IZHAJA mak ponedeljek ob 1 zjutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din, četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V LJubljani, Ma-riboru in Celja dostavljen na dom mesečno l Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din UREDNIŠTVO v Ljubljani, KnafLjeva ul 5 telefon H. 3122. 3123 3724, 3725. 3726 UPRAVA v Ljubljani Prešernova ul 54 telefon St. 3122. 3123 U24, 3725. 3726 INSERATN1 ODDELEK v LJubljani, Pre. Sernova ul 4. telefon St. 2492 Leto III. Ljubljana, 3. iutiiia 1929. Ste v 22 pomembne gospodarske organizacije Proslava 25-letnioe Saveza hrvatskih industrijcev - Priznanje in lepo darilc novinarski organizaciji - Uspešno in veliko delo Saveza Zagreb, 2. junija. Savez hrvatskih in-dustrijcev je proslavil danes v Zagrebu na svečan način 251etnico svojega obstoja in dela. Dopoldne ob 10. se je vršila v dvorani zagrebške borze najprej redna glavna skupščina saveza. Skupščino je otvoril predsednik g. Sandor Aleksander, ki se je v otvoritvenem nagovoru spominjal smrti bivših narodnih poslancev Stjepana in Pavla Radiča ter dr. Basarička, nato pa povdarjal, da so gospodarski krogi z velikim zadovoljstvom in z velikimi nadami pozdravili kraljev manifest od 6. januarja in da hočejo vse storiti, da pomagajo vladarju pri dosegi njegovega velikega cilja. Skupščina je nato soglasno odobrila poročilo predsednika in poročilo nadzornega odbora ter druge referate in predloge. Po zaključku redne skupščine se je ob 11. vršila svečana seja, posvečena 251etnici obstoja saveza. Kralia je na tej seji zastopal general Tomič. Prisot- ni so bili nadalje minister trgovine in industrije dr. Mažuranič, guverner Narodne banke Bajloni ter zagrebški župan dr. Srkulj. Zvezo industrijcev iz Ljubljane sta zastopala predsednik Dragotin Hribar in tajnik inž. Šuklje, Trgovsko zbornico za TOI v Ljubljani njen generalni tajnik dr. Windischer. Novinarsko udruženje sta zastopala podpredsednik zagrebške sekcije Per-šič in tajnik iste sekcije Vodvarška. Po pozdravu navzočih gostov in članov je predsednik prečital uda-nostno brzojavko Nj. Vel. kralju, ki so jo prisotni odobrili z živahnimi klici. Nato je predsednik v svojem slavnostnem govoru na kratko orisal zgodovino razvoja industrije na Hrvatskem in vlogo, ki jo je pri tem igral Savez kot centralna organizacija hrvatskih industrijcev. V zaključnem odstavku svojega govora se je hvaležno spominjal sodelovanja zagrebškega tiska in sporočil, da je poklonil savez v znak pri- znanja zagrebški sekciji JNU za dograditev novinarskega doma 15.000 Din. Sledila je serija govornikov, ki so v imenu svojih korporacij častitali savezu k jubileju. Nocoj se je vršil v prostorih hotela Esplanade svečan banket. Savez hrvatskih industrijcev je bil ustanovljen L 1904. Njegovo delovanje ni bilo lahko. V bivši avstro-ogrski monarhiji se je moral boriti proti tendencam madžarske industrijske politike, ki je podpirala samo ožjo Madžarsko, predvsem Budimpešto. V naši državi pa je imel savez velike težkoče zaradi pomanjkanja sistematične industrijske politike in zaradi nerazumevanja važnosti industrije. Pri vsem tem pa je savez izvršil tudi ogromno pozitivno delo. S svojimi strokovnimi elaborati in preko svojih zastopnikov je sodeloval pri sestavi skoro vseh zakonov in uredb gospodarskega značaja. Savez šteje danes 1.89 članov. Obširna spmenioa ministrskemu predsedniku - Sv. sinod zakonskega načrta in sestavo načrta Beograd, 2. junjia. Beograjska »Po-Mtika« in »Vreme« objavljata spomenico, ki jo je Sv. arhijerejski sinod pravoslavne cerkve izročil predisedlniku vlade. Spomenica se Obrača proti načrtu zakona o stfbsiki pravoslavni cerkvi, kakor ga je sestavilo ministrstvo pravde. Sv. Sinod obžaluje, da je ministrstvo opustilo prvotni načrt zakona o srbski- pravoslavna cerkvi, ki je bil sestavljen v sporazumu s predstavniki pravoslavne cerksve. Novi načrt ministrstva je po mneniju Sv. Sinoda v nasprotju z osnovnimi načeli pravoslavne cerkve. Zaitem našteva spomenica posamezne določbe novega načrta, ki jih podrobno citira in zaivraea. Sv. sinod se posebno obrača proti določbi novega načrta, s katerim se zakon o glavni kontroli in zakon o državnem računovodstvu raztegne na pravosilavno cer- kev in na njena posestva. S tem bi bil v organizem pravo slame cerkve uveden dualizem. Nesoglasja, spori in trenja bi škodila tako cerkvi kakor državi. Sv. sinod odklanja tuidi posebno nadzorstvo države nad cerkvenimi za-dužtbinami. V posebnem odstavku opozarja Sv. sinod tudi na določbo novega zakona, ki se tiče dohodkov pravoslavne cerkve. Ti dohodki bi bili po noven zakonu vendiar nezadostni. Zato zahteva, nad bi država dovolila posebne cerkvene doklade na državne neposredne daiv!ke. Spomenica odkilanja nadaHje določbo ministrskega načrta, ki odreja potrebo državne odobritve pravilnikov o cer-kvenlih taksah. Spomenica utemeljuje svoje stališče s tem, da so verski obredji notraniji akti cerkve im da zato ti pravilniki ne potrebujejo posebne odobritve, ki se nanašajo na verski pouk v državnih šolah. Sv. sinod je mnenja, da načrt ne daje cerkvi one oblasti, ki jr gre po njeni božiji misiji. Ravuotako odklanja s-pomenica določbo, da bo drža-vai dala pravoslavni cerkvi njeno notranjo ustavo, ki da je izkliiučna zadeva pravoslavne cerkve. Končno apellira Sv. sinod na predsednika vUade, naj bi se sprejel prvotni načrt zakona o pravoslavni cerkvi, ki je b;il sestavlijen v sporazumu med predstavnika cerkvene in državne oblasti. Če pa bi to ne bilo mogoče, naj se sestavi nov načrt s sodelovainijem zastopnikov pravoslavne cerkve. Spomenico so podpisali patrijarti Dimitrije, mitropolit črmogorskoprimorski Gavrilo, epislkop temišvarski Georgije in epislkop niški Dositej. Novi poslaniki Beograd, 2. junija. »Službene Novine« objavljajo ukaz, s katerim je postavljen za poslanika v Angori naš dosedanji poslanik v Atenah Tihcmir Po-povič. Za poslanika v Atenah je imenovan bivši poslanik v Bruslju Jovan Vučkovič, za poslanika v Tirani pa dosedanji generalni konzul v Solunu Gjorgje Nastasijevič. Poslanik Nasta-sijevič je že od početka v dipl. službi. Rodil se je v Skoplju, pravno fakulteto je končal v Beogradu. Služboval je doslej v Atenah, Sofiji, Pragi, Bukarešti in Solunu. Katoliška procesija v Beogradu Beograd, 2. junija. Danes se je vršila tu katoliška procesija, ki se je to pot vršila na zelo svečan način. Procesijo je vodil škof Rodič ob asistenci številne duhovščine. Kralja je zastopal polkovnik Zlatanovič, v procesiji pa so bili tudi ministri dr. Srškič, dr. Frangeš, poljski poslanik s poslaniškim osobjem, češki poslanik z osobjem itd. Enotna zveza jugoslovenskih agronomov Beograd, 2. junija. Na skupščini Udruženja jugoslovenskih agronomov je bilo sklenjeno po daljši debati, da se ustanovi enotna zveza jugoslovenskih agronomov za vso državo. Skupščini je kot delegat iz Ljubljane prisostvoval in£ Kotlovšek. Parlamentarne vofltve v Angliji. Rezultati parlamentarnih volitev v Angliji so znani. Kakor znano, so imele to pot volilno pravico tudi ženske od 21. leta naprej. Ženskih volilcev je bilo okoli pet milijonov. Slika nam prikazuje mladi volilki v spremstvu dveh veteranov pred volilnim lokalom v nekem londonskem predmestju. Pred povratkom ministra dr. Marinkoviča Beograd, 2. junija. Beograjska »Politika« poroča, da odpotuje naš minister zunanjih del dr. Voja Marinkovič 4. junija iz Lugana v Curih. Tam bo ostal več dni in počakal svojega namestnika dr. Kosto Kumanudija, ki prispe v Curih, da prejme potrebne informacije za konferenco Društva narodov v Madridu. Dr. Voja Marinkovič se vrne v Beograd predvidoma 10. junija. Seton Watson v Zagrebu Zagreb, 2. junija. V Zagrebu se mudi sloviti angleški publicist Seton Wat-son, ki je tekom včerajšnjega in današnjega dne stopil v stike z mnogimi predstavniki zaerrebškesra kulturnega in javnega življenja. Seton Watson je bi»l povabljen tudi na sejo, ki so jo sklicali zagrebški umetniki zaradi prireditve velike jugoslov. umetnostne razstave v Londonu. Seji sta prisostvovala tudi profesor beograjske univerze dr. Bogdan Popovič in profesor ljubljanske univerze dr. Izidor Cankar. Seton Watson odpotuje iz Zagreba v Beograd, kjer bo na tamošnji univerzi koncem meseca promoviran za častnega doktorja. Pogajanja za novo trgovinsko pogodbo s Poljsko Beograd. 