NIZKE PLAČE PROHIBICIJSKIH AGENTOV
KONGRESNIK GOOD TRDI, DA SO AGENTI POSTAVLJENI TAKO, DA LAHKO DOBE POSEBNE KOMPENZACIJE. — PONEKOD JIH JE PREMALO, PONEKOD JIH JE PREVEČ. — VOLSTEAD BRANI DELO URADA.
Washington, 1). < ., 10. februarja. — Načelnik Good hišnega*;
apropriacijsekega komiteja je rekel včeraj, da so dobili prohibicij-^ki atreiiti, plačani za vzdrževanje prohibicije, takoj v prieetku informacije k;tko luhko kršijo zvezno postavo v namenu, da dobe votr i/ zakladnice. Vjegove pripombe tekom debate so takoj napo-tile kongre>nika Volsteada, tla je branil urad za izvedenje prolii-lubieije.
flood je rekel tekom zaslišanja, da je našel komitej neko mesto X :»()(HK) prebivalci brez vsakega prohibicijskega agenta, dočim je l il /a neko mesto, petnajst milj vstran, kjer ni bilo še nikdar nobe-i.ega salona, imenovan prohibieijski agent, "ki je imel glavni posel \ večjem mestu. To je dalo priliko za dodatne dohodke v obliki r,! roško v.
Volsteada je takoj vprašal, če ve za kako nadaljno primero. (Jood je nato odgovoril, da mora biti Jo splošno pravilo v depart-i-.entu. Volstead je rekel nato. da je bila ta praktika popolnoma zanikana tekom zaslišanja, čemur je Mr. Good nasprotoval.
—	Vprašal sem Mr. Kramerja glede tega, — je rekel Volstead.
—	Zakaj pa niste prišli pred naš komitej?"— je vprašal Good.
—	On je zanikal resničnost tega. — je končal Volstead.
- To kaže, da ne ve. kaj je njegov posel, — je izjavil Good.
Mislim, da n*» veste vi, kaj jo vaš posel vsaj kar se tiče te stvari, — je rekel Volstead.
_ Neka odlična ženska v mojem mestu, — je nadaljeval Good.
ki j<* bila tekom eelega svojega življenja zaposlena s proliibi-r-ijskim delom, se j<» tekom kratkih počitnic doma trikrat oglasila pri meni ter mi pripovedovala o teh stvareh. Vprizoril sem osebno pre is k a vo ter našel, tla ni nobenega agenta v Cedar Rapids, ki šteje 4."..(XMJ prebivalcev. Nekako 24 milj iztočno je bil nastavljen neki i jreut, ki opravlja delo v Cedar Rapids ter vleče po štiri dolarje na i'.an za posebno izdatke. Našel sem, da je bil v Winton nastavljen na-daljni agent, ki ni nikdar živel tam ter ga sploh še 11] bilo tam, čeprav je kraj njegova oficijeLna rezidenea.
I.e mislite "i. da je tukaj velika sila. ki stane pet milijonov dolarjev ter namenjena, da izvede posebno postavo in ko pošljejo ljudi ven, jim rečejo * — Za vašo službo kot agent ali inšpektor vam bomo ilali na leto *172*. a nastanili vas bomo v nekem majhnem kraju, kje ne boste nikdar živeli v namen«, da lahko dobite po pet do-hs. rje v na dan posebne kompenzaeije.
Takoj v prieetku povedo človeku, ki je plačan, da izvede postavo, da lahko krši postavo v namenu, da dobi nadaljni denar iz zakladnice.	1
—	Proučil sem «*~Io zadevo ter vedel, da se bo moj nastop kritiziralo, da bo obrnilo to name ojrenj gospoda iz Miimesote (Vol-st»-ada Irr drugih po«podov, ki ne dobivajo svojih na v mili od volil-«•« v. t »m več od nekejra človeka v Washingtonu. ko je ga želja je diktirati koliko naj dovo'i ta komitej in za njim kongres.
Volstead je izjavil, da obstaja organiziran napor, da se spravi izvedenje prohibieij-' v slabo luč. (V slabši ne more-biti kot je že.)
Grennboro, N. C., 9. februarja. — Delovanje munšajnerjev je ustvarilo pravcato vlado tore rja v Koxboro, Person okraj in ta strahovlada je napotila državljane, da so se organizirali ter financirali Ligo za vzdržan je postave in reda in to radi pretenj in nepostavnih dejanj.
Ena hiša je bila baje dinam i tirana v poskusu, da se zaloti kon tableta in /t;pan je dobil pretilno pismo, v katerem se ga svari pred vsakim naporom, da ustvari nepostavno kuhanje žganja.
OMEJITEV PRISELJEVANJA NA PET ODSTOTKOV
SENAT ZDRUŽENIH DRŽAV HOČE, DA SE PRISELJEVANJE INOZEMCEV OMEJI NA PET ODSTOTKOV. — GLEDE DOLOČB SE ŠE NISO SPORAZUMELI.
RESNO SVARILO RUSKIH SOVJETOV
Boljševiki so ndločno proti temu,
da bi armada Lige narodov zased- j	--
la okraj mesta Vilne. J Washington, D. C., 20. februarja. — Nademstilo za predlogo,
--katero je sprejela poslanska zbornica in ki na oster način omejuje
London, Anglija. 10. februarja. Priseljevanje iz evropskih dežel, ki pa ohranja status quo pogedb in Ruska sovjetna vlada je obvestila dogovorov glede pripuščanja Japoncev in Kitajcev ter obstoječih Litvo, da bo smatrala za sovraž- regulacij med ameriškimi deželami, je bilo predmet debate priseljeno dejanje, ee bo bojaštvo Lige1jniškega komiteja v senatu.
narodov zasedlo oni del ozemlja\ Pred tem pa je komitej s petimi proti štirim glasovom zavrgel krog Vilne, v kojem se ima vršiti;hišno predlogo, ki določa, naj bodo Evropejci in Azijati za eno leto ljudsko glasovanje.	j izključeni od priseljevanja. Senat bo najbrž še danes odobril nado-
Iz tega je jasno razvidno, da j pestil no predlogo, ter jo postal senatu, nameravajo boljševiki odločno na-| Glede številnih določb nameravane postave pa ni še opaziti no-stopiti proti A-ojaški avtoriteti Li-jbenega soglasja. Ena teh določb omejuje število ljudi, katere se naj -e narodov.	pripusti iz vsake take države, na pet odstotkov prebivalstva iz do-
Na poziv Lige narodov je pred ticne dežele, ki se mudi že sedaj v Združenih državah. Številni ela-kratkim umaknil iz dotičnega o- ki so glasovali za hišno predlogo, so izjavili, naj se skrči mero
na dva al tri odstotke.
Proti odseku, ki se tiče Azijatov, je bilo tudi opaziti precej opozicije. Nasprotniki tozadevnih določb so trdili, da je konštrukeija odseka nedoločena ter zahtevali jasnejše izražanje.
Slavni iznajditelj Edison, ki je danes star 74 let.
FRANCIJA JE NA STRANI BRIANDA
Francija podpira Brianda v boju za vojno odškodnino. — Zaupnica
za ministrskega predsednika. j
Pariz, Francija, 10. februarja.! Ministrski predsednik Brnand bo stopil pred nemške delegate na konferenci v Londonu, ki se bo pričela dne 1. marca z mandatom fiancoske republike v roki, ki podpira reparacijske pogoje, sprejeto na konferenci v Parizu. To značilno dejstvo je postalo očito včeraj zvečer, ko je poslanska zbornica glasovala glede zaupnice ter odobrenja zavezniških pogojev.
Rfparacijski dogovor je bil o-dobren s 395 proti 35 glasovom, dočim je dobil ministrski predsednik zaupnico 3S5 glasov proti 125.
Sprejem pogojev, sestavljenih od zaveznikov na konferenci v Parizu je bil zavrnjen od strani čla-niv prejšnjega Clemeneeau-jevega kabineta, med katerimi sta bila Andre Tardiea in prejšnji finančni minister Klotz. Oba sta trdila, da pomenja dogovor dejanski! amendiranje versaillsre mirovne pogodbe in da so dobili Nemei boljše pogoje kot so jih bili dani na mirovni konferenci.
(Pariška konferenca je določila odškodnino na $56.000,000.000, plačljivih v letnih obrokih skozi 42 let z dodatnim davkom dvanajstih odstotkov na eksporte. Tardien trdi, da je določala ver-«.a:llska pogodba plačilo reparacije v tridesetih letih in da so sedanje Številke skrčenje za celih 65 odstotkov.)
M. Briand je v teku svojih za-k'juenih pripomb dal izraza svojemu obžalovanju, da ni bila Amerika, ki je dala toliko dokazov svo*e kordijalnosti napram Franciji, zastopana na zavezniških posvetovanjih, vendar pa je priznal, da je izpremehba v administraciji dolga in važna operacija.
Ko se je /borniea popoldne zopet sestala, je Briand objavil, da bo resigniral, ee ne dobi zaupnice. Svoja izvajanja je zaključil na naslednji način:
— Usoda Nemčija leži v njenih lastnih rokah. Če ne bo po prvem maju tekočega leta. izpolnila svojih obljub, bo francoska vlada storila vse, da jo prisili k temu.
NOVI AMERIŠKI POSLANIK "V SALVADORJU.
S&n Salvador, 8. februarja. — Danes je dospel «em novi ameriški podanik Peter Augustus Ley.
VEL.KA ZMAGA GENERALA SMUTSA
kraja svoje čete ustaškl vodja ge neral Zelgovski. Poljska Je zatem naprosila, naj bi sporno ozemlje zasedle čete Lige narodov, ker bi v nasprotnem slučaju vdrle vanj litvinske čete.
Washington, D. C., 10. febr. — Iz oficijelnih poročil, katera je dobil državni department, ni razvidno, da so poslali boljševiki na poljsko fronto dvainštirideset divizij ter dvanjast divizij na ru-munsko fronto.
MORILEC PROSI ZA OBEŠE-NJE NA PROSTEM.
Chicago, 111., 10. februarja. —
Če mora Edvard Brislane že na vsak način viseti v petek, ker je umoril Williama Mills, managerja rekega kino gledišča, hoče, da sc vrši njegova eksekucija v Grand Parku, mesto v samoti ječe, — "tako, da bo ta prizor lahko videl celi svet", je rekel na smrt obsojani mož v nekem pismu na šefi-fa Petersa, ki je bilo objavljeno danes. '
Brislane pravi v svojem pismu, da nima Peters prav, ko trdi, da ne more služiti usmrčenje kriml-nallcev na javnem prostora kot strašilo proti izvrševanju zločinov.
— Ne mislim, da bi bilo pet odstotkov ljudi, ki zahtevajo smrtno kazen, v stanu vzdržati prizora v potek in pozneje bi bilo manj besed in veliko več razmisleka, — je rekel Brislane.
Nekatere* zadnje eksekucije, katere je nadzoroval šerif Peters, stl se vršile v okrajni jetnišnici tako, da so jih lahko videit kaznjenci in šerif je dal izraza svojemu mnenju, da deluje javna ekseku-kot strašilo proti izvrševanju zločinov.


STAVKARSKI NEMIRI V ARGENTINI

Rio de Janeiro, Brazilija, 9. februarja. — Anarhisti so položili
.. . . .	. »pred znnanje ministrstvo bombo,
razsodbi izvršena. Pravijo, da|ki je zpodaj 7jutraj eksplodirala!
kaznovan« pijssnost s smrtjo, ^koda je precejšnja. Ranjen ni
bii nihče. O napadalcih nimajo dotted a j še nobenega sledu.
IRSKA ARMADA NA POTI PROTI MESTU.
London, Anglija, 10. februarja. Neka irska republikanska armada, broječa več sto mož, koraka proti Skibbereen. v okraju Cork, soglasno s poročilom, ki je prišlo danes na Central News iz imenovanega mesta.
Angleške vojaške ustaške oblasti so dredile vse potrebno, da raz-krope in preženejo to ustalko armado. Dosedaj ni še natančno znano, kaj je namen te ekspedicije, kajti oblasti so v tem oziru zelo molčeče ter nočejo ničesar izjaviti, kar' bi bilo koristno usta-Sem.
IW5S1


DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Garižkem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi.
Včeraj smo računali za pofi-ljatve italjanskih lir po sledečih cenah:
DOUGHERTY KOT KARDINAL
Rim, Italija, 10. februarja. — (Imenovanje nadškofa Donsrhertv-ja iz Piliadelphije za kardinala j kot naslednika zamrlega kardinala Farley a iz New Yorka, je sko-ro gotova stvar, — kot se je izve-e'eio v vatikanskih krogih, j Imenovanje novega ameriškega 1 kardinala na prihodnjem tajnem konsistoriju. ki se bo vršil v pri-|eetku marca, je bilo ena najbolj zanimivih faz konferenc, ki so se vršile kot priprave za KonsistoriJ.
