Porast delovne produktivnosti v tovarni žebljev »Plamen« v Kropi To podjetje so ustanavild že pred 60 leti pod imenom »Prva obrtniška zadruga za izdalovanje žebljev in drugih izdelkov iz železa«. 2e v prvih letah svojega dela so se kroparski zadmžniki ob ostri kankurenci privatnega sektorja naučdli boriifri se z mno-gimi težavami. Zadruga je vz leta v leto ve6aJa svoje poslovanje in svoj strojat parfc. V državni Rektor je prešla leta 1947. V vsem obdobju adrainistra-tivnega uipravljanja gospodar-stva v podjetju niso obnavljaH strojnega parka, ker je bilo s posebnim programom predvide-no, da bi zadruga čez nekaj časa začela a kakšno novo proizvod- dovolj materiala, električne ener-gije in če bodo dobili nove stroje, za kaitere je republjški izvršmi svet že lansko leto odo-bril 40 milijonov kredita. Ob tej priložnosti je delavski svet spre-jel tudi sklep, da ne bodo opu-stili obstoječe proizvodnje in da bodo zastareJe stroje stalno po-pravljali in obnavljali. Delavski svet je sklenil, da bo lzpopolnii proizvodnjo z izdelo-vanjem nove vrste vijakov z ustrezajočo kvaliteto. Prav tako so v sporazumu z okrajmm ljud-skim odborom sklenili, da bodo znova listamovdld imdustrijsko-kovinarsko šolo, ki bo lahko usposabljala nov strakovni kader. njo. Toda do uresndčenja tega programa nl prišlo. Od uvedbe delavskega upravljanja se je delovna produktivnost občutno povečala V petih letih delavskega samo-upraivljanja je kolektiv tovarne »Plainen» doseg«! lepe uspehe. Proizvodnjo je v primerjavi s predvojno povečal za 200"/o. To je rezultat vztrajne borbe uprav-nega odbora in delavskega sveta prt premagovanju težav in na-pak, ki so bile srtorjene prejšnja leta Kakšen napredek je do-sežen, vidimo iz naslednjih številk: I>eto Stevilo Proiizvodnja delavcev (v tonah) 1947 329 1.485 1950 319 1.894 1955 380 3.358 V zadnjih letih se je delovna eila povečala za 16«/o, proizvod-nja pa za 120°/». Plan za leto 1955 je predvideval proizvodnjo 3.026 ton, toda kolektiv jo je presegel za 10,97»/» in je izdelal 3.358 ton. AnaKza glavnlh ekonamskih pokazateljev (podatki so vzeti iz porotila Ekonomskega tnštituta FLRJ) kaže visoko rentabilnast tovarne v priinerjavi z 12 naj-večjimi industrijsko-kovtoskimi podjetjl v Jugoslavijii. Vrednost proizvodnje na en dinar asnovnih sredstev znaša v podjetju »Plamen« 6,2 dinarja, dočLm je povprečje 1,7 dinarja. Vrednost letne proizvodnje po posameznem delavcu je narasla na 2.355.000 dinarjev. Te številke kažejo brez dvoma aapredek in uspeh delavskega sveta v barbi za visoko produk-tivnost dfla. Delovski svet je skler.il, do bo tovarna izdclnvala nove vrste vijakov Na zadnjem sestanku delav-skega sveta so sprejeli plan za leto 1956. Te naloge bodo lahko Ufesničene samo pod normaln.iml Pogoji, se pravi, 6e bodo fmell Težave z električno energijo V zadnjem času dobiva pod-jetje samo polovico potrebne električne energije in mora za-radi tega delati samo 4 ure na dan, razen v tistih oddelkih, kjer se troši mindmalna količina. De-lav&ka svet je ob tej težavi skle-Bil, da bodo vsa; d«loma izkori-stili čas, ki ga sicer izgubljajo na delu. Organizirali so strokov-ni te6aj za nekvalificirane de-lavce do 20 let starosti. Ta tečaj bo trajal ves čas, dokler bo pri-manjkovalo elektrike. Na tečaju predavajo strokovnjaki iz pod-jetja, ki mlade delavce poučuje-jo o hig.ienski in tehnični zaščiti dela, o tehnološkem procesu, o načinu Izdelave kvalitetoih pro-izvodov, o tehnologiji materiala, o pravilnem ravnamju s stroji itd. Razen tega imajo tudi pred-mete splošne izobrazbe: sloven-ski jezik, matematiko, delavsko upnavljaoje in podobno. Vsi de-lavci, ki uapešno končajo ta tečaj, dobijo dzpričevala za pol-kvalificirane delavce. S t&m, kako se boni s težavaml ln kakšne uspehe je dosegel, je delavsfci svet podjetja »Plamen« v Kropi pokaza), kako se tudi s slabimi stroji toda ab dobri or-ganizaeiji d&la lahko mnogo na-pravi. Ciril Rozman