2. junija. Danes je prispela semkaj delegacija poljske vlade, ki ho vodila s posebno delegacijo naše vlade pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Poljsko. S poljsko delegacijo je dopotoval tudi naš trgovski ataše pri poslaništvu v Vatikanu dr. Momčilo Jankovič. Mironescu o beograjski konferenci Poročilo v zunanjepolitičnem odboru rumunskega parlamenta. — Netočne inozemske vesti o poteku konference. — Tudi opozicija pozdravlja obnovitev zveznih pogodb. Bukarešta, 2. junija. Zunanji minister Mironescu je podal pred zunanjim odborom parlamenta ekspoze o konferenci Male antante v Beogradu. Uvodoma je Mironescu govoril o svojih vtisih in se z vsem priznanjem izrazil o nenavadno prisrčnem sprejemu, ki ga je bil deležen z dr. Benešem v Beogradu, kakor tudi po vseh ostalih krajih v Jugoslaviji. Jugoslovenski narod dokazuje s takim sprejemom, da razume velike interese, ki vežejo Jugoslavijo na Malo antanto in vse države Male antante med seboj, kakor tudi, da je treba te interese učvrstiti ne samo s konvencijami, temveč tudi z ljubeznijo in z duševnimi zvezami med vsemi tremi narodi. Za tem je Mironescu opozoril na tezo držav Male antante glede na- rodnih manjšin. Govoreč o optantskem vprašanju je Mironescu zavrnil tenden-ciozne vesti, ki so poročale o neslogi v Mali antanti. Na konferenci je bilo tudi glede tega vprašanja doseženo popolno soglasje. Zatem je Mironescu obrazložil vsebino obnovljene pogodbe in pakta o arbitraži ter napovedal, da bo vlada te pogodbe predložila parlamentu v ratifikacijo. Bivši minister Duca je v imenu liberalne stranke izrazil svoje zadovoljstvo, da je vlada sklenila predložiti te pogodbe parlamentu v ratifikacijo ter pozdravil obnovljeno pogodbo z Jugoslavijo in aktivno sodelovanje sedanje vlade v Mali antanti, s čemer se nadaljuje dosedanja zunanja politika Rumu-niie. Proslava stoletnice rojstva Račkega Svečana spominska seja Jugoslovenske akademije v Zagrebu. — Zastopniki kralja in vlade. — Slavnostni govor Slobodana Jovan oviva. Zagreb, 2. junija. Danes ob 10. dopoldne se je pod predsedstvom nadškofa dr. Bauerja pričela po določenem programu svečana seja Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti, posvečena stoletnici rojstva Frana Račkega. Nj. Vel. kralja je zastopal armii-ski general Matič, vlado pa minister trgovine in industrije dr. Mažuranič. zastopnik ministra prosvete univ. prof. Stanojevič in zastopnik ministra vojske general Milic. Navzoči so bili nadalje veliki župan dr. Zoričič, ves konzularni zbor v Zagrebu, zastopnik češke akademije prof. Poliska, zastopnik poljske akademije prof. Nitsch, zastopnik bolgarske akademije dr. Zlatarski, angleški publicist Seton VVatson, predsednik beograjske akademije Slobodan Jova-novič, zastopnik beograjske univerze prof. Pavle Popovič, rektor zagrebške univerze dr. Belobrk, zastopnik Zgodovinskega društva v Ljubljani univerz, prof. Vinko Kos, odposlanec Slovenske Matice iz Ljubljane univ. prof. dr. Izidor Cankar. Dr. Cankar in dr. Kos sta zastopala obenem ljubljansko univerzo. Med povabljenci so se nahajali najod-ličnejši zastopniki javnega in kulturnega življenja v Zagrebu. Nadškof dr. Bauer je uvodoma pozval vse prisotne in se zahvalil kralju preko generala Matica za pokroviteljstvo, ki ga je prevzel nad proslavo stoletnice rojstva velikega jugoslovenske-ga prvoboritelja Frana Račkega. Za tem je minister trgovine in industrije dr. Mažuranič izročil akademiji tople želje vladarjeve, naj bi proslava čim lepše uspela. Kralj globoko obžaluje, da ne more osebno prisostvovati proslavi, ki ii želi najlepšega uspeha. Nato sta govorila še odposlanca poljske in bolgarske akademije, dr. Boranič in prof. dr. Sišič pa sta predavala o življenju in delu Frana Račkega. Kot tretji predavatelj je nastopil beograjski univerzitetni profesor Slobodan Jovano-vič, ki je govoril o Račkem in jugoslovenski misli. S tem je bila svečana seja akademije zaključena. Narodna banka in Privil. agrarna banka Okrožnica upravnega odbora Narodne banke vsem svojim poslovnim prijateljem. Beograd, 2. junija. Narodna banka je z ozirom na razpis za subskripcijo akcij Privilegirane agrarne banke po« slala vsem svojim poslovnim prijate« ljem okrožnico, v kateri jih poziva na podpis akcij. Narodna banka opo« zarja v tej okrožnici, da so bili kme« tovalci doslej brez močne kreditne ustanove, ki bi bila podpirala njihovo delovanje in proizvajanje. V večini primerov so bili kmetovalci navezani na manjše zavode in na zakotne ban* kirje, ki so jih izkoriščali. Zatem opo* zarja Narodna banka na velike ugod« nosti, ki jih bodo deležne akcije novo« ustanovljene Agrarne banke. Država jamči akcijonarjem 6:odstotno divu dendo. Kuponi bodo prosti vseh dr* žavnih in samoupravnih davkov in do« klad, a delnice se bodo lahko uporab« ljate za kavcije kakor ostali državni papirji. Denarni zavodi bodo smeli svoje rezervne fonde vložiti v te akcU je. Pri vpisu akcij je treba položiti 25 odstotkov v gotovini, ostanek pa v treh obrokih do 31. marca 1930. leta. Narodna banka bo z ozirom na vap nost Agrarne banke vpisala za svoje fonde 20 milijonov delnic. Končno po* živa Narodna banka v tej okrožnici svoje poslovne prijatelje, naj podpišeš jo delnice nove Agrarne banke v raz« mer ju z rednim kreditom. ki ga užU vajo pri Narodni banki. Zlata maša zagrebškega nadškofa Zagreb, 2. junija. Davi ob 7. se je vršila v cerkvi Sv. Duha svečana proslava oOletnega mašniškega jubileja nadškofa dr. Bauerja. V tej cerkvi je pred 50 leti dr. Bauer bral svojo prvo mašo. Po končanih cerkvenih obredih se je jubilant zahvalil vernikom za ljubezen, ki jo je bil deležen tekom svojega življenja. K položaju v Afganistanu Kakor je poročal zadnji »Ponedeljek?, je, pravi afganski kralj s svojo ženo zbežal »a angleški teritorij, odkoder se je napotil v Evropo. Po zadnjih poročilih je izgubil kralj Amanulah v boju s samozvanim vladarjem Habibulahom okoli 2500 svojih vojakov. Samozvanec si je pridobil precejšnjo vojaško moč e strogim rekrutjranjem v glavnem mestu Kabulu. Slika prikazuje skupino teh rekrutov v okolici Katrala, Novi uspehi ljubljanskega velesejma Ljubljana, 2. junija. Današnji ogromen poset na velesej-mu je pač najbolj pokazal, kako temeljito so se še. preimotili pesimisti, ki so tej instituciji napovedovali skorajšnji konec. Navzlic težkim gmotnim razmeram, v katerih živi večina naroda, je bil včerajšnji poset tako velik, da je gotovo prekašal naval, ki je bil že druga leta običajen. Velesejmska uprava je bila že v zgodnjih popoldanskih urah prisiljena odpreti pri glavnem vhodu tretjo blagajno, ker ostali dve blagajni velikega navala ne bi zmagali. Močan dotok podeželskih posetnikov je pokazal, da so se velesejmski dnevi vsem Slovencem, posebno pa še Ljubljančanom, že tako priljubili, da bi jih težko pogrešali. Proti večeru je bila zlasti na veseličnem prostoru tako huda gneča, da je občinstvo prišlo komaj naprej. Pa tudi ko je nastopila noč in ko je že večina zunanjih posetnikov odpotovala z večernimi vlaki, se naval na velesejmske restavracije in gostilne ni polegel. Nasprotno, ko je bilo ob 8. uri zvečer izpraznjeno obsežno razstavišče, se je še povečala gneča na veseličnem prostoru. Ljudje so kar čakali, kje bo postala prosta kaka miza ali kak stol, razpoloženje pa je postajalo vedno živahnejše. Povsod godba, hrušč in trušč, vrvenje in smejanje, vrtiljak, bar s plesalkami, zamorci in končno Ramona, črna lepotica po zamorskem okusu... Da ne govorimo o drugih dobrotah za želodec in grlo, ki predstavljajo precejšen del onega magneta na velesejmskem lepaku, ki ga je videl gotovo vsakdo. Včerajšnji poset se ceni pošteno na kakih 20.000 ljudi, kar je najlepši dokaz, da tudi deveta velesejmska prireditev ne more prav nič izgubiti, temveč le še pridobiti na svoji privlačnosti. K temu uspehu je seveda ogromno pripomogla sijajna organizacija, kakršne ne vidimo pri nobenem drugem velesejimu v naši državi in pa srečna misel, združiti koristno s prijetnim, to je velesejem z zabavnimi prireditvami. Strašna nesreča na domžalskem kolodvoru ZaFadi ponesrečenega skoka v premikajoči se vlak izgubil življenje. Domžale, 2. junija. V Domžalah se je danes ob 19. zgodila strašna nesreča, čije žrtev je postal 24letni Rajko Samsa, doma iz Ljubljane in zaposlen sedaj kot orodni ključavničar v tovarni »Titanic« v Kamniku. Razko Samsa se je pripeljal z vlakom ob 12.30 v družbi še 2 tovarišev iz Kamnika v. Domžale, kjer so si vsi ogledali oddajno radijsko postajo. Pri napravah omenjene postaje so se zadržali fantje par ur, nakar so se vrnili v trg. Tam so obiskali nekaj svojih znancev in se udeležili tudi pro-menadnega koncerta. Slednjič so se podali vsi v restavracijo nasproti kolodvora, kjer so pričeli balincati. S to igro so se zabavali skoro do prihoda vlaka. Vsi so bili popolnoma trezni, ker so le malo pili. Slednjič je vlak prižvižgal že na kolodvor. Fantje so si hitro preskrbeli vozne listke, nakar so skočili v vlak. Takrat pa se je Rajko nenadoma spomnil, da je pozabil v gostilni, v kateri so se nahajali prej. mal zavoj, ki ga je hotel na vsak način vzeti s seboj. Skočil je zaradi tega iz vagona in odhitel proti gostilni, kjer je pograbil zavoj in se urnih korakov vrnil zopet na kolodvor. Vlak pa se je med tem pričel že pomikati in je moral Rajko hiteti za njim. Tekel je dobrih 80 korakov od kolodvora po progi in skočil v vagon. Nesreča pa je hotela, da se je pri zaletu spodtaknil in je odletel s stopnic med odbijače, nakar ga je odbilo na tla. Rajko je zavpil samo enkrat. V vagonih je nastal krik in je nekdo potegnil zasilno zavoro. Pri Rajku se je takoj pojavil njegov prijatelj Jernej Bertoncelj, ki je istotako zaposlen kot ključavničar v zgoraj omenjenem obratu. Sklonil se je čezenj, a še ni vedel, da se nahaja ubogi Rajko v zadnjih vzdihih. Začul je še besede: »Jernej, zdaj sem pa mrtev.