Slovenec ali Hrvat, tako da nemore opravljati dela v tovarnah aii rudniku in če ga veseli iti na farmo v Sask., opravljati delo o-
krog živine, naj se oglasi.
Jast sem sama z enim sinom na farmi. Sin ima dovolj dela na polju, in tako ostane vse delo pri živini v mojih rokah, kar je zelo naporno za žensko. Torej če koga zanima naj se oglasi potom lista, podrobnejše se domenimo privatno.
V zadnji Številki lista sem čitala dopis iz Montreala in sem slučajno opazila med darovalci za kampanjo ime John Usenik. Ker je ta primek tudi moj po možu, bi rada da se oglasi, če opazi ta dopis in naj piše odkod je doma. Moj sin bi namreč rad vedel, če ima strica v Kanadi.
Selim mnogo uspeha listu Edinosti.
Mary Usenik.
United Garment Wor-kers of America
NEMŠKI VJETNIKI ZASAČENI PRI PRIPRAVAH ZA BEG
UDARCI S ZAPADA SO POTREBNI
Timmins — V vjetniškem taborišču pri Monteith, zasačeni so nemški vojni vjetniki pri načrtu za beg. Izpod zemlje so kopali tunel, ki bi presegel čez ograjo in jim tako nudil priložnost na bek iz taborišča. Eden od stražnikov je o-pazil enega od vjetnikov, kateri je izven ograje prišel na površje sicer ipod zemlje. To je izzvalo preiskavo in dognano da je v notrajnos-ti taborišča čakalo okrog 100 vjetnikov. Tunel so kopali z drvenimi pripravami od katerih so izdelali lopate in drveno posod je jim je služilo za iznaŠanje zemlje. Tunel je okrog tri stopala visok in tri pa Širok, ter je bil podaljšan izpod zemlje 50 stopal od ograje.
IZ MOUNTAIN PARKA
V prilogi vam pošiljam $18.00 za devet ponovljenih naročnin, katere so potekle s pričetkom tega meseca. Torej kako sem bil obljubil storiti nekaj vprid ponovitev poteklih naročnin, sem obiskal do-tične naročnike in niti eden se ni odrekel ponoviti naročnino za leto dni naprej.
Franc Mekis.
Toronto — Unijski lokal krojaških delavcev je naslovil na Edinost, apel na krojaške delavce vposlene v raznih tovarnah v Torontu, da se enkrat odstrani nepravičnost v tej industriji s ozirom na nezadosten zaslužek delavcev in delavk.
V apelu pravi: "Tisoči kanadskega naroda kupujejo prazniško in za delo obleko. Največ recimo sraj-c, spodnja obleka, jopiči kožneni, volneni, hlače in Še razne druge potrebščine. Toda razmere ki vladajo v krojaški industriji so tako resne da se jih večina ljudstva mogoče nezaveda.
Poročilo odbora za delavsko mezdo in urno delo iz leta 1941 daje naslednji pregled. Delavke pri Šivalnem stroju so povprečno zaslužile 26 centov na uro, delovni tednik je bil od 48 do 50 ur. V nekaterih slučajih je njihov zaslužek dosegel komaj 18 centov na uro.
Kako poravnati nedopustljive razmere v tej industriji, je naravnost vprašanje pred vsakem človekom, ki ljubi pravico in človečnost. Unijski lokal je pripravljen neposredno nuditi pomoč neorganiziranim delavcev v tej industriji, ter na kooperativen način vred z odjemalci pospešiti unijski pokret da se odstrani nepravičnost zaradi nezadostnega zaslužka v tekočem času, ko sta draginja in vojna davek, Še povrhu breme. Odjemalci vi boste pomagali z tem, ko boste zahtevali pri vašem trgovcu izdelek z unijsko znamko, ter priporočili isto svojemu prijatelju in znancu.
Za natačnejŠe podrobnosti se pa lahko obrnite pismenim potom na:
United Garmet Workers of A-merica:
441. Queen St. W., Toronto, Ont.
S. Lapedes, glavni organizator.