GRŠKA ARMADA SE PRIPRAV LJA NA NAPAD.
Washington, D. C., 10. febr. — Grki in Angleži so se sporazumeli glede skupne akcije proti turškim uaeijoiialistom. Grška je zbrala v Mali Aziji veliko armado, ki je pripravljena vsak hip napasti. Vojaški krogi so prepričani, da bo borba kratka, toda vroča ter da bodo Grki zmagali.
60 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir
$ 2.40 $ 430 $12.00 $20.00 $39.00
aa&L

Vrednost denarju sedaj ni stalna, mesnja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančna eene Tna-
prej.
Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar dospe
v roke.
Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order, ali pa New Tork Bank Draft
FRANK BATCHER 8TATE BANS 82 Corttaadk St„ N#w York
ZANESLJIVO IN HITRO
oskrbuje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in opravlja druge bančne posle
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York
Rojaki, poslužujte ee vseh zadevah, te slovenske banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo
$100,000.00 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada. Frank Sakser, predsednik.
Včeraj smo računali za požiljatve jugoslovanskih kron po slo* dečih cenah:
300 kron .... $2.40	1,000 kron____$ 7.75
400 kron----$3.20	5,000 kron____$88.50 t
500 kron .... $4.00	10,000 krem .... $76.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričako-van o; iz tega razloga nam ni mogoč« podati natančne eene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roka.
Denar nam je podati najbolj po Domestic Money Order, ali po New Tork Bank Draft.
Frank Sakser State Bank	12 Mn« stmt, mi m
WBIJBPP AJfD UllimiBUT&D UJDMt PKMPT flfo. H&T AUTgQKBSKP BY BB APT OF OOTOEM HTT, 0» TBI AT THE FOT OWFUM m MEW TOME, H. T. By Ordar Wm Trm^ A. B. Bnrlsaca, F. ML Ot
The largest Slovenian Dally | * tn the United States.
aaned every day except Sundays and legal Holidays. ET 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLAHT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ nnder the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT
NO. 35. — ŠTEV. 35.	__NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 11, 1921. — PETEK, 11. FEBRUARJA, 1921.	VOLUME *Tmr LETNIK ^rg
I Največji slovenski dnevnik
v Združenih državah. [ Velja za oelo leto...^....$600
Za pol leta.............. ...$3.00
Za New York celo leto......$7.00
Za inosemstvo celo leto.....$7.00
__
GLAS NARODA
m
List slovenskih delavcev v Ameriki.
VOJAŠTVO STRAŽI SREDIŠČA STAVK V ARGENTINI. — OPAZITI JE POMANJKANJE ŽIVIL IN BATI SE JE IZBRUHA SPLOŠNE STAVKE. — VSI USTI PRENEHALI IZHAJATI.
Buenos Aires, Argentina, 10. februarja. — Delavski r.emiri v nestu Rosaria so zav::eli nevaren obsepr in taraošnje oblasti se boje izbruha resnih nemirov. Splošna stavka je bila proglašena in številne nnije so pozval'.* svoje ljudi, naj zapuste delo v znamenje simpatij s stavkujoeimi občinskimi uslužbenci ali pa so predložile svojo lastne zahteve grlede povišanja plač. Število nezadovoljnih uslužbencev raste baje od dne do dne.
Vladne čete so bile postavljene kro^ podružnice Argentinske narodne banke in policija je aretirala številne stavkarje, katere se dol-ži, da so skušali uplivati na mlade vojake, naj dezertirajo ali tla naj j obljubijo, da ne bodo sodleovali pri zatrt jn stavkarskih 5r?redov. I Tiskarji so zaptLitili delo. vsled česar so prenehali izhajati listi j m tudi električarji prete, da bodo jutri zapustili svoja mesta. V mestu je opaziti pomanjkanje živil in proizvajanje iedu je omejeno, kar povzroča precej trpljenja radi velike vročine
Važno za potnike.
Veiled odloka jugoslovanske vlade morajo podaniki Juir^lavi-je. ako so namenjeni potovati v »rari kraj. ^a dobavo potr>efr«i li-I <ta prpdl"žiti jugoslovanskemu I konzulu -;tnri p«>tni list n1 i kritni •ist. delavsko ali vojaško knjižico
»li domn\-nieo Rrez kake takp listine ne more nikdo dobiti potne-ira lista za potovanje v .Tu«;:»sia
Kdor jf» tedaj v bUrnji bodočnosti namenjen potovati v Jugoslavijo, naj prinese, kako tako li-<tino s seboj; ako je pa nima, naj piše županstvu one občine, v katero je pristojen, po domovnico (domovinski list).
Ta odlok sicer sedaj še ni v veljavi, toda v drugi polovici februarja se ga bo gotovo že vpoSte-valo
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.. New York
Pri volitvah v Južni Afriki je zmagala koalicija generala Smutsa z veliko večino.
Kapsko mesto, Južna Afrika, 10 februarja. — 01) polnoči so kazali uspehi volitev ^ za poslansko zbornico, da je dobila južno-afri-ška koalicija 65 sedeZev v zbor-] nioi. Naeijonalisti so dobili 34 se-j dežev, delavska stranka 9 in ne-| odvisni en sedež. General Jan Christian Smuts, ministrski predsednik Južno-afriške zveze, je prepričan, da bo dobil delavno večino desetih v poslanski zbornici, dočim še vedno manjka 23 rezul-tov.
Izidi volitev so prišli dosedaj v glavnem iz mestnih okrajev in poteklo bo najbrž vee dni, predno bodo na razpolago polna poročila iz poljedelskih okrajev. Pristaši generala Smritsa trdijo, da je gotov zmage, kajti večina njegove dosedanje moči je ležala v poljedelskih okrajih.
Zmago stranke se pripisuje dejstvu, da so delavci glasovali proti odpadu od Anglije, za katerega se je zavzemal general Hertzog in da niso posvečali dosti pozornosti strankarskim vprašanjem, katerega so dvignili delavski voditelji.
Pretoria, Južna Afrika. 9. febr. General Smuts, ministrski predsednik Južno-afriške zveze, je bir izvoljen v poslansko zbornico iz okraja Pretoria West pri volitvah, ki so se vršile včeraj po celi deželi.
Vsa znamenja kažejo, da je iz-vojevala zmajro Južno-afriška stranka, kateri načeljuje general Smuts.
TUDI MORILEC JE BIL PO-ZABLJTV.
Schreweport, La., 10. februarja. Ko je bil šerif iz 1'oaehita okraja pretekli petek tako preobložen z delom, da je pozabil, da mora obesiti črnca Eatona, ni bil edini po-zabljivi človek v tem oziru. Tudi na smrt obsojeni sam je rekel, <la je popolnoma pozabil, da bo obešen.
— Mogoče stm mrtev, a ne zdi s** mi. da bi bil. — je rekel. — Vesel pa sem bil, da je šerif pozabil name. Vedel sem, da bora moral enkrat obviseti, a sem popolnoma pozabil datum.
Sedaj upa, da bo pomilošeen na na dosmrtno ječo. Šerif je rekel, da je pozabil na zadevo, ker je bil
obsojeni cele tri leta v jetnišnici.
f
ATENTAT V RIO DE JANEIRO
Rio de Janeiro, Urazilija, 9. februarja. — Anarhisti so položili pred znnanje ministrstvo bombo, ki je zgodaj zjutraj eksplodirala. Škoda je precejšnja. Ranjen ni bii nihče. O napadalcih nimajo do-aedaj še nobenega sledu,
V NICARTGUT SO ZASLEDILI OLJE. ..
Nanagua, Nicaragua, 8. februarja. — V nekem tukajšnjem o-krajn so zasledili velike petrolej-*ke vrelee. To bo za vlado kot nalašč, kajti z denarjem, ki ga bo dobila za ta petrolej, ji bo mogoče poplačati nekaj dolgov.
IZVOZ AVTOMOBILOV.
Washington, D. C., 10. febr. — Tekom leta 1920 se je eksportira-«
lo iz Združenih držav 142,r»08 pot- 1 niškili in 29.126 tovornih avtomo-jl bi lov. soglasno s poročilom trgov- < skega department*, ki »Je bilo ob-j1 jarljeno včeraj. Skupna množina ; fksportiranih avtomobilov je zna- 1 šala več kot dvakrat toliko kot . leta 1919 in več kot štirikrat to-.1 liko kot leta 1918.
Avtomobile se je izvažalo v vse 1 d«4e sveta, v Evropo. Azijo, cen- 1 tralno in Jitino Ameriko, v Cana- 1 do in Mehiko.	*
lil
KAP IT AUSTIN A GONJA PROTI BOLJ&EVULOM.
_____ i
Ameriški kapitalisti trosijo o ' j»ovjetui Rumiji grozna porčila v s vet. S»*d*j zatrjujejo, da v Mo- ' skvi in večjih ruskih mestih obsodijo vsak me«*« na smrt 1000 o-s< b ter da j<» smrtna kazen takoj ' ]w. razsodbi izvršena. Pravijo, da'i je kaznovana pijasnost s smrtjo. < -:---- j
predno se odloČite
m rrojo družino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar ▼ domovino, da d irt potnik sam knpi, piiite najpr vo ca tozadevna pojasnila n* sna. no in ssn«sljhr* tvrdko FRANK luront STATE BANK 82 Oortlandt St„ Ntw Tork




GLAS NARODA, 11. FEB. 1921
Razoroženje.

zbudi pri tem v človeku sumnja, da je vlada hotela s tem "olajšati'* in Qsladiti prihod v konstituanto onim, ld so se pomišljali, ali pridejo ali ne, kakor tudi onim, ki bi radi imeli skušnjave, da na katerikoli način izgube dnevnice, napri^ier s pasivno resistenco.
Belgrajsko časopisje je ob sestanku konstituante tožilo, koliko drugače bi bila konstituanta sestavljena, da so se volitve izvršile vsaj dobro leto poprej. Povod tem tožbam je dalo 58 komunističnih poslancev in 50 Kadičevcev. Poleg demokratov so v zbornici baš komunisti edinrf stranka, ki ima svoje zastopnike iz vseh pokrajin države fcrez izjeme: Srbija z Maeedonijo jih je poslala kar 32, torej petino vseh svojih poslancev. Črna gora 4, to je dve petini, Bosna 4, Hrvatska 7, Slovenija 5, katerim se na Štajerskem menda pridruži še eden Dalmacija 1 in Vojvodina 5.
Poprej je bil v narodnem predstavništvu en sam komunist: Dra-
Peter Zgaga
V	New Yorku je veliko, veliko mladih deklic, katerih največja želja je, da bi bile dovolj stare, da bi smele nositi tako kratke kiklje
kot jih nosijo njihove matere. * *
V	Ameriki se vedno kaj nemogočega pripeti. No, saj pa je tudi Amerika dežela najrazličnejših
giša Lapeevič. On pravzaprav ni bil v narodnem predstavništvu, ker možnosti, k sejam sploh ni zahajal, atffpak se je ustavil liar v buffetu pred zbornično dvorano. Sedaj ne prihaja niti v buffet več, ker ni izvoljen; nedavno so poročale "Radničke No vine", da je izključen iz komunistične stranke.
Pač pa sedi sedaj na skrajni levici 58 komunistov, ki glasno kličejo vsem strankam, naj pridno in pošteno delajo ter uredijo državo če ne. bodo oni izgnali hudiča z Beleebubom.
Prav tako pa tudi kriči po zdravi decentralistični ureditvi države Jista praznona, ki zija tam, kjer bi imela sedeti večina vseh poslancev iz Hrvatske in Slavonije.
Zdi se, da se poslanci tudi zavedajo, da je Usedanje parlamentarne idile tudi v Jugoslaviji konec. V novi zgradbi za konstituanto, k: je sicer zelo preprosto poslopje, a vendar po svojih širokih" hodnikih iu higijeničnih napravah za skupščino dosti primernejše nego kraljevi dvor. vrvi cel dan živahno življenje. Plenaorne seje se sicer dozdaj razen dveh niso mogle vršiti, ker mora najprej vertifikacijski odbor določiti, kdo je poslanec in kdo ni. Pač pa se vrše neprestano posvetovanja posameznih klubov o poslovniku in vJadnem načrtu
i -
Ameriški senat je pokazal, da iina dobro voljo ter da se hoče držati zadanih obljub.