« Iz vagona so takrat poskakali že tudi drugi potniki, ki so skušali ponesrečencu nuditi pomoč. O nesreči je bil takoj obveščen zdravnik dr. Kočevar, ki pa je mogel ugotoviti le še Rajkovo smrt. Rajko Samsa je umrl na posledicah notranjih poškodb. Njegovo truplo so prepeljali v domžalsko mrtvašnico. O tragični nesreči so bili telefoniono obveščeni starši pokojnega Rajka, ki imaio gostilno v Florijanski ulici v Ljubljani. Pokojni Rajko Samsa, ki je bil star šele 24 let, je bil znan kot odločen narodnjak, ki je zaradi svojega nacijonal-nega prepričanja pretrpel mnogo preganjanja. Rodom je iz št. Petra na Krasu, kjer je poznana Samsova rodbina kot ena najzavednejših slovenskih rodbin. Koncert vino-hradskega Hlahola v Ljubljani V soboto zvečer se je vršil v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani koncert praškega pevskega društva »Hlahol vinohrad-sky<, čigar krog 70 članov broječi zbor se nahaja na turneji po Jugoslaviji. Vodi jih navdušeni, agilni, energični pevovodja K. Šejna. Ljubljano so to pot obiskali v drugič: prvi njihov poset je veljal slavnosti ljubljanskega pevskega društva »Slavec« 1. 1909. * Sprejem v Ljubljani je bil oduševljen. Koncert sam je obiskala mnogoštevilna izbrana publika, med katero je bilo opaziti predstavnike vlade, vojske, oblastnega odbora in javnih in zasebnih, političnih in kulturnih društev. Kader občinstva je seveda tvorila polnoŠtevilno zastopana češka ljubljanska kolonija, ki je pevce aklamirala z veliko gorečnostjo in ljubeznijo. Uvodoma je zapel mešani zbor ljubljanske Glasbene Matice pod vodstvom ravn. opere M. Poliča češko in slovaško narodno himno, nakar jim je v odgovor zapel Hlahol naše narodne himne, katere vse je občinstvo poslušalo stoje. Nadaljnji spored koncerta je obsegal tri dele. Prvi je vseboval monu-mentalne pesmi J. B. Foersterja in Vit. Novaka. Osobito prvega avtorja himni »Češka pisen« in »Pisen klasu« sta v svoji, rodno grudo opevajoči, preprosti, a globoki obču-tenosti napravili močan vtis. Drugi del sporeda je bil sodobno orientiran. Emil Ax-man, ki že v tujini uživa dober sloves, je bil zastopan z »Božičem revnih«, Jar. Krič-ka s »Pokrajino«, J. Suk z dvema v narodnem slogu zasnovanima pesmima »Zapeljani ovčar« in »Čarovnica Stasa«. Dasi muzi-kalno manj pomemben od prejšnjih, mu vendar izvirna, sveža invencija in muzikant-ska narava zagotavljata trajen uspeh. Po drugem delu je dr. Švigelj v kratkih, jedrnatih besedah pozdravil goete v imenu ljub: ljanskih pevskih društev in korporacij, ki so izročile dirigentu vence in šopke. Z balkona so se usipale rože na pevce in ginjen se je dirigent med oglušujočim aplavzom publike zahvaljeval. Tretji del sporeda je navajal narodne pesmi. Kot prve ukrajinske, nato moravske, šlezke, lužiško-srbske in češke. Vse te pesmi so bile od raznih prirediteljev izdane, posebno posrečena je bila Knčkova »Ka-čenka«, ki so jo morali ponoviti. Na nene-hajoč aplavz so morali končno dodati še več narodnih pesmi, ki jih je občinstvo kar naprej zahtevalo. Zbor sarn stoji pod strokovnim vodstvom dirigenta K. Šejne in se odlikuje v veakem oziru. Spored je zahteval skrajno čisto in-tonacijo in dovršeno tehniko. Oboje so posedali pevci v najizdatnejši meri, tako da so vse, de.cma jako težavne pesmi zvenele narodno, nepi :'siljeno. Občudovati smo mogli vzorno disciplino zbora ter veKko in terprelacrsko silo dirigent. Dcfca; dolgi spored ^koncert je trajal prek d desete are; so ab6o'viri>li brez vsakega znaka utruja osti — vpeLjkor tuJi za naše, v zborovskem oziru razvajene prilike zgleden slučaj. Le žal, da je bil prevod besedila (v kolikor je bilo slovenskih besedil) tako obupno neslovenski, da je bil tudi nenkirn češki original razumi j i ve jši. Signirani prevajalec (R. Zenica?) bi storil bolje, da se ni zanašal na svoje poznanje slovenskega jezika, kajti ni mogoče, da so vse napake zagrešili le stavci. Češki pevci, ki so v nedeljo dopoldne še enkrat nastopili za šolsko našo mladino, naj bodo zasigurani, da so zapustili v Ljubljani globok vtis in nam dali prijetno priliko, znova afirmirati bratska čustva, ki vežejo oba naroda. K sklepu: na skorajšnje svidenje! L M. Š. Koncert ljubljanskih akademikov v Celju Celle, 2. junija. Akademski pevski zbor iz Ljubljane je priredil danes ob 16. v veliki dvorani Celjskega doma koncert v proslavo 10-letnice ljubljanske univerze. Nastopil je s 50 pevci pod vodstvom svojega zborovodje g. Franceta Marolta. Zbor je pokazal, da vsebuje izvrsten glasovni materijal in da zavzema eno najodličnejših mest med našimi reprezentativnimi pevskimi zbori. Vendar pa koncert, ki je bil sestavljen Ie iz najmodernejših slovenskih skladb, ni mogel razvneti celjske publike, ker je bil mnogo pretežak. Veliko odobravanje so žele le zadnje štiri skladbe, komponirane po narodnih pesmih. Zlasti je ugajala »Flosarska«, ki jo je publika nagradila z burnim aplavzom. Ogromna koncertna dvorana ie bila proti pričakovanju razmeroma dobro zasedena, zlasti če upoštevamo lepo vreme in odsotnost velikega števila Celjanov, ki so pose-tili Ljubljanski velesejem. Podrobno oceno bo prineslo »Jutro« v prihodnjih dneh. Nedelja v Košutnjaku Beograd, koncem maja Kar je za Ljubljančane Rožnik, za Zagrebčane Cmrok, za Spličane Marjan, to je za Beograjčane — Košutnjak. Topčider s svojo restavracijo in parkom današnjega Beograjčana ne mika več Rosebno: on je pribežališče samo še za stare utrujene dame in penzijoniste, za lačne želodce in žejna grla.. Skratka: Topčider danes ni več tisti, kar je bil pred desetimi, dvajsetimi leti — izpodrinil ga je Košutnjak s svojim zelenilom gozdovja, s svojo pestrostjo senčnih dolov, prisojnih obronkov in mahovitih bregov . . . Majska nedelja. Vroče, soparno kakor more biti to meseca maja le v Beogradu, znanem po svoji klimatični ekstravagant-nosti. Pred spomenikom kneza Mihajia se znojijo beograjske gospodične in mamice, fantje in dostojanstveni očetje, čakajoč na »trojko« — na topčiderski tramvaj, da se popeljejo ven iz mesta, da nedeljsko popoldne prežive v sveži božji prirodi — da se ohlade v Košutnjaku . . . »Uf, uf, uf!« vzdiha obilna gospa, brisoč si s pisanim robcem oznojena lica in vrat, ko je zavzela mesto v dospelem tramvaju. »Kaj bo šele julija in avgusta, ko je že sedaj taka vročina! Liter limonade sem pripravila doma, ampak se mi zdi, da bo to premalo za vse popoldne . . .« Tramvaj krene proti Tera-zijam. Tam pred »Tako\om«, »Uroševo pivnico« in »Šiško« sede za belo pogrnjenimi mizami stari debeluharji, dremajoč ob vrčkih piva in pomežikajoč v solnce. Na nasprotni strani, pred »Moskvo-«, kjer se zbira elita Beograda, pa vidiš profile vitkih beograjskih lepotic, sklonjenih nad karne-nitimi okroglimi mizicami in baš srkajočih iz dolgih slamic grog v zvončastih čašah. Pred »Londonom« spet ob pivu dremajoči debelušni lenuharji. Tramvaj zdrvi po klancu navzdol — po Miloša Velikega ulici, mimo mirno v Gospodu počivajoče Narodne skupščine. »Guberevac!« — »Senjak!« — »Careva čuprija!« — kliče kondukter. Sava, ki se je do sedaj včasi posvetila tako rekoč tik ob progi, izza goščavja, jelš in topolov, se skrije popolnoma — tramval zavije v topčidersko podolje. Na desni strani proge velik ograjen prostor s tribunami. polnimi navdušene beograjske publike, ploskajoč v krogu dirkajočim polno-krvnim angleškim kobilam hi njihovim jahačem. »Kolo dunavskih jahačev* je priredilo spet konjske dirke. Za vse lepo in vzvišeno vnete beograjske dame se zganejo pri tej priliki tudi v drvečem tramvaju in z vehementnim mahanjem rok skozi okna dajejo duška svojemu veselju nad poskočnostjo plemenitih štirinožcev . . . Topčider-Košutnjak! Na cilju smo. gospoda! Tramvaj se izprazni Kar je komod-nih starejših ljudi, ostanejo v topčiderski restavraciji ali parku v senci širokolistnih platan, vse drugo pa hajd dobro in židane volje na Košutnjak! Svetli zeleni gozdovi nas sprejmejo v svoje okrilje. Tu. kjer so se nekoč zbirali hajduki na posvetovanja in se priprsvljali na vstanke proti Turkom, se sprehajajo in poležkavajo na mahu Beograjčani in Beograjčanke. Mnogo družin, ki so že zarana došle semkaj, se je idilično utiborilo pod tem ali onim hrastom, na parobku gozda v travi ali na samotni jasi vrhu Košutnjaka. Ob stezah razmetane prazne steklenice z etiketami sinalka. šampanj-limonade. mineralne vode itd., kakor tudi mastni zmečkani kosi časopisnega papirja pričajo, da si je tu marsikak beograjski kristian gasil žejo in tolažil želodec po dolgem klatenju križem gozdovja. Marsikje naletiš na veselo gručo devojk in njihovih spremjevalcev. mladih podjetnih fantov, kako rajajo v poskočnem kolu, po taktu neizbežne ciganske godbe. Gledaš cigana, ki za desetdinarko, zataknjeno za struno na gosli, svira in svi-ra, in moraš priznati, da je vztrajnost temnopoltega muzikanta-potepuha vsega občudovanja vredna. Pod baldahinom senčnih krošenj drevja uživajoč lepoto pomladanske prirode in popolnoma pozabliajoč na vsakodnevne skrbi in težave, pričakujejo beograjski izletniki večera. Ko vztrepetajo prameni večerne zarje med hrastovjem in se spusti prvi mrak na gozdovje, Beograjčani in Beograjčanke neradi zapuščajo Košutnjak. Zapuščajo ga, ali pri tem se sladko smeškajo. kakor se smeška ljubica, ki se poslavlja od svojega fanta: Kmalu na svidenje, dragec moj!--- Slovite zastrup-Ijevalke Kakor odgovarjata poštenemu in oač bila, da so posamezni skuS-Ii uvesti svoje napadalne akcije z vedno istimi pot.izam:, ne da b upoštevali in se ozi-sli na enotno sanacijo. Zog4 le zaradi tega v največ slučajih pos'aia pki> nasprotnika. Pazili niso Ha io. aH so nfhcv' »igrači prosti ali ne. Do (ii'an!e je bilo t»Sinoma netočno in tudi gkde kritja b; se dalo marsikaj očita*!, šele a-mi vzpostavljena n takrat je tudi moštvo delovalo, da je bilo veselje gledati. Manjka! Je samo pravi strelec, ki bi v tedanjih ugodnih situacijah premagal mogoče tudi MčhelSiža. Topot je odpovedal tudi Erman. Niti v Gradjaoskem ne zahtevalo od nevarnega Cimdriča bogve kako odlične taktične poteze, toda od tujega vedno vedo, da bo kot strelec, kateremu so drugi pripravil; pozicije, mož na svojem mestu. Branilca sita v polni meri izpolnila svojo dolžnost. Zlasti je treba omeniti Svetica, ki je bil taktično boljši od Hassla in odtočno reieval nevarne situacije. Jao&gaj je obrioil eno enajstmetrovko. Potek Igre. Deset minut po peti uri se poja/vi na igrišču moštvo Gradjanskega, ki ga ie publika sprejela s ploskanjem. Rmalu nato nastopi Primorje, vihamo, pozdravne« od mnogobroinega občinstva. FVed pričetkom tekme ie podpredsednik LNPa g. Betetto močil predsedniku Primorja g. I. Sanoinu pokal kot znak priznanja za dosego to-toSnijega podsaveznega prvenstva. Postavi moštev. Sodniku g. Rosenfeldu iz Zagreba sta se možitvi javili v naslednjih postavah: Gradianski: Mihelčič — Gmajnički, Rajkovfč — Kranjc, Hkič, Remec — Stankovi č, Babič I, Pe.rška, Ciadrič, Kraij. Primorje: JanSiigaj — Svetic, Hassl — Zem-Sjak, Siamič, Pišek — Jug I, Enman, Senica, Vrbovarik, UrtBč. Pri obeh moštvih se začetkom« opaža pre-celšnja brema, ki se je pa Gradjanski kmalu otrese. G. napada, toda njegovi napadi končajo v outu. Zelo nevaren napad G- ustavi sodnik zaradi oii sidea. Primorje ripoetka, toda je pred golem zelo neodločen. Dva prosta strela zaradi foula proti G. Sodnik prezre hands gostov. Mihelčič do.bi priliko, da se izkaže, zlasti po lepo stredjanem kornerju. Slamdč krasno parira Vr-bovniku, ta strelja, toda Mihelčič je na mestu. Gradjanski je v premoči. Primorjaši igrajo raztrgano. Gindrič stopi v akcijo, toda Jančigsj obrani. V 15. mtouti zabije Grandrič zaradi napake pri morja nske obrambe prvi gol. 1:0. Primorje se še vedno ne more znajti ter zagreši nekaj foulov. V 25. minuti komer proti Primorju. Zaradi foula desnega branilca diktira sodnik enajstmetrovko proti Primorju. Strelja Gindrič, toda Jančigaj lepo obrani. Sledi nekaj prostih strelov. V 30. minuti zapravi po prostem strelu Uršač lepo šanso. Krasna kombinacija Bnman - Vriiovmik - Enman, ki strelja na gol. Mihelčič obrani. V 39. minuti grob foul Gradjanskega skoraj v kazenskem prostoru. Prosti strel s kazenske črte brez uspeha. Foul na Jančigaju. Primorje napada, Mihelčič teče iz gola, toda Gmajnički reši situacijo. Menjajoči se napadi do odmora. Druga polovica prične z dokaj ležernim tempom. Kmalu se znajde Primorje. IgTa se najmanj dvajset minut izključeno na polovici Gradjanskega. Le v 12. minuti napadejo Zagrebčani. Jančigaj zapusti gol in Stankovič postavi na 2:0. •Primorjaši zopet pouuSčajo. Kljub požrtvovalnosti jim zamišljene akcije ne uspejo. V 23. minuti sledi lepa kombinacija leve strani napada Gradjanskega, ki jo Gindrič krona s tretjim golom. 3:0. V 27. minuti foul Gradjanskega tik ob ka« ženski črti. Prosti strel izpremeni Slamdč v častni gol za domačine. 3:1. V 29. minuti obleži za nekaj časa Hassl na tleh. Nekaj nevarnih situacij za Gradjanskega, toda Mihelčič je nepremagljiv. V 40. minuti Erman blesiran, toda Je kanalu zopet v igri, ki postaja ostra in skoraj neužitna. Gindrič protestira proti posameznim vzklikom iz občinstva. Kmalu na to konec. Razmerje kotov 6:5 za Prianorje. S sodnikom g. RosenleMora nikakor nismo bili zadovoljni. V nekaterih primerih je z nerazumljivimi odločitvami zlasti v kočljivih situacijah oškodoval domačine. Spregledal je tudi nekaj rok z obeh strani. Publike je bilo okoli 2500. Hajduk (Osijek) - Hašk 1 : 1 (1 • 0) Prvenstvena tekma med Haškom in osi-ješkim Hajdukom, ki ea je vršila v Zagrebu, je brezdvomno največje iznenadenje prvega kola državnega prvenstva. Nihče pač ni pričakoval, da bo Hašk, katerega je smatrati kot enega najresnejših kandidatov za državnega prvaka, igral svojo prvo tekmo na lastnem terenu z ne ravno nevarnim nasprotnikom neodločeno. Po igri bi bila celo zmaga osiješkega Hajduka zaslužena. Hajduk je takoj pričel z vehementnitni napadi. V 3. minuti korner za Hajduka, ki ga Fric II. pretvori v gol za Hajduka. Zelo se je odlikoval Hajdukov vratar Blazekovid, ki je bravurozno branil nevarne strele Hi-treca. Tik pred koncem je izenačil Adolf. Hajduk s Slavija 2:1 (1:1) V Splitu je Hajduk porazil sarajevsko Slavijo z 2:1 (1:1). Jugoslavija : Sand 1:0 (0:0) Na lastnem terenu je bil Sand premagan od beograjske Jugoslavije s 0:1. BSK : Pobeda (Skopje) 18:1 Z nenavadno tisoko zmago 18 : 1 nad Pobedo je BSK dokazal, da se mu tudi prihodnjo nedeljo ni treba bati, ko bo moral nastopiti v Skoplju. Olimpijski dan v Mariboru Včeraj so mariborski klubi odigrali turnir v korist olimpijskemu fondu. Iz ostre konkurence štirih klubov je izšel Rapid kot sigurni zmagovalec. Rapid : Svoboda 4:0. V prvem kolu, ki je trajalo 45 minut, je Rapid brez napora odpravil Svobodo v razmerju 4:0 in si tako zagotovil udeležbo v linalnem srečanju. Svoboda ni predvedla slabe igre, morala pa je kloniti pred odločnejšim nasprotnikom. I. SSK Maribor : SK Železničar 3:3 (podaljšek 0:0). Sledila je zanimiva borba med Mariborom in Železničarji. Maribor je sicer nastopil e štirimi rezervami, pa je kliub temu pred vedel zadovoljivo igro. Nadkriljeval Je na sprotnika, ki se je požrtvovalno branil in tudi vehementno napadal. Maribor se je moral zadovoljiti z remijem, čeprav je zaslužil sigurno zmago. Tudi podaljšek dvakrat 10 minut ni prinesel odločitve, Žreb je določil Železničarje za finale. Rapid : Železničarji 6:0. Zaključek turnirja ni nudil mnogo. Želez ničarji so se v srečanju z Mariborom močno izčrpali in so proti Rapidu predvedli nemogočo igro. Napad se sploh ni mogel uveljaviti. V krilski vrsti je zadovoljil le Fran-geš. v obrambi pa Wagner. Rapidovci »o t naglimi potezami brez sistematičnosti, pač pa z vso odločnostjo izkoristili vse slabe strani nasprotnika in z nepričakovanim re zultatom 6:0 odpravili Železničarje. Sodili so Nemec zadovoljivo, dr. Planin-šek ne najboljše in Mohorko ležerno. Ostale nogometu« tekme Ljubljana: Pred tekmo Gradjanski : Pri morje se je vršila finalna prvenstvena borba med Svobodo in Reko, ki je končala s tesno zmago Svobode. Reka je v drugem polčasu vodila že z 2:0. Sodnik g. Setina je bil zelo strog. Napadalca Svobode Potrato je izključil zaradi običajnega foula. — Svoboda rez. : Reka rez. 9:1. Praga: Viktorija Žižkov : Slavija 2:1 (1:0), Bohemians : Teplitzer FL 4:4 (1:0). Dunaj. Rapid : Wacker 4:2 (3:1), Hertha : BAC 5:8 (1:2), Admira : FAC 4:4 (2:2), WAC : Nicholson 3:2 (1:0). Budimpešta: Hungaria : Ujpest 1:0 (1:0), »33< : Vasas 1:1 (1:0). Segedin: Ferenczvaros : Bastya 6:0 (5:0) Sobotišče: Nemzeti : Szaharia 6:0 (1:0). Buenos Aires: Chelsea : reprezentanca Argentinije 1:0. Mariborsko pismo »Ponedeljku" Uspela proslava 10 letnice Sokola v Studencih. — Ustanovitev podružnice Rdečega križa. — Velik naval srečolovcev na tombolo. — Roparski napad sredi mesta. — Dve manjši nesreči. Maribor. 