Tekom vojne je ameriška vlada obljubovala, da bo pričela z razo rože v an jem takoj, Lo bo končana borba Z Nemčijo, oziroma, ko bo Nemčija poražena. Torej v dobi, ko bo svet varen za demokracijo.
Administracija se pa ni držala tc obljube. Za razoroženje se je zavzel senat, d očim jr predsednik Wilson dotično predlogo vetiral.
< Via stvar je prišla vnovič pred kongres in kongres je preglasoval predsednika. Ameriška armada naj torej šteje 175.000 mož.
Amerika v sedanjem mirovnem času ne potrebuje velike armade. Ce se bo treba braniti, bo »nala, tuda uspešna armada lahko opra-\ila Kvoje delo.
Kaj bi koristila Ameriki,velika armada' Dobroizvežbanega vojaštva ji je treba, če je ie Laka postava, da mora biti.
Polovico časa. kj «*a potrebuje \ojak za vežbanje, bi bilo mogoče v porabit i v kako drugo svrho. Vojaki naj se tudi duševno vežba-jo iu častniki naj jih vzgajajo v dobre državljane.
Nekateri newyorski li^ti omenjajo, da je redukcija preveč dra-stjV-ua. Njim ui za rarorožejije. Najrajši bi imeli tako armado kot je bila tekom vojne, ko je dajala kapitalistom priliko, da so spravljali milijone.
Dehs je rekel, ko so ga vprašali glede vojaštva in razoroženja: — Jaz bi potopil mornarico v dno morja ter dvignil svoje gole roke proti nebu. Prepričan sem, da bi se nihče ne upal napasti me. Moje orožje leži v tem, da sem neoborožen
Njegove besede so karakteristične. Toda kdaj bo prišel ameii-ški uarod do tepa sp »znanja. je ^eveda drago vprašanje.
Če hoče svet doseči splošno razoroženje. mora eden začeti z vzgledom. Dosedaj se ni razorožil še noben narini svojevoljno.
Kapitalisti pravijo, da še ni napočil ugoden trenutek. Dokler bodo oni imeli glavno besedo, tega trenutka bo.
ustave, voditelji klubov konferirajo s Pašičem, z regentom in med seboj, žu rn a lis t i oblegajo vodilne osebnosti.
Komunisti so hoteli na drugi seji dne 13. ^eeembra otvoriti debato o poslovniku celo poprej, preden je bil izvoljen verifikaeijski t*lbor. Mirnosti in doslednosti Pašičevi se je sicer posrečilo, da je poplavo izjav proti posicvniku zadržal za toliko časa, da je bil izvoljen verifikaeijski odbor, za kar je žel od komunistov hudo grajo in očitke, ki si jih pa očividno.ni jemal preveč k srcu.
Vsekako pa je imel ta elementarni odpor proti predloženemu poslovniku to posledico, da je pri vseh strankah zmagalo prepričanje, da je treba poslovnik izpremeniti in omogočiti vsem skupinam sodelovanje.
Delo se očividno ne bo vršilo po geslu: Mir vam bodi! Preje se bo obifttinila Radičeva beseda, da se bodo v Belfiradu v vsem umlji-vem skupnem jeziku "iz*/dili", nato pa ob precejšni meri dobre volje na vseh straneh lepo složili.
Ljudstvo je poslalo v zbornico delovna javne delavce, ki so se že izkazali v javnem delu doma ali v parlamentu, deloma pa osebe, ki
so obljubile, da bodo tako delo izvrševale v večjo splošno zadovolj-nost iiejro naš pn i parlsmena. Brezdvomno je zbrano v konstituanti 1« po število mož. ki sc čutijo v svoji vesti in pred javnostjo vezane, da pomagajo s svojim delom k prepotrebni konsolidaciji naše države. Dal Bo^r. da je prišlo v konstituanto tudi zadosti resničnih državnikov. ki se bodo zavedali, da je trajno blagostanje tiste skupine in tiste pokrajine, ki jo zastopajo, odvisno od ziidovoljnosti cele države.	*
Naši jr razni neuspehi _ v zunanji in notranji politiki kličejo po resničnih državnikih iu smotrenem delu.
Sugnakroaitflka
Ustanovljena 1. 1898
Kalni. Steimnta
Inkorporirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Iz Sloveiiife.
Zadnjic Je prevažal po Jbrook-lyiiskih ulicah neki pogrebnik krsto. Prevažal jo je semintam, in njegov no» je bila živa priča, da možak ni pc.,c'uen prijatelj Mr. Volsteada.
Prohibicijski agenti imajo pa presneto ostre duhove. Vstavili so možaka ter mu rekli, naj krsto odpre. On se je branil in pridušal da tega noče storiti.
—	Aha, — ga že imamo — so mislili špiceljni ter s silo odprli krsto.
In kaj mislite, kaj so našli v njej ?
Mrliča. -
* * *
—	Ali nočete iti v nebesa ? — je vprašal pridigar.
Vsi navzoči so mu molče odgovarjali, da zaenkrat še ne.
* * •
.Sestotisoč boljševikov stoji oboroženih na poljski meji.
Poljaki so pa čuden narod. Oni
ne poznajo nobene meje.
* * *
Najvišja gostilna na svetu je na Pikes Peak v Colorado. Nahaja se petnajst tisoč čevljev nad morsko gladino.
Najvišja jjostilna, pa je vendar
pod prohibicijsko postavo.
' ♦ *
Briandu je francoska zbornica izrekla zaupnic^.
Tudi Leyguesu jo je izrekla, pa je bil en teden pozneje strmoglav-Ijeu.
* » *
Anglija je svečano zagotovila, da noče vojne z Združenimi drža-vamL Ne? Še ne? AngleZ je tedaj
najbolj nevaren kot je prijazen. / * *
l*staja v Cruigori.
Proti komu? Proti zaveznikom? Proti JugoslovanomProti Cruo-g< rcem T
•
Ameriški mornariški tajnik Daniels se je pr«"*d kratkim zavzel za nacionalizacijo premoga in petroleja.
Čudno, a resnično. Najboljše misli dobi človek tedaj, ko je že prepozno.
* * *
Nekatere ribe znesejo po deset miljonov jajc.
Kokoši, posnemajte jih!
_ Glavni odborniki:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. lSutli St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 100, Pearl Avenue, Lorain, O Tajnik: JOSEPH PISHLER, Elv, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačan ill smrtnin: JOHN MOYERN, G24 X. 2nd Ave., W. Dulath, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, S43 E. Ohio St., X. S., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
MAX KERŽISNIK, Box S72, Roek Springs, Wyo. JIOHOR MLADIČ, 2003 So. Lawndale Ave. Chicago, 111. FRAXK ŠKRABEC, 4S22 Washington St., Denver, Colo.
Porotni odbor:
LEONARD SLABODXIK. Box 4S0T Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 176. Blaek Diamond, Wash. FRAXK ZORICH, G127 St. Clair Ave., Clevenland. O.
, Združevalni odbor:
VALENTIN "PIRC. 310 Meadow Aye.. Rockdale. Joliet, 111. PAULINE ERMEXC, 530 — 3rd Strict. La Salle, 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. AXTOX CEL^RC, TOG Market Street, Waukegan, I1L - Jetluotino uradno glasilo: ,'C?LAS XAItODA". -
Vse stvari, tikajove se'uradnih zadev kakor tudi denarne j>ošilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj s<» ]*osilja na predsednika porotnega odbora. I'r<>5iije za sprejeiu novih članov iu bolniška spričevala nuj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jed u nt a se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi	član te onranizaeije. naj se ztrlasi
tajniku hljižnega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društrv-se obrnite na gl. tajnika. Xovo društvo se laliko vstanovi z S. elan i ali članicami.'
Montana ima dva miljona akrov zemlje pod irigaeijo.
Anderson ima pa vse Združene
Neki reformator pravi, da mora imeti deklica, ki gre na ples, na sebi štiri kose obleke.
Pa si že vsaj ne predstavlja ta pobožni mož plesalke v paru šol-nov in paru nogavic.
Če ni možki že po naravi neumen, laliko ženska napravi norca iz njega.
Če ima človek, smolo, je vrag. Neki gospod je več kot dva meseca iskal dobro kuharico. Pa je ni mogel in ni mogel dobiti. Poslu-žil se je skrajnega, obupnega sredstva. Sel je v posredovalnico za delo ter se z lepo mla/lo kuharico poročil. Po preteku enega tedna
ga je pa pustila, zlodjeva baba. • • •
Med zarpko in bitko je le ta razlika, da se zaroka izvrši pred poroko.
* * *
Ameriški mornarji so se tako obnašali v Nicaragui kot da bi bili na Haiti.
ji bolj varovali svoj ogled. Ne sine se samo drugim pridigovati, ampak treba je dati tudi sani vzgled. To je krščansko t
Iz Dobrepolja.
Sv. Štefan je izbrisan iz knjige svetnikov, vsaj tako bi se dalo sklepati iz pridige g. -kaplana. V dolgem cerkvenem govoru ni namreč uiti z besedo omenil *v.
Kupčije z ukradeno kavo.
Viktor Pirjevec. Miha (Vrne in
sto obesi hudiče. Res. lep duhovni, lvan IIllNtj ^ k.lkor pravij„. v pastir m lepo cerkven- nadzor-. od 26. na 27. oktobra kupil/ stvo. da se morejo goditi take go- kilogramov kave. o kateri so rostasne stvar,!	.	dognalo, da je bila ukradena.
__ „ ,	[Kavo so prodali po 40 kron kilo-
Nove železnice na Slovenskem, j gram Mariji Ambrož. Zaradi na-^ Ministrstvo za promet je odlo-jkupa sumljivega blaga so se za-oilo, da se v Sloveniji zgradi ne-! govarjali pri okrajnem sodišču v kaj novife železniških prog. ker soj Ljubljani, kjer <«» bili obsojeni nekatere proge zaradi novih mezjprvi trije na kron gl<>l»e. ka-izgubile na vrednosti. Najprej se t era kazen se je spremenila v VI bosta gradili proiri Ko<"e.vje-Hrod dni zapora, ki je pa pnstana. ker in Rogatec—Krapina. S to drugo'so bili v preiskovakieiu zaporu
>bita zvezo o«l 1. novembra do decembra t Marija Ambrož pa j<» bila ol»so-jena na kr<»n globe, oziroma v slučaju neiztirljivosti na dni
progo 1m> Slovenija d s Prekuiurjem.
"Pertovia" usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju.
Vlada je odobrila pravila te del niške družbe, katero so vstanovili domačini v družbi z Ljubljansko kreditno banko in Mariborsko eskomptno banko ter Hrvat.sko trgovinsko banko v Zagrebu. Podjetje združuje vse panoge usnjarske industrije od strojenja surove kože do najfinejšega usnjenega izdelka. Polesr vegetabilne»ga strojenja se uvede chromovo strojenje. v obratu je tovarna za. gama-še. torbice in fino galanterijo, izdelujejo se raznovrstni krvvčekJ "rn priklopila .se je* tovarna zq čevl je. Pr\'ovrstni stroko^nijaki	za
podjetje zagotovljeni. Delniška glavnica znaša 25 miljonov kron in je od te glavnice 16 miljonov že vplačanih o čiroma kritih s pre?
strogega zapora.
* GLAS NAHODA"
IKLtVtNIAN SAILVI
fawwifl PUBLKBHma OOHPAI1
9Mamm. Ni^twi	_uwn »INKDIK. tub—m
»<»«*W o# tli« Corporation	Mir..... of Abo V« OfTklMI
_» CartUn^K tr—t. »oroupii al Mmiutttn, Now York City, N. V,_
«*Q»— N>r>4>" Irtajt »—k ton IwmiII »odo IJ In praznikom._
^ "^i*111* M ■>	^ ^ Ca Now York n ooto loto	|r«
S* **** HM Za HiiwitTi sa oo*o KJ» i* *otx 10—_WJ>_mm pol »ta_>m
•LAI NARODA CVotaO O« UN Poo—) Mi My Oot me—t Sundays ui MNM _____luNgrlUlon yoorly >m_
n—i kna imnm ta mNmm oo do prtoMNSojo. Dour m| oa MocovoN »»Nin ii ■	ON*, m wrn ■■ Ubi krtJt BaroealkoT nn olkaa Aa oo aam Mi ■!<
_NvalKeo noanont. <l> hitra Jo najdemo a—lomltau_
•LA« NARODA ■ m—mrnmm MnA Borou«k of Manhattan. Nn Vwt & V.
"_ToNphowo: CortUn« Wt_
bili vpisani in zato niso volili. — Vojna je pri nas ljudem oči odprla in takih časov ne bo nič več. ko so volili vsi z gospodom in so potem pri štaeunarki pili likof. Pri nas so zgledi nmogo koristili, kako .so se pristaši Slovenske ljudske stranke (klerikalne^ obnašali. Jurkov Jure je pobiral živiuo. za kar mu borno vedno hvaležui: (Jr-ganu je pustila Avstrija kotel za kuhanje žganja na korist narodu, pa je bilo le na korist njemu, ko smo morali dajati čuda rakije za po*6dilo kotla. Kaj so pa tisti storili za nas. ki so nas hodili "£ar-hat?^ sem pred volitvami, n. pr. dr. ŠiLsteršie ? Ali so nam zmanjkali davke, ali so nam popravili ceste? Vse so nam pobrali in nas gonili na front«>. Hvala Bojju. da poznamo sedaj te ptiče in stranko.
Iz Pžec pri Brežicah.
Tukaj je bila maša za regenta Aleksandra. Ker se pa šolski otroci niso mogli vsi vdeležiti maše, tnekaj zaradi slabe obleke.in obu-teli. nekaj vsled slabega vremena, je učitelj Jakob Medved drugi dan vse tiste otroke, ki se maše j niso vdeležili. po -popoldanskem l>oiiku zaprl za kazen. Otroci iz i oddaljenejših krajev so v tem zimskem času prišli vsled tega še-lle ponoči domov. Gaziti so morali po slabih potih, po katerih bi , lahko še odrastel človek zagazil. 'Prizadeti stariši smatramo tako ravnanje učitelja za škandal, ki presega vse meje!
i
j Vlom v evidenčno pisarno na Jesenicah.
, Dozdaj nezuani storilec je vlomil s ponarejenim ključem v evidenčno pistf-no na kolodvoru, na .Jesenicah in ukradel iz zaklenjenega predala pisalne mize pisarniškemu pomočniku Josipu Čebu-lju 12,440 kron, kateri znesek je Čebul j kasiral za premog in drva | od železničarjev.
| (M Sv. Benedikta v Slov. goricah.
^ Leta 1920. smo imeli že drugi misijon. ki pa ima svoje posebnosti. Kdor hoče k spovedi, mora plačati 20 kron. Voznik pa. ki pelje misijonarje, ne dol^i ničesar. Milijon bi gotovo dokaj več zale-j gel, če bi tudi gčspodje misijonar-'
Smrtna nesreča na lovu.
Veleposestnik * Emil (erne iz Tcmaja je bil na lovu z drema sorodnikoma v bližini domače vasi. Zasledovali so lisieo, ki jo je fcil obstrelil eden izmed loveev. Lisica se je. iskajoč skrivališča, za tekla v neko jamo. ki pa ni globoka in se je eden loveev mogel spustiti a* jamo za lisico; pri tem jc zaklical Emilu Oernetu, naj mu poda puško. Iloteč ustreči tej ži-lji. je Emil sklonil, da bi lovcu v jami podal puško. Nesrečen slučaj pa je hoteCda se je puška sprožila hi mu je iz neposredne bližine udaril ves na Hoj v obraz. Poškodba je bila tako tožka. da je Emil Cerne na mest it obležal mrtev. Tragična smrt splošno priljubljenega mladega moža jc vzbudila na Krasu splošno globoko sožalje iu žaiost. Po njem žalujejo razen sorodnikov tudi številni znanci na Kranjskem, posebno med nekdanjimi pripadniki ljubljanskega ertilerijskega polka, s" katerim se je pokojnik kot rezervi častnik udeležil svetovne vojne na ruski m italijanski fronti.
. Darilo invalidom.
Minister za socialno politiko, dr. Kukovec je nakazal društvu vojnih invalidov v Ljubljani znesek 20.000 K.
Naši notranjski kmetje in njih gozdi
Mnogo kmet ski h posestnikov iz sodnega okraja Lož. Cerknica in Logatec ima svoje obsežne gozde v .lavoraiku in sosednih gozdih, čijih en del pa leži sedaj onstran italijanske meje, drugi pa na tej strani. In tako se dogodi, da kmet ki bi šel rad iskat ali pa sekat drva ali les v gozdni del, ki leži na italijanski strani, tega ne more storiti, ker mu Italijai to za-' branju jejo. Baditeg* bodo prizadeti posestniki storili po svojih poslancih v Belgradu potrebne korake, da pridejo do svojih pravic.	j
]
Iz 4ril>Bič na Belokranjskem. «
Vašim pristašem Slov. ljudske stranke -se zelo grdo vidi. da so dobili pri vol if vab samo 52 glasov in da so jik socialni dauiokraii eelo prekosili, ker so imeli 5(>, - a naša Samostojna kmetijska stran-' ka p* 129 glasov, čeprav v*i n»o
v	/
Michael Hainisch.
"Arbciter Zeitung" piše o novem zveznem pr« Isedniku sledeče: Novi avstrijski rv«*zui predsednik je Mar (>.} let. je potomec stare meščanske »Iružine; njegova mati je znana boriteljica za žensko pravieo Marijana Ila-niseli. Najprej se je Uutel <»prijetl sodstva, to<la je po kratkem udčjstvovanju izstopil iz državne ^lužbe in se posvetil gospodarskimi študiju in »oeijalno-političnemu delu. H.i-iliseh pripada skupim, ki je v devetdesetem letu poskušala demokra-tizirati meščansko politiko, ki je tedaj jad»i>ia po nujpustejš h vodah. Posebno sta bila EngelL. Peuerstorfer in O on Wittelhoef« r, ki sta pripadala njegovi skupini, in s katerimi je ustanovil družbo Fabir, ki je mogla <ia*iravno txdelavala samo pr *illog«-. «>olagtm:a rasvltl irlobokejšr) duševno delavnost. Njena delavnost .it- bila koncentrirana na polju ljudske izobrazbe. Leta 1889 je b;l Hainisih član ljudsko-izobraževalnega združenja na Dunaju iu 1 ,96. leta ob ustanovitvi dunajsk.« centralne knjižnice član tega <lrt štva. kateri*-ga predsednik je še dane*. Leta 1894 je bil socijulno; olitičnl referent društva za soeijalno politiko v Berlinu, pri katerem je vet- lrtt izvrševal mi's t o nače!mkovega namestnika. Leta	je bil vpokli-
can v nanovo ustanovljeno <l«-lavsko nretovalnieo kot <'lan. Po poklicu je Ilainuirji -«-«laj pravzaprav narcnlni iionp «dar, j«' izkuš«-n in us|>eMen. tola poklic je gotovo tudi vplival na iT-^ovo duševno fizionomijo; o nje postal očividno konservativnejši in socijalno-politi^no se nagiba K buržuaziji. Številne knjige, kalerc je napisjil, razpravljajo o gosp<Nlarskili iu naeijoualiiib vprašnijih: njegovo pr-\o delo: Prihod njo* i avstrijskih Nemcev 7189l» "k sveječasno imelo \pliv na politično smer meščanskih intlektualetiv.
j*.
Vz jugoslovanske konstituante.
Po -koro dvamesečni ločitvi so se zopet sestali stari prijatelji in r.eprijatelji. Ne vsi. Volilni boj je to pot vršil svoje delo zelo radikal no. Morebiti je kouiaj četrtina članov konstituante v*"ta iz poprejšnjega narodnega predstavništva. Nekateri sploh ni.so več kandidirali, ker so prišli do prepričanja, da bodo doma prav tako uspešno in morebiti še več delati za državo in ljudstvo. Ostali so doma, kakor je sploh ostal doma ta ali oni "pri katerem vsled njegove vsaj začasne poslanske smrti ne bo imela toliko škode država kakor — on sam.
"Pojdimo pred sod naroda!" Ta klic je neprestano odmeval v začasnem narodnem predstavništvu »hi krize v avgusta 1. 1919 dalje. Za premoč sla se borili v zbornici znani dve skupini, ki sta sestavili \ saka po enkrat svojo vlado: najprej demokrati s socialisti, nato ra-dikalci z Narodnim in Jugoslovanskim klubom Vsaka od teh skupin je naglašala vsaj v ja\*nosti. da želi čim preje volitev, ki naj dokažejo, da iina ona večino ljudstva za seboj. N-irod pa je čakal in či.kal na volitve, pOstaL nestrpen iu ni izrazil svojega zaupanja niti eni niti drugi skupini v tako obilni meri. da bi mogla katerakoli od obeh skupin sama vladati. Eni manjka do večine dobrih 100 glasov, drugi pa ttidi nad 80.	^
IV konstituanto niso prišli samo novi ljudje, ampak tudi nove, doslej nepoznane strauke. in sicer v taki moči da so se vse dosedanje stranke zadinile v soglasnem — začudenju.
Bel grad je poslancem konstituante posvetil več pozornosti nego začasnim narodnim predstavnikom. Okitil se je z zastavami, preskrbe! jim je takoj na kolodvoru pri prihodu v Belgrad stanovanje in obljubil, da jim priredi pozdravni večer. Vlada, ki je imela nalogo, da nextavi naert poslovnika za konstituante. je poleg določbe, da bo uničen mandat vsakogar, ki bi ne prisegel znaue prisege kralja — proti kateri *o zaropotale skoro vse stranke razen največjih dveh skiipm — sprejela tudi drugo določbo, proti kateri dotlej 5e ni opomnil* nobena skupina: določbo, da zna&ajo dnevnice za poslance po 13Q	V* diui, tudi »a Belgprad w malenkost , NeJiotf «e
. ■ ... ,, ,, - ....
vzet jem tovarne za usnje. Ostalih 9 miljanov kron se bo v kratkem i emitiralo. Za ugoden razvoj legti novega podjetja so podani vsi pits, 'goji. Posamezni spedjalni obrati ,so takorekoč v Jugoslaviji brez konkurence. Zadostne množino 1 domačih .surovin so na razpolago. Tudi življenjski pogoji delavstva -*«> v ptujskem okraju iigodnejši, kakor kje drugod- Iver združuje {podjetje vse stadije tabrikacije, je pričakorati, da bo moglo ugodno vplivati na ziiišmje cen. r<Kl-jet je hoče organizirati tudi detajlno trgovino svojih izdelkov iu !><► sililo nadzorovalo ozir. predpisovalo detajlne cene.
Nekaj posebnemu.
Vslini ostrih odredb proli ko-niunistom so bile v mnogih krajih proglašene protestne sta-vke de-1 lavcev, ki j>a niso imele pravega uspeha. V znak protesta proti tem stavkam s<i .sklenili v Zagrebu de-lodajalci 24unio stavko. Tudi 'svoje vrste jxjsebnost.
i
Nov list v Ljubljani.
"Plamen" se imenuje nov, ne-odviseu ilustrovau tednik, ki je pričel izhajati v Ljubljani. Izdajti ga urednik P run k. — "Večerni list*', ki je pisal najaizkotnejše iu tako. da so se ga sramovali, eelo klerikalci, je prenehal izhajati z novim letom. Namesto njega bo
1 izba/-al "Novi t*a.s". gl.is.ilo kr-! s«^ansko-s4Kualnega delavstva. —: j4'Kmetijski list'' pravi, da bi bilo boljše, ko bi nosil naslov "Novo li m an ice za nevedne ljudi".
Štefana, pač pa samo liberalne J časopise. Pa vendar niso ti postali sedaj prvi mučenik. Grozno, se hudi, da je dobila Samostojna kmetijska stranka toliko glasov.! Pa vse zastonj ! Ljudje so vedno bolj samostojni, to je, oni mislijo
s svojo glavo in jim ne pade sree pred vsakim škricem v hlače. Zato tiidi raste Samostojna kmetijska stranka in zato bo zmagala tudi pri nas. se ne bo r.pravilo politike iz cerkve. Pa le hitro, ker drugače bo prepozno!
t
Oskrunjeni grobovi.
Na Novega leta dan so neznani zločinci oskrunili pokopališče v Libergi. občina Šmartno pri Litiji. Vandal i so poškodovali več nagrobnih kamnov in so zlomili tudi več železnih k rižev. Oskrunjenih je bilo na ta način 2-'{ grobov in so zločinci povzročili škode1
do 1T>00 kron. — To jp že drugi slučaj, na Kranjskem, v kratkem presledku in dokazuje uprav strahovito podivjanost.
I
Iz Cerkelj pri Krškem.