2. juniia. Današnja nedelja je bila sicer doka! hladna in vetrovna vendar oa to ni zadrževalo številnih izletnikov ki so iskali oddiha v prosti naravi. Vsi iutranii vlaki so bili natrpani turistov z dobro založenimi nahrbtniki, oa tudi naibližia okolica ie aranžirala vse polno prireditev, ki so bile vse dobrn obiskane. Največie zanimanje ie vladalo za proslavo 10. obletnice Sokola v Studencih. enega najzaslužnejših sokolskih društev mariborske župe. Prostrani svet za Sokol-skim domom ie bil slavnostno okrašen in Dostavljeni so bili tudi navilioni. Proslave se ie udeležilo več v mariborski žuDi včlanjenih društev, predvsem oa mariborski Sokoli, k! so krenili korporativno z nara-ščajniml oraDori ter sokolskn eodbo na če. Iti v sprevodu skozi mesto v Studence. Pridružilo se jim ie tudi orecei občinstva Pred Sokolskim domom ie pozdravil zbrane Sokole župni starosta brat dr Kovačič. na-kar ie sledila telovadba, ori kateri ie stude-niški Sokol pokazal, da ie lahko ponosen na svoie članstvo in na svoi naraščal. Vsaki točki sporeda je sledilo navdušeno ploska-nje. višek navdušenja Da 5e izzval vsekakor nastOD članov mariborskega Sokola z olimpijskima orvakoma Štukliem in Primožičem na čelu. Po iavni telovadbi se ie razvila na telovadišču zelo animirana zabava. Maribor ie dobil sedal tudi svoio podružnico Rdečega križa. Na inicijativo Zdravniškega društva se ie vršil v soboto zvečer v oosebni sobi restavracije »Pri Gambrinu< ustanovni občni zbor. katerega so se Dole? velikega župana dr. Schaubacha udeležili tudi številni zastopniki oblastev in korooracii. Zbor ie otvoril predsednik pripravlialnesa odbora dr. Jankovič. ki ie obdržal tudi častno predsedstvo. Nato ie delegat oblastneza odbora Rdečega križa iz Liubllane dr. Bohi-nec obrazložil historijat. Domen in namen Rdečeea križa ter izročil Drofesoriu Finku. ki že sedem let načeUuie Pomladku Rdečega križa v Mariboru, diolomo in srebrno kolajno centralnega odbora v znak priznanja in hvaležnosti za niegovo delo in trud. Pri volitvah ie bil izvollen za predsednika dr. Jankovič. za oodoredsednika oblastni komisar dr. Leskovar ln bivši minister dr. Kukovec. za tajnika dr. Zorman. za blagajnika r. Kovačec. v odbor na so bili izvoljeni: dr. Juvan. tožiteli dr. Jančič. dr. Crenič. dr. Marin, lekarnar Minarv. novinar Ka-sper, industrijec Roglič. veletrgovec Pin-ter. načelnik gasilskega društva Voller. dr. Jureček. dr. ZidanŠek in gosDe Maistrova. Maicenova in dr. Ravnikova. V nadzorni odbor so bili Izvoljeni: dr. Ioavic. mestni fizik dr. Novak, šolski uoraviteli Orčar. Pri slučajnostih le liubltanskl delegat izročil novemu odboru 5000 Din kot dtvo Dodooro. s katero nai orične nova organizacija v Mariboru svoie humano, socialno in kulturno delo. V nedeljo poooldne se ie vršila na Trgu Svobode vsakoletna tombola, ki le bila deležna veCfe udeležbe in zanlmanla kakor vse dosedanle tombole. Ogromna množica ljudstva se le zgrnila pred izklicno tribuno in čakala orvih rezultatov. Srečniki so bili nasledntt: tovarniška delavka Justina Koorek (komoletno pohištvo in oprema v oerilu). Fran v 'šivalni stroi). Štefan Turin (moško kolo). Tereziia Kovačič (gramofon) ln Slavko Pu-šeli (moška obleka). Danes so SDreroili k večnemu oočitku z. Antonijo, soprogo veletrgovca g. Weixla. Številna udeležba Dri oogrebu ?e Dokazala, kako DrHiubHena le bila ookoinica. Ob zadnjem slovesu se ie norosilo marsikatero oko. Grob bo obdal bltgo gosoo Antonijo s tistim mirom, kakršnega Ii svet ne more da«. Policijska kronika beleži drzen napad v centru mesta. Neka nočna ptica, katere identitete p« po* liciia še ni mogla ugotoviti, se ie sinoči s sladkimi besedami pridružila Rudolfu Pa-viču. lončarju iz Zurmancev ori Krapini. ter ga soeljala v Usnjarsko ulico. Podjetna zvodnica ie 'svojega spremljevalca nagovorila. nai zlezeta skozi odprtino v nekem Dlotu kraj ulice. češ. tu naiu ne bo nihče videl. Ko Je začel Rudolf Pavifi lestf skozi odnrtino, sta naenkrat olanila nani dva moška, od katerih ga Je eden priJel za glavo, drugi pa za roke. Med ruvaniem se ie enemu napadalcu posrečilo, da le iztrgal Paviču verižico s srebrno uro. Zaradi lepšega sta napadalca nato natepla še podjetno deklino. Napadalca sta bila 241etni Franc Rus in 301etni Franc Kodrič. Policija ie spravila oba v zapore Jn bosta izročena okrožnemu sodišču. O dekletu samem pa Se nI sledu. V Slovenski ulici ie neki avto prevrnil 25letno Dosestnico Heleno Beloglavčevo iz Studencev. Pri padcu ie dobila notranje poškodbe in so Jo morali odDremltl v bolnico. Ob Driliki kolesarske dirke, ki Jo le odredilo na Teznu Delavsko kolesarsko društvo. ie na nekem ovinku oadla 181etna Pavla Kadrova. Dobila Je rane na glavi ter na obeh rokah in nogah. Rešilni avto jo Je odoremil na stanovanje staršev v Studencih. Izredno živahna ljubljanska nedelja Velesejmsko vrvenje. — Daa Rdečega križa. — Slovo braMrih čeških pevcev. — Tudi tzlefaiikovTprirodoidmaofkalo« — Huda nesreča na velesefmu. Ljubljana. 2. iuuiia. Kakor že vse zadnje nedelie smo se bali tudi davi. da vreme ne bo držalo. Ponoči ie bilo nebo močno megleno in ie pihala sumljiva saoa. ki Je obliubliala tudi dež. Tekom oar ur Da i e ziutrai veter raz-gnal oblake in se ie pokazalo Jasno nebo. Solnčni žarki so začeli noliubliati svet. Bil je krasen dopoldan, ki ie obliublial tudi leop poooldne. zaradi česar so se GDOgumili številni Ljubljančani, razočarani zaradi vremena v prejšnjih nedeliah. in sklenili, da današnjo nedeljo vendarle izrabiio za prijeten izlet. Motili Jih v tem niso niti zvonovi. ki so ootrkavaK tam na veleseimi-šču: enako iih niso mogle zadržati vse prijetne »viže« eramofonv in radijskih aparatov, ki so orihaiale od tam. Na kolodvoru se ie zbralo v zeodniem iutru oar sto liudi. za katerimi iih ie orišlo zooet Dar sto. ki so iih odpeUall vlaki na vse strani v bujno prl-rodo. Na kolodvoru Dač že nekai nedeli sem niso imeli tako velikega orometa. V orvih doooldanskih urah so se Dodili do mestnih ulicah že tudi številni avtomobili, moto-cikli Jn druga vozila. Vmes in do hodnikih ulic so se zibale gruče veselih liudi. ki so bili na tem. da Dozabiio za Dar ur dnevne skrbi in prežive dan v solncu in veseliu blizu ali daleč od mesta. Ven so odhajali oeš. V veliki meri oa so se. seveda. Doslužih tudi avtobusov, ki iih Je vedno dovoli na razpolago, tako pred »Fisrovcem« kakor na Mariilnem in Kongresnem trgu. ' Liubliančani. ki so ostali doma. so Dre-živeli dan drugače. Kakor one orve ie tudi nje izvabilo toolo Junijsko solnce na zrak. Promenada na ulicah Je oživela že pred 11. Tivoli jn vsa sprehajališča ood gozdom so bila kakor živo mravljišče. Rožnik in bližnji bregovi so imeli nebroi obiskovalcev. Ob 11 se ie vršil v Zvezdi orome-nadni koncert godbe dravske divizije, ki ea ie priredil Rdeči križ katereza člani so pobirali tudi Drimerne Drisoevke v korist mladinskih Dočitniških kolonii. Najbolj orometna cesta Je bila danes Dač Gosoosvetska cesta, do kateri so valovile neštete množice gori proti ve-lesejmišču. Okroz orostora velesejmišča so se zbirale ves dan stotine in stotine liudstva. Vedno in vedno so se odtrgavale gruče čakajočih in stoDale na veleseJmišče Dri vseh vhodih. Na veleseimišču Je bučalo živlie-nje. Že dopoldne ie bilo ooažati. da se Dri-tisk Dosetnikov vedno boli veča. kmalu do kosilu oa so imeli vsi nadzorni orsrani posla čez elavo Kakor se zatriuie. take gneče kakor na današnio nedeljo, še niso videli na UubUanskem veleseimišču nobeno leto. Vsemogoči eodbeni instrumenti so skušali Drevoiti živžav. Zgovorni prodajalci so kazali razne novotarlie. Mamice z dežele in druge eospodinie so ogledoval« kokoši prist- Požar v žabji vasi Vrli gasilci preprečili večjo katastrofo Novo mesto, 2. junija. Žabjo vas je zadela nesreča požara, ki bi lahko postala usodna za vso vas, če ne bi bili gasilci pravočasno na mestu. Tako pa je zgorela le stanovanjska hiša št. 6, krita s slamo, last policijskega stražnika v pokoju g. Purebra. Ogenj je zanetil v odsotnosti svoje ma» tere, vdove po rudarju iz Trbovelj, ki se preživlja kot dninarica, 51etni fantek Josip Koren. Iztaknil je vžigalice in se odpravil v drvarnico, kjer se je pričel igrati z nji« mL Zažgal je trske, nakar 90 se vnela dir« va. Plamen je kmalu vnel drvarnico in tik nje stoječo hišo. Fantek je imel k sreči to* liko prisotnosti duha, da je še pravočasno pobegnil iz drvarnice in se rešil gotove smrti. Ogenj so prvi opazili sosedje, ki so ta« koj alarmirali gasilsko društvo v Novem mestu. V teku desetih minut so že prihi« teli na kraj požara novomeški gasilci z avtomobilom, ki jm ga je dal na razpolago sodavičar g. More. Stopili so takoj v akci« jo skupno z gasilci iz Smihela ter ogenj lo« kalizirali, da se ni razširil na sosednja po« slopja. Pri reševanju hišnega inventarja so se izkazali poleg načelnikov novomeškega ga« silskega društva gg. Reitza, Bergmanna in Muma posebno mehanik Skedelj, delavec v kamenoLomu »Kanada« Štefan Verše ter orožniški podnarednik Gregorinčič. Verše je vztrajal v goreči hiši, dokler ni bilo re« šeoo skoro vse pohištvo. Ko je končno skočil na svareče klice gasilcev in navzoče« ga občinstva skozi okno iz hiše, se je ta sesula. Verše se je ves onemogel zgrudil poleg pogorišča v travo, vendar nima res« nejših poškodb. Lastnik hiše g. Pureber tr» pi občutno škodo, ki je malenkostno krita z zavarovalnino. Hudo so prizadeti tudi hišni najemniki, ki so sedaj brez strehe. Nevihti s točo nad Stražo Novo mesto, 2. junija. V četrtek popoldne je divjala nad Stra* že huda nevihta, med katero se je vsula kakor oreh debela toča, ki je napravila ve« nih pasem in se čudile vse vDrek. V paviljonih so se gnetli liudie v obe smeri ter ogledovali razstavljeno blago: avtomobile, šivalne stroje, oraktične gospodinjske potrebščine krasno pohištvo, oisane Drepro-ge. Čipke, manufakturno blago, toaletne potrebščine in druge Dredmete. Na v**-';/ nem prostoru so se uveljavljali harmonikaši in žejni liudie. Posla so imele čez glavo vse gostilne, na svoi račun so orišli prodajalci kraniskih klobas. Drodalalci slaščic, razglednic in igrač, posebno Da orodaialci balončkov. Za velikansko zabavo ie skrbel navihan žid. ki ie privede! s sebo! skupino mulatov in zamorcev ter Dostavil svoi šotor na veselični Drostor. LJudie so Dri do-gledu na zamorce, zlasti na debelo zamor-ko, uživali in se smeiali črncem, a še boli pretkanemu Židu. Večerno razDoloženie na velesejmu ie bilo, seveda, živahnejše in se ie obdržalo do pozne nočne ure. ko ie bila naoovedana že Doliciiska ura. Policija zaenkrat na veleseimišču še ni imela večiih ODravkov. Detektivi so sice» opazili nekai tuiih žeoariev. ki Da doslei še niso imeli posebne sreče. Poooldne okroz 4. se Je tam Dripetila tudi težla nesreča. Na vrtiljaku se ie že orecei okaien zabaval neznan, okrog 301etni moški, ki ie naenkrat zdrsnil s sedeža in padel na tla. kier ie obležal nezavesten. K neznancu so takoj priskočili liudie in ga močili, vendar se ta ni zavedel. Končno ie uslužbenec velesejma obvestil telefonično rešilno postajo in ie prišel do Donesrečenca rešilni avto. Moža. ki ni imel Dri sebi nika-ke legitimacije, so odDeliali v sološno bolnico. kier so ugotovili, da ie dobil Dri Dadcu hude notranje ooškodbe. Ker se še Donoči ni zavedel, doslej še niso mogli ugotoviti niegove identitete. V bolnico ie bila Dopoldne orioeliana tudi tovarniška delavka Tilka Sakmeister iz Vevč. ki se ie ponesrečila Dri Dadcu iz avtobusa v Sostrem. Obrezala si ie čelo. vendar niene poškodbe niso težiega značaja. Po snočnem koncertu Vinohradskeza Hla-hola so priredili naši Devci češkim tovarišem v hotelu »Unionu« Driieten večer. Po večerji se ie razviia neDrisiliena zabava. tekom katere so razni govorniki poudarjali vzajemnost bratov Čehov in Jugosiovenov. Naši Devci so Donovno obsuli svoie češke tovariše s cvetlicami. Pevci »Ljubljanskega Zvona«. »Slavca« in Glasbene Matice so zaDeli več oesmi. kar ie Dripomozlo k dobremu razpoloženju. Najbolj se ie odlikoval ljubljanski kvartet, ki je žel veliko odobravanje. Prisrčno ie bilo danes slovo čeških gostov od Liubiiane. Odšli so z oooldanskim brzovlakom. ki iih ie odDelial nazai v njihovo domovino. Na kolodvoru se je Doslovilo od niih mnogo ljubljanskega občinstva in skoro vsi člani ljubljanskih pevskih društev. Mili gostie so zagotovili našim oevcem. da bodo ohranili ooset v Ljubljani v najlepšem sDominu. liko škode na polju in v vinogradih, kjer je deloma uničila mlado brstje. Včeraj po« poldne je zopet nastalo neurje, ki je odne« slo z vinogradov v Straži veliko množino prsti in z njo mlado trs je. O strašnem neurju nam poročajo tudi iz doberniške okolice pri Trebnjem. Tudi tam je padala debela toča in napravila ogrom* no škodo. Kmetje so tem huje prizadeti, ker so lani zaradi silovite suše imeli malo pridelkov. Londonsk i Camping Club bo posetil Bled Zagreb, 2. junija. V Dalmaciji je okrog 200 članov zname« nitega londonskega Camping Cluba. Člani tega khiba so skoro stalno na potovanju v inozemstvu in za razliko od drugih potni« kov ne prenočujejo po hotelih, ampak kampirajo na prostem pod šotori. Za letos so si člani Camping C3uba izbrali za svoj cilj našo državo. Iz Dalmacije, kjer so naj« prej posetili Dubrovnik, se bodo te dni po« dali tudi v Zagreb, kjer bodo ostali tri dni. Kampirali bodo najbrže na otroškem igra« lišču na Tuškancu, Za Zagrebom bodo po« setili Plitvička jezera in nato Bled. Tudi na Bledu nameravajo ostati več dni. Teren pri Bledu je za kampiranje gotovo zelo pri« meren. Zanimivo je, da šteje Camping Club med svoje člane najuglednejše Lon« dončane. Identifikacija zagonetnega mrliča Zagreb. 2. jun ia. V bližini Dostaie Vinkovcev so našli nred dvema tednoma ob prozi truolo neznanega starejšega moškega. Kakor sodiio do razni znakih, se ie izvršil zločin, ki ie Da Še nepojasnien. Oblastva tudi dolzo časa niso mogla identificirati trupla in šele na mrtve-čeve slike v raznih časooisih sta se prijavili oblastvom dve ženski. Eva Mišetičeva in Viktorija Hegyjeva. ki sta iziavili. da sta na sliki prepoznali, prva svoiega očeta, a druga svojega nezakonskeza moža Adama Mišetiča, 56 let starega delavca v Nu-štru pri Vlnkovcih. Po izjavah obeh žensk je odšel Adam kritičnega dne v Vinkovce iskat dela in se ni več vrnil. Kako ie prišel ob življenje, iima ni znano. Policiia nadaljuje oreiskavo. Kdo ugane, kaj pomeni to? Helena Tuschakova: Ljubosumna žena Zopet so počili streli, zopet leži žena v krvi in Justitia si zadaja vprašanje »Samomor ali umor zakonca?« In zopet — Grosavescovih slučajev ne bo nikoli zmanjkalo — je v psihološkem središču dogajanja ženska ljubosumnost. Ne »zdrava« ljubosumnost, ki trepeče od ljubezni ali ki stopa v strastni skrbi vzporedno z ljubeznijo in o kateri modroslovci trde, da je pri-rodno čuvstvo. Tudi ne eden izmed tistih mejnih primerov, pri katerih se da jedva ugotoviti, kje se neha tesnoba srca in začenja nečimumost — ne, ampak izprijenost, bolezen čuvstva. Kdo bi vselej vedel povedati, katero pot je ubral prvotni čar? Nemara je mož v resnici kdaj dal priliko za ljubosumje in s tem sprožil pri ženi la-tentno dispozicijo. Saj pri ljubosumnosti navadno povzročitelj bolezni ni v organizmu, ki je prizadet po njej. Morda — trdijo nekateri — je žena sama tako zelo nagibala k temu, da ni bilo treba nikakega vna-njega vzroka, tedaj nekako absolutno ljubosumje, ljubosumje v čisti kulturi. Katero pot si ie že blodnja izbrala — zmerom je ista simptomatika, isto od strahov obdano življenje, isto po sencah preganjano žit-je, pri čemer je za efekt irelevantno, ali izhajajo te sence od resničnega telesa, ali pa so brez dimenzij. 2eno muči nemir, kadar gre mož z doma. Moreče jo grize misel: Kje ie on? Ali je res v svojem klubu, ali pa se je zlagal in je pri kaki drugi ženi? Nemara se spočetka bori proti tej domnevi, se ji posmehuje, se skuša omamiti, toda predstava se nepre- stano vrača, grabi po njej, jo trpinči ter jo tako popolnoma prevzame, da se vse drugo umakne pred njo. Poskuša se vto-piti v delo, a neprestano ji stoji pred očmi mož z ono drugo. Hoče čitati, raztresti se — in vidi moža, ki poljublja njeno rivali-njo. Ali to rivalinjo pozna, ali si vsaj domišlja, da jo pozna, ali je ne pozna, ali pa ona vobče ne obstoja — je v bistvu vse eno, zakaj ni ona druga poglavitno, dvom je primaren, on spravlja v tesnobnost in pogublja, dvom, ki je hujši od smrti. Vsa stiska duše v njem in ves strah srca, ki ne uničuje samo žitja, ampak zastruplja tudi značaj, vse dotlej, dokler ne oboli in se ne pokažejo na njem tisti pojavi pokvar-jenja, ki zaposle najprej psihologa, potem najbrže tudi psihijatra in v obupnih primerih državnega pravdnika. Morda mi bo odleglo, če se preverim, si tedaj poreče od ljubosumnosti trpinčena žena. Nemara sedi v klubu in so moje skrbi čisto odveč. Da, seveda, v klubu je. Hitro k telefonu! Kolikokrat smo ta prizor že videli v življenju in na odru, kolikokrat že culi nervozen, iritiran, psihopatičen glas: >Ali je gospod doktor Tainta pri vas?« — »Ali bi lahko govoril z gospodom X Y?« — ln potem napetost iznenada popusti in roke ji nemočno omahnejo. Tedaj vendar! . . . Ne, ne, kako sem neumna, zakasniti se je moral v uradu, v pisarni, v trgovini. In mu ne bo prav, če ga tam pozovem. Moram se domisliti kakega izgovora, ali še bolje, če se odzove pri telefonu, se mu ne javim. In tako se janiejo kazati grde črte ljubosumja z vso njegovo iokavostjo, hinavščino in stoterimi nizkotnostmi, ki iih rodi ogledu-štvo. Mož. ki meni, da ga žena vara, po- besni, vzroji, postane nasilen. Pri ženi se iz ljubosumja navadno razvije zvijača, pret-kanost, detektivska spretnost. Seveda: to velja za moškega moža in žensko žensko, zakaj nekateri možje se tihotapsko plazijo po zahrbtnih potih in nekatere ženske vzro-je takoj na ves glas. Ali po telefonu, ali po kaki osebi, ali iz lastnega opazovanja, bilo kakorkoli — naposled zve, da ni bil v uradu ali trgovini. In tedaj se pogosto utrne poslednja iskra razuma. Pri njej je! Pri njej seveda, pri tej tatici, tej zakonolomki, tej . . . In poslej ni več pokojnega dneva, nič več mirne ure. Ce mož ostane doma, se čuti jetnika, ne-svobodnega, zalezovanega. V njem se porode nasproti ženi. občutki, ki jih ima jetnik do ječarja. Ce gre z doma — inkvizicija v pogledih, v besedah. Pogosto mu dozdevni predmet ljubosumji vobče ni blizu, a baš ta ljubosumnost ga potegne v avanturo, ker ga je napravila pozornega in ga je premogel večno vabljivi čar prepovedanega sadu. Pogosto pa so seveda sluteče tipalke ljubosumja prav naravnane. »Nekaj je na stvari.