Naš dični župnik Jajca Žust je velik politik. Na sv. Štefana dan je čisto pozabil na svoje duhovniške dolžnosti in je vso pridigo posvetil nmazani politiki. Spozabil se je celo tako daleč, da je nas psoval z najgršimi psovkami, ki jih niti priobčiti ne moremo. Ker
se mu je zdelo pridige še prema-je sk!i«*al z u lx>fM>l<liie shod,' kjer je strastno agitiral za klerikalne liste. Kakor pri pridigi, la-ko se je tudi na shodu zaletel iti dejal, naj vsaka hiša. ki nima klerikalnih listov, še svelr- podobe vrže iz svoje hiše in na njih me-
-
Potovanje iz starega kraja
Vsem onim ki so nas vprašali v zadevi voznih listkov po Cosu-lich progi, katere pamiki vozijo iz Trsta, tem potom javljafno, da se sedaj zopet lahko izdajajo voz-ini listki po tej progi iz Trsta do I vseh krajev Združenih držav. Cena iz Trsta do New Yorka $150 in naselniakega davka, i Kdor želi poslati kak vozni listek v stari kraj, naj se ob.-ne za vsa tozadevna navodila na znano 'tvndko
FRANK SAKSER STATE BANK •82 Cortlandt gt„ New York

Mikavnosti Havane za bogate Ame-
rikaoce*	1&1H
Posebni poročevalec ntwyorakegi lleralda.
Prvo vprašanje, katero -»t^tvi povprečni ameriški zimski obisko-\alec na Cubi. je: — Kako pn«i>-m lahko h konjskim dirkamf
Njegovo drugo vprašanje. ki pa je še dosti bolj zažno z ozirom na raznolikost zabave, pa se glasi:
— Kaj lahko storimo dane* zvečer?
V tej t ropični zimi j«- namreč nočno življenje- glavna stvar. — Raznolikost zabave v tt m živahnem zimskem prestolnem mestu pa se veea od leta do leta.
tiran ('ai>itM le I'laya, kjt-r striže vnjor Mapausano, zunaj naj brega j h i Murianao, uiogače najbolj priljubi j 11 pri Amenkancih. ilofo^c je to radi izvrstne table d'hote večerje, katero se servira za veliko manjši denar kot bi ga mt»ral človek plačati v kateremkoli boljšem prostoru v liavani sami.
\'avc<J|i bi lahko še druge privlačne točke, a med njimi i«1 brez civoD<a največja ona boginje sreče. Newyorcani namreč niso vajeni iti pwVscin nepostavnini potom v veliko palačo ter igrati vse mogo-• «• liazarihie i»rr»- «m! mlete navzdol in to poljubuo ter prav do jutra-
iije zore.
Pogosto pa se vam bo zgodilo, da vas bo potisnila na stran kaka It pa mlada deklica, in temnooka senjorita, kajti ženske igrajo prav t..ko neienirano kot možki in pogosto z večjo eneržijo in z večjim pogumom. Najbolj ljubijo ruleto, kajti druge igre se jim zde prep tLsne iu prenatančne.
Vino teče povsem prosto v Grau Casino. Zakij pa bi ne teklo, ko uujUoljse vrste na prodaj r.u sedem do devet dolarjev kvart? No-ltena ver-rja ni popolna brez p«*ne<Vga se burguudca ali sarapanjea t< r dru«rih dragih vr*t evropskega izvora, ki so že davno izginile z niz goat i len na Broa«iwayu. V natakarju pa boste mogoče spoznali moža, ki vam je stremel v tem ali onem hotelu v New Yorku.
Tukaj se seveda govori španski, a največ je slišati ainerikanskl, s priatno newyorskim narečjem.
Kdor se zanima :<a veliko o|K*roT gre lahko v Gran Opera, kjer bo slišal Titta Ruffa in druge slavne pevee iz < ikage in New Yorka in kjer se mu bo bleščalo pni očmi bolj kot kedaj v newyorski Me« tropobtan Opera Hou-e.	»
QLAS NARODA, 11. FEB. 1921
n i »v • •• i
Sebični onak.
- 4 Pravljica. Spisal Oscar Wilde.
wyorškim iiaret-jem.
1 /iiniitu ».a veliko opero, gre lahko v (Jran Opera, kjer
ta Ruffa in druge slavne pevee iz Cikage in New Yorka m bo bleščalo pni očmi bolj kot kedaj v newyorski Me-iMan Opera Houve.	.
Ali ste kedaj plesali p<*l tropično luno f
Pojdite z menoj na odprto dvorišče novega hotela Almendarez. Taw .)<• sli;;it»	. slavno vojaško godbo, ob koje zvokih lah-
1 o plešete. Sredi dvonšca pa stoji vodomet, kojega vodni curki ble-ste v vwh barvah mavriee.
Le par korakov imate od tam do morskega biega, kjer lahko u-zivate vse lepote trooičnega večera.
l>a. Havana je doživela čudovito, naravnost presenetljivo izpre-taembo, odkar so Združene države sprejele prohibieijo. Najbolj razveseljiv poirted na Ilrvano pa je ponoči. Ni pa nočno življenje one ^ i ste, katero iščejo g itovi ljudje, temveč noč kot taka, ki ugaja obi-»kovalcu.
V	»-čeri v liavani *o tisti krasni, temnomo<lri večeri, ki so vzbn-
dili občudovanje Columba, ko je prišel prvič v to vodovje. Človeku se zdi kot da so zvezde prišle veliko bližje. Nobena napolitanska noC s svojimi kitarami ni še nikdar nudila toliko čara kot ga nudi havan-r !■ a noč, knkorhitro j«- zašlo solnee ter je legel na zemljo mrak. Tedaj odpre mesto, ležeče nad morjem, svoja okna svežim sapieain, ki prihajajo od morja.
Kakorhitro pa s» obrne pozornpst posebnih poročevalcev ni krasote havanskega neba. vam povedo, da niso prišli sem gledat krasot 1'jivanskega neba, temveč havapski pekel. Hočejo, da se jih povede >■k »zi ozke, slabo razsvetljene uliee. Vprašujejo glede umorov ter skrivnosti. Žele si stati za trenutek v smrtni celici jetnišnice. kjer zaposlen najblj osovražen človek na Cubi. da zlomi vratove onih. ki so bili obsojeni na smrt.
/tirnalisti hočejo tudi videti havansko kitajsko mesto. To je di-strikt, ki s»* bo lahko kmalu meril ^ kitajskim mestom v New Yorku pi-si dolgimi leti. \*oz za vozom jih je privedlo od pacifiške obali preko ju/.nih držav in niso smeli niti z voza. dokler so se nahajali na ameriškem ozemlju.
Na Cubi so Kitaj«*«, zaposleni predvsem v sladkornih mlinih, a < tii, ki imajo rajše delo v mestih, so stisnjeni skupaj v majhnem mestnem delu, kjer imajo svoje lastne liste in prodajalne.
Ni znano, če dobivajo ali kako dobivajo opij. a videti je. kako sede zadovoljno pred svojimi luknjami, kade iz dolgih pip ter se slb-veano ozirajo po mimoidočih tujsih.
Le par blokov stran od umazanega kitajske'ga kvartirja je promenada, ki se da primerjati s Champs Elvsees v Parizu ali Peto Ave., v New Yorku. To je slavni Prodo. kjei se vsak "lovek izprehaja peš ali z vozom ali pa avtomobilom na večer. Cesta vodi navzdol do Morro Cnstle in po drugi strani navzgor. Sem pa ta m je videti staromodne kočije s konji, a | »o v sod prevladujejo avtomobili
Po hotelih je pot -u»<l ples. Ameriški .Jiizz je stopil na mesto sla-lili šptnskih pesmi. Popularnost "ragtime'' se pripisuje ameriškim « lektričniin pianom, K;;tere je ui« j t i po eelem otoku. Skoro vsak dom ima svojo pianolo in tudi komadi godbe so ameriški, seveda z izjemo resnih oper.
Kj«- pa so ostali prejšnji turihti. ki slo šli skozi vsak stolp in \ -ako eelieo v Morro Castle? — vprašujejo sta.n vodniki.
— Kje so oni, ki so radi presedali po eele dneve po tobačnih tovarnah? Kje so one, ctožne. stare in sladke španske pesmi in romance? Novi turisti prihajajo v istem namenu, v katerem je prišel Ponee de Leon, ki je iskal v Floridi vrelec večne lualdosti. Na Cubi so našli vrelec in studence, — a nihče ne ve, če so to \relei mladosti ali ne.	„
V	teh ibieli hočejo obiskovalci iz Amerike najti v liavani ame riški Pariz. Z dobrovdjnimi razsipniki denarja so prišli tudi pusto lovei, pustolovke ter pa rasi t i, katere je vedno najti v takem ozračju.
Res. Havana ima svoje nočno življenje, a nemogoče je izpreme-n j ti človeško naravo, ki ostane vedno ista.-Vino postaja lahko gren-■ ko, ženska stara in nagubana in pesem nesoglasna. a v liavani stopt lahko človek ponoči vedno k oknu, kjer mu hladi morski zrak čelo in kjer etije vedno otožno in veličastno pesem morja.
f'e se ozre človek ponoči preko Havane, je skoraj žalosten za ta dvorljivi in pridni eubanski parod. Živi namreč istočasno v komediji iu žaloigri. Medtem ko se turisti zabavajo pri ruleti in drugih igrah, se sklanjajo eubanski bankirji iii trgovci v skrbeh preko svojih miz. boreč se s problemom moratorija.
IŠČE SE USNJARJE.
Vprašajo naj samo oni, ki so vešči delati na yardu, v Scrub house in Beam hands. Dobra pla-j ca, stalno delo brez delavskih iie-[
nprov. — Proctor Ellison, Co.,! Elkland, Pa.
DELO! — DELO!! — DELO!!!
Charcoal Iroj* Company v New- R , berry, Mich., potrebuje 200 mož 1 za delati drva. Plaaft $2.00 od! klaftre. Stalno delo, dobra šuma vsa v ravnini, dobre in nove kam-! pe. Prednost imajo možje z družinami, ker so nalašč -za družine, narejene kampe. Do sedaj je 241 novih kamp za družine. Prosto] stanovanje in kurivo. Za nadalj-na pojasnila se obrnite na svoje-j ga rojaka: John Knaus. Box 20.' Limestono, Mich.
Iščem svojega brata MATEJ Z AM BEL I. Rojen je*v G »jopiču na Hrvatskem, star 30 let. Letu, 1912. je bil na 101 Pine Street, Ilibbing, Minn. Prosim cenjene čitatelje. naj ga opozore na ta oglas, da se oglasi svoji sestri: Anka Kubašek, Narodno kaza-lište. Zagreb, Jugoslavia.
■ - - - ■ 1 h
bi izvedela za mojega strica KAROLA MRAMOR. Doma jo iz Verda. Pred petimi leti je bival v Carbondale, Pa., sedaj pa ne vem. kje se nahaja. Rada bi izvedela «h1 njegove sestre Mary hčer. Jaz sem prišla iz starega kraja pred dvenia mesecema in se nahajam pri stricu Antonu Pustavrh. Moj naslov j«-: Miss Mary Pustavrh. 62S Market St.. Waxikegan. 111.
rio-ii—\
IŠČE SE
OPERATORJE za moške slanini-1 ke. — Slving Ace Hat Co., 143 j Prince St., New York Citv. (] 0-11—2)
Slabi moški in ženske
Or.t. ki so slaeRa zdravja, potrti, oln:puni7Te morejo delati, ne morejo silili, nimajo volj«" ali se veseliti iiv-Ijer.ja naj vzamejew fudovMo z«lruvilo. Ntica-T««lto imenovano. Niitra-Tone vas napravi jakim. zdravim in moC-nim. Iz va^egu sLstt-ma izžene strupe tpr vas
Prišel sem iz starega kraja in b rad izvedel za svojega brata naPravi- d:l se kot mnski nit FRANKA DKMOJZLS; ki biva
nekje v Llovdellu, Pa., in za
svojo sestro ANO porocpn«! j havanjc, ž*-lotK-ne boloznl. kisel želodec.
HERVAT1N, bivajočo nekje v *sm;to. z'>per bljuvanje, slab okus v
Forest Citv. Pa. Doina sta iz|usllh' pokril jetiK' l7eubo Podgrada št. 30 v Istri. Cenje- ?
m'ada ženska. Xupi-Tone vam da duber
t telt. je dober za želinlčne bolezni, za-j prt je, pline v želodcu in Črevesju, tr.pe-
eneržlje ln.
colje ter podobne bolezni. Izrežite to
Jr"| notico, pojdite v katerokoli dobro lene čitatelje vljudno prosim, Če na
L" (i I k 1-/. -v.i 11 11... ..	-- 1__ ___" __ ' n-..
:arro. dobite steklenico Nupa.-Tnre in kdo ve za njun naslov, tla mi ca w jemljite par dni. Č> nc boste pop»'l-naznani. ako slučajno sama ei- noma »dovoljni z uspehi, vrnite ««ta-
.	.	.	... nek steklenice lekarnarju ter dobite uvoj
tata ta ogJa*. naj se nit takoj. denar nazaJ
i Druggist: You can get Nuga-Tone from i your jobber o» from the National Labsra-i tory, 537 S?. Dearborn St.. Chicago. Absolutely guaranteed. Retail price K1.06. (Ad.)
-javita. — John Demojzes, Box ">4. Secoma. W. Va: _ (11-12—2)
"Outlets"
I hi Ixwte lahko povsod v	sv«»jotn
stanovanju rabili elektriko,	in«»nii«'
iim-ti dovolj "outlets" iu na	pruveui prostoru.
L"e Imate v stanovanju že v]ieljano elektriko, potem ni t«'žko in tudi ne lMnlvrženo velikim strošktmi. «la napravite '"basebour«! outlets'". Kadar boste pa vpeljali elektriko" v svojem stanovanju. |i«>tt'in nar«»i-ite elektri-karju, da napravi dovolj "outlets**, da boste lahko i«ovso«I rabili električne priprave.
The New York Edison Company
t/f/ Your Service
General Offices: Irving Place and 15th Street Branch Office« where Elcctrical Appiianccs are di5plaved and demonstrated for the convenience of the public	•
io Norfolk St	15 ^ast 125th St
424. Broadway	114 West St	362 East 14.9th St
10 Irving Place _ 151 East S6th St	555 Tremont Ave
Ymv^
f
A
STAB ŽIVLJENJA KRUH NARODA.
L*
MOKA
Je prednjaeila kot 80 let kot prvovrstna moka ter je hranila in razvila več miljonov današnjih najkrepkejših inožkih in žensk.
Njena kakovost in sloves sta šla od generacije do generacije, ii je danes, kot je bila vedno, najbolj izbrana moka na svetu.
Vstrajajte. dobite HECKEBS* kadarkoli kupnjete moko.
Glejte za varnostno znamko, rdeč krog z imenom H£CKEBS' na zavoju.
IN ŠE VEČ —
ŠTEDILNA MOKA.


Bela vrana med nemškimi' časnikarji :
--1
Maksimilijan Harden, urednik 1 berlinske "Zukunft", je imel nedavno zanimivo pravdo zaradi no- ] vega zvezka "Bismarkovili spominov". Proti izdaji je protestiral i po svojih pravnih zastopnikih biv- : si nemški eesar Viljem, a je prav- 1 do izgubil. Harden je priobčil te "" dni v dunajski "Neue Freie Pres- ] se" zopet serijo spominov, ki so : prav zanimivi. Že novembra leta 1 1912 je na Dunaju predaval o ne- 1 smiselni in samomorilni politiki : Viljema in Franea Jožefa proti 1 Srbiji in Jugoslovanom sploh. V ' svojem predavanju je rekel med drugim: 'Josef "de Maistro. dober ' poznavalec slovanske duše, je pisal; iiAko tudi zakopljete kako 1 slovansko srčno željo pred najbolj ' utrjeno trdnjavo, bo ta žejja ne-j kega dne pognala trdnjavo vi |zrak'*. Misel uničiti Srbijo, ali jo ' priklopiti donavski monarhiji, je nastati le v Avstro-Ogr-ski, ki je zapadla blaznosti. Ne verjamem, da je življenski interes Avstrije onemogočiti gospodarsko popolnoma opravičeno željo Srbov, da bi dobili kako luko v Adriji. Nasprotno, izpolnitev te srčne želje bi bila le uspešno sredstvo proti preveč nežni intimnosti med Rimom in Petrogradom. Bal je pripoveduje Harden, da je opozarjal na takratnem svojem predavanju ki jih je okoli leta 1888 izgovoril Pavel Šuvalov: "Iz Bosne bo enkrat šinila iskra, ki ■ vžge evropski sod poln smodnika 'ter povzroči katastrofo". Dalje |piše Harden: Rusija ni mogla ni-'koli pozabiti cele vrste neprijaz nosti in neodkritosrčnosti, s katerimi se je pruska Nemčija od 1S90 dalje zahvaljevala Rusiji z;a-.tc-, da ji je 1806 rešila življenje jter leta 1866 in 1870 omogočila [Nemčiji ujedinjenje ter ji pomagala do moči velesile. Noben drug car kot Nikolaj Aleksandrovič, ki se je bal vojne kot smrtnega greha ter je v viharju usode cvilil kakor trs v vetru, bi ne bil sposoben po vseh takih dogodkih z Nemčijo vendarle poslati na berlinski dvor tako nežni skoraj ponižno proseči telegram, kakor je to storil v zadnjih dne julija meseca 1914. Nadalje pripoveduje Harden kako je svaril pred vojno nemškega in avstrijskega cesarja, toda zaman.	1
i
|mL "Splezaj gori, malček!" je . klicalo drevo in pripogmlo veje, j kolikor je moglo, a deček je bii t premajhen.	\	|c
J Tedaj se je omočilo orjakovo'\ ,srce. "Kako samoljirbeu sem ven- r dar bil", je dejal sam pri sebi. j j "Zdaj vem, zakaj pomlad ni ho- š tela k meni priti. Pouiorem malč- ( ku na drevo, potem pa pod ere m c |zid. iu v mojtsui vrtu se otroci mo- s rajo vedno igrati."	'
i	"I
Bil je v resnici zelo potrt radi ^ svoje brezsrčnostL | Splazil se je iz sobe, odprl prav ^ na rahlo vrata in stopil na vrt.'t Toda, ko so ga otroci zagledali, * (so se tako prestrašili, da so vsi s zbežali in v vrtu je zavladala zo- c 'pet ziiua. Le ipali deček ni zbežal; I njegove oči so bile tako. polne * solz, da ni videl orjaka. Orjak je s J tiho pristopil k njemu, ga uarahlo 1 ['prijel in posadil na drevo. In na- 1 enkrat je drevo začelo cVesti, ptičrjz ki so prišli v njegove veje in peli.'j 1 Malček je iztegnil ročice, jih ovil'i okoli orjakovega vratu in ga po- j ljubil na ustne. Ko ostali otroci ^ I videli, da orjak ni hud, so se hitro j I vrnjji in ž njimi je zopet prišla ^
'pomlaid. "Vrt* je adaj vas, otro- | ci", je dejal orjak, vzel veliko se- J kiro in razfbil iid. Ko so ljudje šli * opoldne mimo, so videli orjaka, ^ kako se je igral z otroci. Vrt pa je * bil tako lep, da enakega še niso \ videli.	J
Cel dan so se igrali otroci. Zve- 1 čer pa so se poslovili od divjaka. 1 44A kje imate najmanjšega to- ^ variša?" je vprašal. "Tistega, ki ^ sem mu pomagal na drevo?" Or-j1 jak ga je imel najrajši, ker ga je 1 bi* poljubil.	*	.[]
"Ne vemo", so - rekli otrocij i čel je."	]
"Povejte mu, da jutri mora 1 1 gotovo spet priti", je dejal orjak. ] j A otroci so odgovorili, da ne ve- J 'Jo, kje stanuje in da ga niso vi-'j •deli nikoli prej. Tedaj je bil or-1 ■jak zelo žalosten.	I,
Vsako popoldne po šoli so pri- ( hajali otroci in se igrali z divja- , 'kom. A najmanjšega, ki ga je or- , jak imel tako rad, ni bilo nikoli ■ j več. Orjak je vedno hrepenel po svojem malem prijateljčku in ! mnogokrat govoril z otroki o : njem. "Kako rad bi ga videl še 'enkrat!" je dejal Aedno.
Prešla so leta in orjak se je zelo J 'postaral in oslabel. Ni se mogel več igrati z otroki; v svojem velikem stolu je sedel, jih gledal pri
I oknu in se veselil 'svojega . vrta. "Mnogo cvetic imam, a najlepše' cvetice so otroci", je vzkliknil
Nekega zimskega jutra je po-, gledal skozi okno. Zdaj ni več so-j vražil zime, ker je vedel, da po-! mlad samo spi in da cvetice le počivajo.
Naenkrat si orjak pomane oči in gleda in gleda. Videl je nekaj čudnega. V najzadajem kotu je bilo drevo polno belega cvetja. Veje so bile iz čistega zlata, in srebrn? sadovi so viseli na njih, pod njim pa jc stal deček, ki ga [ je tako ljubil.
Ves vesel je hitel orjak po stop-' iiicah na vrt. Čez gredice je tekel j k otroku. Toda ko je prišel skoro do njega, se mu je zmračilo felo od jeze in je dejal: 4'Kdo se je " predrznil. da te je ranil?" Na ro-i 1 kah so s* dečku poznali sledovi " jšebljev in ravno tako tudi na no- j " gah.
44 Kdo se je predrznil, da te je i ranil?" je ponovil orjak. "Povej mi, da vzamem svoj veliki meč in ga kaznujem." I 14Oh, ne", je odgovoril deček; ^ 44to so rane ljubezni." 1 44Kdo si?" je vprašal orjak in strah ga je obšel, da je pokleknil pred malim otrokom.
Ln otrok se je zasmejal orjaku in dejal: 44Ti si me nekoč pustil, d da sem se igral na tvojem vrtu. danes pa pojdi te z menoj v moj vrt. v paradiž.'' e| In ko so tistega popoldneva pri-Q|vrveli otroci v vrt, so našli orjaka ^ pod drevesom mrtvega in ves je tf bil pokrit z belim cvetjem, a	_
c.
40 okostnjakov v kleti.
i- - 1 -e Ko so nedavno tega v Iprih od-
u vazali sipine in mestne razvaline,
ij so našli v neki kleti 40 okostnja-
kov. ki so ob bombardiranju pri-
bežali v klet, kjer so jih. zasule
Ln razvaline in strupeni plini zadu-
ie šili. Iz vseh okoluosti se lahke
in' sklepa, da je kila njih smrt silne
»-'mjjčua.
Bolj še viška propaganda na Španskem.
4'Journal" poroča: Španska vlada je uradi^o sporočilo norveški vladi da je bila prisiljena u-vesti preiskavo na norveških !a„-uiah v španskih pristaniščih, ker prevažajo norveški paruiki prepovedane boljše viške spise za špau->.ke komunistične organizacije. iKuska sovjetska vlatla je vslea [pomanjkljive norveške kontrole j organizirala redno prevažanje boLjševiških spisov v zapadno Evropo. Španska vlada pravi konč-I no, da so pri tej propagandi zlasti številni ruski mornarji na uor-tveških parnikih.
Deset dolgih let je trpela ženska
Sophia Stein, -LSS Atlantic Ave., A.'cKeesport, Pa., je sedaj zadovoljna ž-iiska. una pravi : "Deset dolgih let .sem triiela v sled želodčnih bolezni in ri-vmatizma ter sem poskušala vsakovrstna zdravila, pa mi ni nobeno po-luagalo. Potem sem i*a enkrat poskusila Bolgarski Krvni Čaj, in v enem UnJuu »m bila boljša. Danes nočem I »it i brez Bolgarskeiea Krvnega Čaja. vedno pripravljenega za uporabo, ki •ne obdrži zdravo, preganja hude pre-Itiade. obdrži moj želodec zdrav ter uravnava črevesje. Jaz hočem samo pristni Bolgarski. Krvni Čaj z iineuom lil. H. von Sehliek na škatlji. kajti [vem. da je to najboljše zame." ; To je' samo eden izmed tisočerih ljudi, ki slave Bolgarski Krvni Čaj. | Zagotovo vprašajte vašega lekarnarja za pristni Bolgarski Krvni Oaj, katerega izdeljnje H. H. von Sehliek. Bolnim ljudem, živečim na farmah m kjer ni lekarn, bom z veseljem posla? svoj veliki d nižinski zavoj, poštnina plačana in zavarovano, n $1.25. ali $ zavoje aa f3.13 ali. fi zavojev za S&25.
H/H. von SchHck, President
"Ne razumem, da ppinlad tako kasno prihaja", je rekel sebični orjak, ki je pri oknu sede opazoval svoj beli vrt. "L'pam, da vendar kmalu pride drugo vreme." Toda pomladi ni bilo in tudi poletja ne. Jesen je delila v vseh vrtovih lope sadove, a y orjakovem vrtu ne. "Ta je preveč saiuogol-ten'\ je rekla jesen. Tako je vladala tu vedno zima in burja in toča in ntraz in sneg so plesali krog dreves.