« Toda kar bi mu bilo drugače več ali manj nepomembno ljubimkanje, muha enodnevnica, se — vzbujeno po ljubosumnosti — cesto dramatsko izobliči, dokler se v resnici ne izcimi rodbinska drama, usodna kakor pri Ibsenu ali družabno efektna kakor pri Francozih. Ljubosumna žena je brez dvoma mučil-ka, ne samo, ker je izgubila svojo srečo, ampak tudi zato, ker jo strast docela prevzame, ker je nič drugega več ne mika, ker ji ničesar drugega ni več mar. A tudi mož ljubosumne žene je prestal živeti, naj si že bo kriv ali nedolžen. Kjerkoli se že mudi, povsod se vidi opazovanega, zasledova- nega, zalezovanega. Sprva se morda smeje, če ga žena poišče s krivo pretvezo ali če ga telefonično pozove, a kmalu vzkali v njem odpor in gnev nasproti takemu početju. Ona ga izpostavlja zasmehu, ga brezumno muči, samo zato, ker tudi sama trpi. In to. kar je bilo spočetka dobrodušnost, strpnost, prizanesljivost, se polagoma pretvori v samoobrambo, bes in naposled sovraštvo. To je ono sovraštvo, ki je izgubilo slednji element ljubezni in pomeni le še protivnost, dokler se nekega dne ne pokaže, da sta si zakonca sovražnika. Takrat je stvar dozorela: ali životarita naprej kakor v strahotnem Strindbergovein zakonu drug poleg drugega, bolje drug proti drugemu, ali pa pride trenutek, ko se nakopičena razstreliva nenadoma razpočijo. Saj so še zmerom med nami ljudje katastrof, vzlic vsej lahkomiselnosti pri razdruževanju zakonov, vzlic modernemu prijateljstvu med ločenima zakoncema, vzlic sporazumnemu dostojanstvu, ki ga resni ljudje kažejo pri razdvoiitvi zakona, ako so spoznali, da med njima ni več mogoče skucno življenje. Toda ločitev zakona ni tisto, po čemer hrepeni ljubosumna žena. Navadno vobče ne privoli v ločitev. Ker sama trpi, bi hotela, da bi trpel tudi mož, zaradi katerega trpi ona. Mnogi trde, da so take katastrof-ske nature pogostejše med ženami kakor med moškimi. Toda ali ni bilo zmerom tako? Ali ni žena, ki je slabša v 'jubavni borbi in ki mora taka navzlic vsej duhovni svobodi tudi ostati, zmerom imela več nakopičenega občutja v sebi, več neodrešene-ga koprnenja? Ona, ki ji je ljubavno življenje časovno, etično in bržčas tudi srčno ožje ograjeno in enotneje. Ona, ki se, ravno če je prava žena, zato tudi duševno bolj CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 tfCdor hoče da se mu posije po posti naslov ali Ga£o drugo informacijo ticoco se malih oglasov naj priloii v xnam/eah a sicer ne ho prejel odgovora t « Z^mms CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rac. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Kuharico zmožno, z daljšimi spričevali takoj .-prejme hotel »Triglav« v Sevnici. 20637 Trg. pomočnika mešane stroke, perfektnega manufakturista in raču-narja, z znanjem nemščine, zdravega, sprejme P. Koren, preje Sterk, Črnomelj 20582 Damsko frizerko izvežbano v vseh panogah išče salon Gjud Aleksander, Ljubljana, Kongresni trg 6. 20578 Delavcev približno 20 samcev takoj sprejme tovarna cementa v Mojstrani, Gorenjsko. 20574 Dekle 17—24 let staro, preprosto in pridno, sprejmem za vsa hišna dela. Plača po dogovoru. Naslov v oslas. oddelku >Jutra«. 20522 Brivski pomočnik perfukten v striženju bubi glavic, star nad 20 let dobi takoj mesto z visoko plačo pri Petru Ursulesku v Murski Soboti. 20686 Šofer trezen in zanesljiv dobi službo. Mehanik ima prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober šofer 1890«. 20261 Dobre tesače proti dobri plači išče za taknj J. Bohinc, Medvode. 20822 Mizar, vajenca išče mojster na deželi. — Pojasnila daje Kopriva v Ljubljani, Aleksandrova 14 20823 Kletarja Za vinsko trgovino, treznega in poštenega, neko liko vešč knjigovodstva ter samskega stanu, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kletar-samec«. 20854 2000 Din mesečne plače nudimo boljšemu delavcu, ki posodi podjetju 30.000 dinarjev proti 5 odst. obresti. Denar se vknjiži na prvo mesto. Ponudbe na ogl. odd. pod »Varno naloženo«. 20609 Šivilja sprejme učenko. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20831 Krojaškega pomočnika in pomočnico takoj sprejmem. Rem> Ivan, Vogei-na ul. 5. 20829 Krojaškega vajenca sprejmem z vso oskrbo v hiši, ostalo po dogovoru. Anton Šorn, izdelovalnica obelk in čepic, Kranj. 20845 Dva krojaška pomočnika za veliko delo sprejme ta.-koj Franjo Skrbeč v Ložu. 20853 Trgovski pomočnik brezposelni, manufakturist, dobi zaposlenje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj 3000«. 20833 Učenko za modistarijo sprejmem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prednost že-leraičarska hčerka«. 20817 Vajenca sprejmem za mizarsko obrt Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20819 Delavec ki zna izdelovati gamaše iz blaga, dobi takoj službo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Delavec«. 20762 Zanesljiv šofer dober vozač k osebnemu avtomobilu dobi mesta. Ponudbe je predložiti b spričevali prejšnjih služb kakor tudi osebno se je predstaviti pri Feliksu Urbancu v Ljubljani. 20644 Dobrega pristriževalca bubi-glavic sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Oton Heimgartner. Slov. Bistrica. 20691 Natakarico pridno, pošteno, prijazno, lahko tudi z dežele, z dobrimi spričevali sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. • 20710 Potnice sprejmem za dobro idoč predmet. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20809 Potnika manufakturista za obisk privatnih strank za Celje in okolico sprejmem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Stalno nameščenje« na podružnico Jutra v Celju. 20697 ^iu. Pletilja sprejme delo na dom. Vsakovrstne nogavice, telovnike. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 20724 Mlad vijolinist išče pianista ali pianistko za skupno vežbanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Glasba« 20675 Klavir poučuje učiteljica — tudi začetnike Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Natančno«. 20774 Vajenca za mizarski obrt ' sprejme takoj Viktor Puc, mizarstvo, Mojstrana. 20732 Učenka trg. z mešan, blagom želi premeniti učno mesto radi družinskih razimer. Ima 6e učiti še 1 leto. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dostojna 72«. 20672 Prodajalka izučena v železnimi, špece-riji in manufakturi, želi premeniti službo na deželo ali v mesto. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20485 Služkinja snažna, ljubiteljica otrok želi službe. Naslov v ogl. odd. Jutra 20645 Kontoristinja vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ki je bila zaposlena v večjem tovarniškem podjetju, a je morala zaradi bolezni staršev izstopiti, želi primerne zaposlitve. Gre tudi za blagajničarko. Cenjene dopise pod »Marljiva 27« na od. oddelek Jutra. 20731 Športni čoln na Ljubljani-.;: prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20528 Uto za kure popolnoma novo poceni prodam Cesta v Rcžno do-20587 lino 24. Športni voziček ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20708 Več štedilnikov novih, med temi eden za hotel ali večjo restavracijo, stroje za rezance ter več drugih 6tvari prodam. Bohoričeva ul. 1, Ant. Kette. 20720 Rabljene peči in štedilnike prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20743 Otroški voziček dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20835 Tricikel prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 20830 Gozdovi na Gorenjskem naprodaj. Naslov v tra«. ogl. odd. »Ju-20835 Trgovina z vinom zaradi bolezni in odpoto-vanja prodam. V zalogi imam 35 hI garantiranega pristnega črnega C/polo vina. Vpraf/a se pri lastniku Franc Ziits, Loke 8, Trbovlje 1. Trgovina je na najprometnejšem kraju industrije. 20848 Moško kolo malo rabljeno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20821 Damsko kolo novo, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20631 Jedilnica elegantna ter garnitura za damski salon poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20616 Opremo za špecerijsko trgovino, etelaže itd., skoraj novo, po zmerni ceni prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Specerija«. 20591 Knjige stare prodam: Življenje svetnikov, vezane iz leta 1828, cena 700 Din. Poizve se pri A. Turk, knjigoveznica, Dunajska cesta 3. Arnika cvetje podleskovo seme in vsa druga zdravilna zelišča kupujem po najvišjih cenah. — Zahtevajte brezplačni cenik Ed. Pišlar, Vrhnika. 