Nekega jutra jc ležal divjak še v postelji, ko je začul kraano godbo. Donelo je tako lepo, da je mislil, da gredo kraljevi muzikanti mimo. Bila pa je le drobna sinička, ki je pela pod njegovim oknom. Tako dolgo že ni čul nobenega ptiča v svojem vrtu, da se mu je to petje zdelo najlepša godba na svetu. Tedai je prenehala toča plesati nad njegovo glavo, burja je utihnila in dišeč vetrič je zavel skozi odprto okno. <4Zdi se mi, da je vendarle prišla po-mlad", je rekel orjak, vstal in pogledal skozi okno.
In kaj vidi?
Bilo je nekaj čudnega. Skozi malo odprtino v zidu so se priplazili otroci t vrt in zlezli na veje. Na vsakem drevesu, kar jih je le mogel videti, je sedel otrok. In l drevesa so bila tako vesela, da sc
-	zopet prišli otroci k njim; takoj
-	so zacvetela in ljubko rsztegals • svtije veje nad glavami otrok ' Ptički so skakljali semintja in ra
-	dosti žgoleli. in cvetke so poku
-	kale iz trave in se nasmekljale t Vse je bilo veselo, .le v enem koti
se je še tiščala zima. Tam je sta najmlajši deček. Bil je inko maj hen, da ni mogel splezati na dre s vo. Tekal je okrog drevesa ii , bridko jokal. Ubogo drevesce j<
-	bilo is polno snega in ledu, ii .burja se je še hohotala med veja
kakega Habsburžana na kateremkoli prestolu. To stališče je zavzela tudi pogodba, sklenjena med Jugoslavijo, in Italijo. Če bi se po-. . skusilo to vprašanje rešiti v dru-. jjein smislu,, je gotovo, da na-. sprotniki habsburške dinastije . razpolagajo s tolikimi politieni-i mi. vojaškimi, gospodarskimi, fi-? tianenimi ter moralnimi sredstvi, > da bi to zabranilL
Aretiran komunist.
e Kakor javlja "Privo Lidu", je s bil aretiran vodja komunistov, -jHugo Sonnenschein. ter prepe-l ljan v Prago.
IZ ČEHOSLOVA&KE
Dr. Beneš o povratku Habsbur-žanov.
"B. Z. a. A." je objavila interview svojega praškega poročevalca s češkoslovaškim zunanjim mi-! nbdroni dr. Benešem. kateri je izjavil. da hal vprašan je o povratku i Halmburžanov na Madžarsko ne I more smatrati za notranjo zadevo [ Madžarske, marveč je to vpraša-I nje mednarodno, za katero se za-I nimajo vse sosedne države, kater«-I ><» bile kdaj v kakeiu razmerju s | Uabsburžani. Češkoslovaška re publika bi nasprotovala vladanju
I *	*
Bil jc to zelo sebičen orjak.
Ubogi otroci zdaj • niso imeli prostora, kjer bi se mogli igrati. Poizkušali so na cesti, a cesta je bila kameni t a in pralna in tega niso mogli trpeti. Tedaj so po šoli vedno hodili pod visokim zicktm in se pogovarjali o lepem vrtu. "Kako srečni smo bili tu.notri!" so vedno pravili.
Prišla je pomlad in po vsej pokrajini so vzcvetele drobne roziee in zapeli mali ptički. Le v vrtu,1 sebičnega orjaka je če ostala zi-' ina. Ptički niso hoteli v njem peti,, ker ni bilo otrok, in cvetiee so po-^ nabile vzeveteti. Nekoč je lepa cvetka iztegnila svojo glarico iz. trave, a ko je videla svarilno de-' sko, se ji je tako milo storilo radii otrok, da se je takoj stisnila nazaj v zemljo iu »pet zaspala. Edina dva, ki sta se radovala, sta bila sneg in mraz. 4'Pomlad je po-} zabila na ta vrt", sta si dejala, "tedaj bova midva preživela celo, leto tu." Sneg je pokril s svojim velikim beliiu plaščem vse tr^Je in mraz je pobarval vsa drevesa s svojim srebrom. Potem sta povabila še burjo in ta je rada prišla. Vsak dan je prasketala tri ure na grajsko streho in radbila skoro vse plošče, poteui pa še razsajala po vrtu, kar je le mogla. Oblečena je bila sivo in njen dih j? bil kakor led.
" V^ -------------- ,].. ....... 1 ..
Vsako popoldne po šoli so se šli j otroci igrat v orjakov vrt. Bil je( to velik, lep vrt z mehko zelenoj travo. Tupatam so rastle lepe cvetice kakor zvezde in v vrtu je bilo j tudi dvanajst breskev, ki so cve-, tele vsako pomlad ter vsako jesen prinašale lepe sadove. Ptički so! 'sedeli na vejah in prepevali tako sladko, da so otroci večkrat sredi jigre prenehali in poslušali. **Ka-| ko srečni smo tu!" so vzklikali vedno.
Nekega dne pride orjak domov. Bil je na obisku pri svojem pri-j jatelju Rogaču Ljudožrcu in je ostal sedem let pri njem. Ko je sedmo leto preteklo, sta se dogo-J vorila o vsem., kai* sta si imela povedati, kajti vsebina pmgovora (je biia zelo kratka in tako je sklenil, da se vrne nazaj na svoj grad. j Ko pride domov, vidi, da se otroci! igrajo v njegovem vrtu.	!'
"Kaj delate tu?" jim mrko reče, in otroci zbeže. "To je moj, moj vrt in jaz ne dovolim, da bi' se kdo drugi igral v lijem kakor jaz sam."
Takoj napravi mogočen zid in tablo v svarilo:
44Vsem, ki nimAjo"v tem vrtu'* opravka, je \hod strogo prepovedani"
ŽENSKA VOJNA.
E^odorixiski roman. ~ Prancoeld spisal Aleksander Dumii
Za "Qlu Naroda" priredil a. P.
licem svojega bfata ANTONA Kraljevega zaroda torej še ne bo ŠKERL. doma iz Topolca št. 48	zmanjkalo!	j
pri Ilirski Bistrici na Notranj- Romunski kralj je ob priliki skem. Prosim cenjene rojake, svojega (seveda naučenega) go-če kdo ve zanj. naj mi naznani j yora omenil zaroki med prestolo-njegov naslov, za kar mu bom j nasledkom iu grško princeso zelo hvaležen: ako pa sam bere Heleno, med princeso Elizabeto j se mi takoj javi, i,, grškim prmeem Jurjem. Kak
' ta oglas, naj ker mu imam nekaj zelo važnega poročati. — Joseph Skerl. 1427 E. 39. St.. Cleveland. Ohio. (10-14—2)
Iščem svojega brata JOHXA ROZMAN, rojenega v vasi Ce-plane pri Črnomlju. Pred petimi leti je bival v Bisbee, Ariz. Za njegov naslov bi rada zvedela jaz n.iegova sestra Marija Rozman. Pred par meseci sem
prmeem Jurjem. Kako po nepotrebnem množijo vrste bodočih nezaposleneev.
KRETANdE PARNIKOV
KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLUJUf U
NEW YORKA.
LAPLAND	12 febr. — Cherbourg
RYNDAM	12 febr. — Boulofln«
CHICAGO	15 febr. — Cherbourg
SAN GIUSTO	IS febr. — Trst
ADRIATIC	11 febr. — Cherbourg
FINLAND	1» febr. — Cherbourg
FRANCE	17 febr. — Havre
N. AMSTERDAM 19 febr. — Boulogne
i AQUITANIA
.	_ -------——26 febr. — Cherbourg
prišla tz stare domovine. Pro- la savoie	26 febr. — Havn
sim cenjene rojake, če kdo ve	~ ££ za niesa. naj mi blasrovoli na- leopoldina , i marca — Havre
. . . » _ 4 J ROTTERDAM	1 marca
znaniti; ee pa on sam bere te ;ALABmA	, 2
French Ljne
vrstice, naj se mi javi na ta-le1 la^lorraine | naslov: Miss Mary Rozman, 441 j«ochambeau ■ Ferry St.. Kansas City, Kansas. MATOIKA
marca
9-11—2)
Blaznikova Pratika
Henrika IV.. je bila tako v svoji materinski ljubezni kot v svojem ponosu kot princesinja. razžaljena od "italjanskega fakina", kot so imenovali kardinala Mazarina. To je bil isti, ki je bil pod imenom Mazarjni lak;ij kardinala Ventivoglio iu katerega se je imenovalo s« daj ajetrovo » niin- neo. kardinala Mazarina. potem ko je postal ljubček Ane Avstrijske ter prvi minister Franeije.
Drznil si je vreči Tonde-ja v ječo ter pregnati mater in ženo plemenitega jetnika v t'hantillv.
Dama ».a d^-ni j«' biia Claire i'ltmcnce de Mailfr, princesinja iz < on-!'', Uiitem >o po ari »tok rat it'nem običaju ouega ča»a na kratko iiii< 1 i |»i iin ••^injo, «i;i ».«• s tem označi, da je žena načelnika dni-
fond«', prva princesiuja v dežeii. Jiila je «»-1 nekdaj ponosna, a odkar j pričeli zasledovati, j«- j »Ostajal njen ponos tem večji, čim I olj je Lila zasledovan«. <)l»*ojena, da igra sekundarno ulogo, do-IJ. '.' je bil princ prost, jo je jetništvo njenega moža dvignilo na sta-l - e junakinje. Bolj je obžalovanja vredna kot udova in njen sin, \r* «1 , de Engbit-n, ki je imel d o sedi >tarost sedmih let, je bil vi-, : i zanimivejši kot sirota. Y*c oči »o obrnjene vanjo in brez strain, .in .....»jn.-ši, n<>si /aluo obh-ko. Odkar je Ana Avstrijska najo-
/ .i hi objokanim d<<mam prognanstvo v < "hantillv, so "e njih kriki i/.premenili ^ zamolkle pretnje. Iz zatiranih so postale ustasiee. Go->pu princ ' -»injaT Temistoklej v krilu, je Tudi imela svojega Miltia-i!;. % k i k I i in lavorike gospe de Longuevilie, ki je bila za trenutek kraljica Pariza, ji ni io dale spati.
Spremljevalka na levi je bila markiza de Tourville, ki si sicer i '-.pola pisati romanov, ki pa se je vmešavala v politiko. Ona ni wbno vodila vojne kot junaški Pompee in tudi ni dobila krogfje v l tki pri t orbic kot Pompee. Njen mož, precej dobro zapisan general, pa je uil ranjen pri La Koehelle ter padel pri Freiburgu. Ker je podedovala njeg;-»o premoženje, je bila seveda mnenja, da je podedovala tudi njegove vojaške zmožnosti. Izza prihoda princesinj v C hantillv je že napravila tri vojne načrte, ki so vzbudili veliko začudenje pri vm'Ii ženskah in kojih izvedenje je bilo preloženo na t as, ko bo treba jMitegniti meč ter vreči nožnico vstran. Ni si sicer upala oble« i uniforms svojega moža, a nad svojo posteljo je hranila \(dno nine, katerega je sempatani potegnila iz nožnice.
Kljub tej praznični zunanjosti pa je bil Chantillv le velika ka-s.irna in če bi človek dobro pogledal, bi liascl smodnik v kleteh ter bajonete v sečeh.
Omenjene tri ženske so se na svojem izprehodu vedno obračale proti glavnim vratom, kot da čakajo prihoda važnega sla. Princesi-nja udova je že zmajala z glavo ter rekla:
—	Izjavilo se nam bo, hčerka, ponižani bomo.
Velika slava stane nekaj, — je odvrnila gospa de Tourville, — kajti nobena zmaga ni mogoča brez boja.
—	Če nam bo izpodletelo, če bomo poraženi, — je rekla mlada princesinja, — se bomo znali maščevati.
-	Madama, — je rekla princesinja udova, — če bomo poraženi, je Bog sam porazil princa. Ali se hočete osvetiti nad Bogom?
Mlada princesinja se je priklonila vspričo vzvišene ponižnosti N\oje taš«'-e iu vspričo priklonov in neprestanih komplimentov je izgledalo kot da je to škof z dvema diakonoma.
—	Niti gospoda lai Tourentie, niti De la Roehefoueaulta in tudi gospoda Bouillon, — je mrmrala udova. — Vsega manjka.
—	Tudi denarja. — je rekla gospa de Tourville.
-	In na koga naj se zanesemo, — je reki« princesinja, — če je celo Claire pozabila na nas!