20547 Motor Indian Skaut, najnovejši model, posebno dober in brezhiben stroj, z v 6 o brezhibno opremo prodam za 13.000 Din. Na ogled pri mehaniku I. Perdanu v Celju. 20575 Avtomobila Fiat, Type 501 in 509, v najboljšem 6tanju po ugodni ceni proda »Alko«, Ljubljana, Kolizej. 13214 Železen štedilnik (Tischherd) dobro ohranjen skupim. Poljanska cesta 12/1 20796 Fotoaparat 18 krat 24 kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Fotoaparat«. 20838 Šivalni stroj čevljarski, dobro ohranjen (Flachsteper« ali »Linkearmc kupim. Ponudbe na Karel Kuhelj, Št. Jernej, Dolenjsko. 20842 Omaro ali stelažo za shranjevanje knjig in tiskovin kupimo. Ponudbe pod »Mehka omara« na ogl. odd. »Jutra«. 20827 Pisalno mizo kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pisarniška«. 20832 Pekarna v večjem industrijskem kraju v Sloveniji z vso opremo je ugodno naprodaj. Zraven spada vrt In nekaj zemljišča. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20733 Hiša z vrtom naprodaj blizu Ljubljane; 4 sobe, kuhinja, jedilna shramba, vodovod in električna razsvetljava, poleg je velika delavnica, pripravna za vsako obrt. — Naprodaj tudi otroški in močan mlekarski voziček. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20471 Novo hišo še ne čisto dograjeno — radi smrti takoj predam. Vrhovce št. 9, nad Vi čem 20621 Parcelo 530 mJ prodam. Rcžna dolina Vni/22. 20807 3 lepe parcele pri »Tičku na gričku« — Strma pot št. 8, naprodaj. 20755 Pletilnica izborno vpeljana, v zelo velikem in prometnem kraju radi bolezni naprodaj. 20770 Sobo prazno, s posebnim vhodom taikoj oddam. Novi Vod-mat 62. 20713 Za letovišče oddam v mirnem kraju na Gorenjskem sobo z 2 posteljam* in brano. Naslov t oglasnem oddelku Jutra. 20634 Sobo j malo, e kuhinjo oddam za-' koncu brez otrok ali samici. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20744 Manjšo hišo kupim v bližini Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Resen kupec«. 20726 SG-. V Obrtni lokal oddam v najem za 8 let-, po ugodni ceni, v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20382 Lokale trgovsko - pisarniške oddam na Miklošičevi cesti. Pojasnila daje pisarna dr. Fr. Frlana, odvetnika v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4. 20186 Lokal iščem za prodajo brezalkoholnih pijač v mestu ali izven — najraje na Gorenjskem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20812 WBSSSSSf& Stanovanje 6obe in kuhinje takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20764 Stanovanje velike sobe, kuhinje in pri-tSklin želi mirna 6tranka. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20679 Opremljeno sobo snažno, v bližini kavarne Evropa ali Sp. Šiški iščem Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod 1. junij 1929-5«. 20372 Prazno sobo takoj oddam v Rožni dolini VIII/22. 20606 Lepo sobo s posebnim vhodom takoj oddam Cesta v Rožno dolino 14/U — vila Mila. 20773 Sobo oddam takoj gospodu na Celovški cesti 88. 20810 Opremljeno sobo separatnim vhodom In elektriko takoj oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30775 Sobo solnčno, s eepariranim vhodom in elekrično razsvetljavo oddam takoj tudi zakonskemu paru; event. s brano ali brez. Rcžna dolina, Cesta X-27. 20780 Sobo oddam 1 ali 2 gospodoma v centru z elektriko in zajtrkom po 250.— Din. Nasiov v oglasnem oddelku Jutra. 20707 Popiti M. K., Smlednik Grad Prosim, javite svoj polni naslov. Franjo 20790 Znanja želim z mlado vdovico čedne zunanjosti. Ponudbe oa oglag-n. oddelek Jutra pod litro »Trgovec«. 20048 »Življenje 28« Dvignite pismo! »Os. samljena«. 20654 Ostanem do srede, čakam v kinodre-voredu 6. Poljube vsa Tvoja. 20689 Nov gramofon Coiumbia, s 30 najmodernejšimi ploščami prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20805 T* Mlade psičke (Setdenpintsche) čisto bele proda H. Bitenc, Gospo-svetska cesta 13, VTata 81/1 20777 Links - Links pletilni stroj 8/80 in Ober-iock, malo rabljen, dam pletilnici, katera mi za jesen izdeluje za njega veste in pulovere. B. Tkalec, trgovec. Zagreb, Ili-ca 72. 20844 Pozor, čevljarji Zasebni tečaj za gg. čevljarje 6e vrši v mesecu juliju in avgustu. Poučevalo se bo prikrojevanje vzorcev in izdelovanje gornjih delov, praktično lepljenje čevljev, galoS ter gumij, izdelkov itd. po novi metodi Eh^am in Ago, Pojasnila daje Josip Stein-mann, Ljubljana, Kolodvorska ul. 41. 137 Katero podjetje trgovsko. Industrijsko ali drugo bi sprejelo v prakso absolventa trgovske šole, 6ina revnih staršev? Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20849 3000 Din posojila iščem za pet mesecev. — Plačam visoke obresti. — Ponudbe na oel. odd. »Jutra* pod »Točna \rn't«v«. 1000 Din dobi kdor posodi 5000 Din. Pis. mene ponudbe pod značko »Srečka 22« na oglasni od delek »Jutra«. 20759 preda čuvstvu kakor mož. Ce jo kaj rani v tem čuvstvu, se vse njeno bitje apre proti temu. Osvobode se prainstinkti, ki jih ni moči zatreti in pozabiti v delu, v družabnem ali kakem drugem slavohlepju, pogosto niti ne v materinstvu. Ljubosumje kriči v njej, prerase vse drugo v njenem bitju — upravičeno ali neupravičeno — in tako so podani kompleksi kstastrote. Kako se sprožijo, je dosti manj stvar slučaja kakor značaja. Slepo uničevalno besnenje, ki ograža vse v bližini, moža in otroke — saj v njih bi bil zadet tudi mož — ali pa samo pokončanje moža. Ali pa tudi nič sovraštva, sama nemoč v prenašanju trpljenja, ki naravna orožje proti sebi sami. Naprej ne more, pa si samr. napravi konec kot zaključek otrovanega živijenja, čigar fatalizem je bil v njej. Največkrat pa na srečo ne pride do pasijonalne kriminalnosti in dobe katastrofske nature ventil v vsakodnevnih prizorih, baš v strindberg-stvu, ki se zadovolji z zatretjem medsebojne ljubezni, prijateljstva, da celo spoštovanja. V umazanariji vsakodnevnih laži in rre-var na eni strani in v zopernem vohunjenju na drugi strani se vleče skaženo zakonsko življenje naprej, dokler ne pride s starostjo utrujenost in naveličanost, ki zopet prisili nasprotnika v medsebojno odvisnost in navado. Vse to ni z večjo ali manjšo kulturo, z uvedbo monogamije ali splošnega posurov-ljenja naše dobe nič posebno v zvepi. Ni še dolgo tega, kar je pri nekem divjgm plemenu izbruhnila razprtija v rodbini m vojna, ker je bil sin odpeljal očetu eno izmed njegovih žena. Tudi slučaj Grosaves^u se pojavlja vedno znova v raznih oblekah, zdaj v višjih družabnih plastcil, zdaj pri ženi iz ljudstva. Najpopolnejši Stoewer Hvaliti stroji m šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite •itroj. oglejte si to vrednost pr tvrdki Lud. Baraga, Ljubljene Selenburgova ulica 6 1. :r«9laten jou» li-letn. garancij. Teiefon št 980. (Paritetne desctce TSrstfc xa strope BaŠeula 7658 (leseno pletivo) ma strope in stene Stteino Cepenko in Četni cement Jos. R. JPuch, Ljnhljaiia Gradiška ulica št. 22 - - Tel Int št. 2513 I BSBBBBB* Ležalne stole Mlade pse volčje pasme, od diplomirane psice prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 20597 Vrtalni stroi (SSulenbohrmaschine) do 20 mm na pogon kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20684 Nihalno žago (Pendels&ge) proda Herman Maks, Maribor, Glavni trg št. 1. 20696 po 140 Din po povzetju 150 Din nudi Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7. gSBBBIBg Stalna mtt razstava sli:: Velika izbira okvirjev A. KOS, Mestni trg št 25 Nasproti magistrata Kupujte pri tvrdkah ki Inserlrajo v našem listu! aayxioaaacaaccxarrtcrrr^ ..... frt||| w I Ma finska Otok firk „HOTEL VELEBIT« Novo urejeni hotel z prvorazredno kuhinjo, vsakovrstna jedila, dobra vina hi dnevno sveže pivo. ' vse po zmernih cenah. Postrežba toena in solidna. — Priporoča se prejšnji dolgoletni restavrater in lastnik »Slaviiie« na Sušaku Franjo Cvetko, poslovodja hotela »Velebit« oooooooooooQOOOQoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooaooeooooQQcocxx POCOOOOOOOOOO tpo$or ofčtekovaici vetesejmal Ob priliki velesejma si oglejte mojo veliko zalogo pohištva. Krasne spalnice, jedilnice in kuhinjske oprave vedno v zalogi. Solidno delo in nizke cene. JOSIP KUHAR, splošno mizarstvo, zaloga pohištva Št. Vid nad Ljubljano št. 79. 5910 Ml se imate „Alhum slovens/iih ienfiievniiiov" ki prinaša 267 portretov, naših velemoš v bakrotisku. — Zastopani so leposlovni, znanstveniki, narodni budKeHl. uredniki hi pufoHcfed od na)stare£fli časov do danes. Umetniško vezana kntfga vefia s poštnino vred 170 Din. bro§. 140 Din. Naroča se v Jttmi *EisGovne madruge •juhljani, (Prešernova 66 IMffite ^ekt^iinah Sam0: tfTJr^A pofem s peci&m zadcVvljni r/ Izdaja za konzocij »Jutra« Adolf Ribnikar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d. cL», njen predstavnik Fran Jezeriek; vsi v Ljubljani.