—	Kdo vam pravi, hčerka moja, da je gospa de Carnbes poza* Lila na vas?
—	Ni je nazaj.
Mogoče je zadržana. Kot znano, so zastražene ceste po armadi gospoda Kaint-Aignan.
—	Vsaj pisala bi lahko.
—	Kako naj izroči papirju tako važno zadevo? Pristop celega i-u-sta kot je Bordeaux na strau gospoda princa... Ne, s te strani niaem nič v skrbeh.
Sploh pa ima eden izmed načrtov, katere sem imela čast predi/iti, — je rekla pos-pa de Tourville, — za namen zanetenje upora po celi Guienne.
—	Pa, tudi do tega bomo prišli, če bo potreba, — je rekla go->c.i princesinj«, — jaz pa se pridružujem mnenju moje gospe matere ter pričenjam domnavati, da se je Claire pripetila kaka nezgoda, kajti drugače bi morala biti že tukaj. Mogoče niso držali njeni najemniki besede. Kmet se vedno posluži prilike, da ne plača, če se mu 1«» nndi. Ali kdo ve, kaj so ljudje v Guienne kljub svojim oblju-I am storili in česar niso? Gaskonei!
K lep« t ulje. — je dostavila Tourville. — Posamič so sicer ju-..i«ki, a slabi vojaki v krdelih in le v stanu nazdravljati princu, de imajo strah pred Špancem.
Sovražili pa so be gospoda de Epernon, — je dostavila prin-vccinja udova. — V <Agen so obesili njegovo podobo ter zapretili, da ;ra bodo v Bordeaux dejanski obesili, če bi si drznil vrniti se tjakaj.
(Dalje prihodnjič.)
ti nekemu slovenskemu duhovniku: — Meni sp roke vezane. — Slovenske duhovnike danes na Koroškem odpušča, prestavlja in nastavlja "Ileimatsdienst'*. Čudno in žalostno se sliši to. a je istina. In vsako sredstvo je tem germanizatorjem dobxo. d i dosežejo svoj cilj. '' Heimatsdienst"' kli"*e v Celovec zaporedoma od fare do fare svoje zaupnike, da romajo v škofijsko palačo protestirat proti slovenskim
duhovnikom. In tam zagotavljajo, da, bodo nastopili z najskrajnejšo silo, ako ordinarijat ne odpokliče oziroma ne odpusti duhovnika. Ni fare, v kateri bi se ta igra ne doigravala. In če se pa duhovnik še ne- gane. da g. Šumi predsednik * * Heimatsjiensta"') povelje svojim; pokliče nemške 4 pruegelbande", da razbije jo župnišče ponoči, da grozijo z umorom ne dajo pokoja, dokler ne izgine slovenski duhovnik. In vse to s* dogaja vpričo avstrijske žendannerije. Tabe iirre se ponavljajo sedaj povsod, kjer se zdi Nemcem potrebno, da prepode slovenskega duhovnika. Koroški slovenski duho\nik je danes brez zaščite, opljuvan. zasramovan povsod. Ni jih večjih narodnih trpinov od njih.
Nadaljni naskok pripravljajo Nemci na vsa še obstoječa slovenska društva. Ofieijelnega ne napravijo in tudi ne bodo napravili ničesar. a žendarmerija krajev, odbora ''Heimatsdieaista" jih nadzoruje in nemška fakinaža je vsak čas pripravljena uničiti knjižnice in drugo. Zato morajo biti dane sna Koroškem slovenske knjige skrite! Ostala so itak samo še nekdanja katoliška izobraževalna društva. —-Vsa druga narodna društva, čitalnice itd., katere so hoteli nasejati med nas majstrovci, je vzel 10. oktober.
Jugoslovanske liste jako neredno dobivamo. V tistih, ki je kaj o Koroških, sploh ni duha ne sluha. Slovenski list za koroške Slovence bi imel izhajati. Ljudstvu se neizmerno toži po "Miru7'.'Sedaj silijo v vsako hišo slovenski pisan list "Heimatsdiensta", kateremu je naslov "Koroška Domovina". Je jako hinavsko, zapeljivo pisan list, kateri prihaja ljudem zastonj.
Nemško-avstrijska vlada je obljubila Slovencem amnestijo, g. Jo van o vi« je obljubil, da SHS vlada koroških Slovencev ne pozabi, a mi nismo slišali do danes še ničesar, kar bi bila storila belgrajska vlada, da varuje naše manjšinske pravice, katere nam gredo po st. germainski mirovni u°?°dbi. Lahko bi pritisnili močno na avstrijsko vlado. . A se jim prejkone ne zdi vredno. P.elgrad je daleko . .
Sedaj tirajo ljudi pred sodišča za vse čisto politične stvari, ki so se dogodile za časa glasovanja. Aprovizacija je dvojna. Nemci in nemškutarji dobe priklade od "Heimatsdiensta". V resnici prihaja to od vlade. Slovenci si morajo pustiti dopasti vsak teden hišne preiskave itd. itd. Kdo bi mogel vse našteti!
Cena je 15 centov.
Posebno isdajo za Ameriko mo prejeli Iz starega kraja.
Kdor jo hoče imeti naj poš.je takoj poštne znanke in natančm naslov in-poslali mu jo bomo Slovenic Publishing Co., 83 Cortlandt Si, New York. M. Y
«104 8t. dair i?«.
V Clevelandu, O., se jih doki v časi podružnici:
CENIK KNJIG
katere se dobi pri
Slovenic Publishing Co.
82 Cortland t St.
Poučne knjige.
Hitri račun ar	.50
Nemški abcednik	.35
Nemško-angleaki tolmač .60 Pravilo dostojnosti	.30
Sloven sko-angleški slovar. trdo v platno vezan	1.50 Slovensko-nemški slovar
(JanežiČ Bartol)	4.00
Slovensko-nemški slovarček	1.00
Zabavne in razne drage knjige.
Amerika in Amerikan-
ei	5.00
Knjiga za lahkomiselna ljudi, spisal 1. Cankar 1.75
Prokleta, 6 knjig	3.00
Pro klet a, trdo v platno vezano	100
Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Doli z orožjem	.50
New York
Zbrani spisi Jakob
Alešovec Kako sem se jaz likal.
Prvi del	1.25
Dragi del	1.25
Tretji del	1.00 Ljubljanske slike.
Četrti in peti del	1.50 Ne v Ameriko.
Sesti del	1.25
Gledališke igre.
Revček Andrejček	.50
Dve šaloigri: Čarij iva ze-
nitev. Trije ženini .25
Zemljevidi.
Združenih držav	.25
Celega sveta	.10
Kranjske dežele	.10
Zemljevidi: New York, UI., Kans., Colo., Mont. Pa., Minn., Wis., Wyo., W. Va„ Alaska
vsaki po	.25
Dospelo je novo
suho grozdje.
Mnlkatel salo sladke debel« jagode, boksa 50 funtov —
Cipar grozdje največje in &aj-iladkejše, jagede boksa 00 funtov ............... $11.50
Malo črno grško groadje, zelo sladkor boksa 50 funt. $9.—
Pošljite $3.00 na račun vsake bokse ki jo naročite in poslali bomo takoj.
Balkan Importing Co.
* 51 — 53 Cherry St. New York, N. Y.
SAXON IA
IMP-CRATOR
ZEELANO
^A TOURAINE
CRETIC
COLUMBIA
FRANCE
OLYMPIC
RVNOAM
ALBANIA
ARGENTINA
AQUITANIA
ALBANIA
Bouioon. COMPAGME GENERALE TRAMSATLAKTtOUE
S V JUGOSLAVIJO PREKO '.IAVRČ
j S marca — Havra
8 marca — Genoa FRANCE ................ 17 februarja
0 marca — Cherboura CHICmGO ................ februarja
Z marca — Ctierbourq LA SAVOIE ............ 26. februar]«
i 12 marca —Cherbourg LEOPOLDINA .............. 1. marca
Z Hc£Z NARAVNOST DO HAMBURGA.
j t«, marca — Tr«| NIAGARA .................. 15 marca
19 marca — CherNEW YORK - VIGO - HAVRE.
19 marca — Sou ločne	ROUSSILLON ...............24. marca
19 marca — Cherbourg
19 marca _ Trat	Direktna Idezniik« zveza I* Pariza *
72. marca — Cherbourq	B^n« toCke Jugoslavije.
24 marca 2 Cherboura	Hitri p«t.*nlkl e iti rim I In dvema vijakom«.
N. AMSTERDAM i 26 marca — Boufoone	Poseben zastopnik Jugoslovanske vlade Ko
PRES. WILSON { 26 marca — Trat pričakal potnike ob prihodu natlh par. LA SAVOIE j 26 marca — Havre nlkov v Havru ter Jih toino odpremII.
BELVEDERE
.A LORRAINE ADRIATIC MAURETANIA AQUITANIA
Glede cen za vozne lletke In vea druse
*ol~m. ibrntte ee n. tvrdko. j DRU2BiN! PISARNI. 19 Sfet« St, N. t. C.
alf p« prt lokalnih atantlh.
2 aprila — Trat kamor ao namenjeni. 2 aorila — Havre Parnlkl Francoske črte so traneportlrell
6	aprila — Chrrbourq tekom vojne na tlaoee eehoalov»4klh »o-
7	aorila — Cherboura Jakov brez ve« necrltlke. 12 aprila — Cherboura	_
Za ilfkarte In cene vpraiajte v
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortl^ndt St.. New York
Veliki parnik	f
"S AN GIU S T O**
(Cosulieh prosra)	l
(prej nemški parnilc	=
'"Fiirst liismarck*^	I
odpluje 15. februarja v Trst.
Cena: JU. razred $120.00, H | razrecl $180.00 z vojno takso vred. I i Za vsa tozadevna pojasnila se f obrnite na tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK
ivaaa«a*aaaa»assa»t*«aaaaaaai
IIIIIIUIIIIMIIIIIIIIIIIIIHIII
LL0Y0 SABAUDO
3 Stat« Street NewT-rk
Prihodnji od plutje la N. T. Mmtt k> ? vijaka RE D' ITALIA — 26. L6r. REGINA D* ITALIA — 23. marca ledejejo se direktni vosni Usui A«* veea
■IsTDlk mest t JucoslstUL Brtsplsteo vino potnik om t. nirill
t s
Anchor Line j
Parnik
CALABRIA I
odpluje 2. marca
v Dubrovnik in Trst j
One za trrtji rairrd:	I
V	Dubrovnik .......... $123.00 =
V	Tr>t .............. $115 00 I
hi $."».00 vojnega davka. f
V	vašem mestu je Cuitard — j AnrSior agent. 1'ojdite k njemu, j
HHIHIIIHIIMhHlimMIlHMIMmUMIIMMUMIIIMimMI^^
U.S.MA3L
COMPANY,««
SLOVENSKO - AMERIK AN3KJ KOLEDAR
leto
la
1921.
T"
Največji slovenski koledar v Ameriki in edini za
40 CENTOV (■ poštnino vred)
Pošljite ga sorodnikom in prija tel jem v Jugoslavijo.
Cena za Jugoslavijo ista.
Vsebuje povesti, članke razprave, potopise, šalo itd. — Krasne slike. V zalogi ga ima le še par sto iztisov:
Slovenic Publishing1 Co., 12 Cortlandt St, New York City
Dr. Koler
slovenski zdravnik
€38 Pcaa Ave. Pittsbwfk, Pa.
Dr. Koler Je naj-stiirejAi slovenski zdravnik Specialist v Pittsburshu, ki Ima 24-letno prakso v zdravljenju vseh mofikib
bolezni.
Zastrupljen je krvi zdravi a gla-sovitem 646. ki ga je Izuroel dr. prof. Elriieh. (.'e imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu. Iz]>aa£nje las. boleč-ine v kosteh, pridite in izčistil vam bora kri Xe čakajte, ker ta bolezen naleze.
Vse moSke bolezni zdravim po o-fcrajšarii metodi. Kakor hitro opazite «la vam prenehuje zdravje, ne čakajte. temveč pridite in jaz vam ga. bom
aopet povrr.il.
Hyrosolo ali vodno kilo ozdravim v 3«. urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri puftčanju vode. ozdravim s goto* vostjo.
Revmatizem, trganje, bolečine o-
tekline srbečice, fikrofle In druse kotne bolezni, ki nastanejo vsled nečist« krvi. ozdravim v kratkem času
tn nI potrebno ležati.
Nekateri drugI zdravniki rabijo tol-
n»Ce, da vas razumejo. Jas znam fc 1» atarets kraja, zato vaa latje adrarim. ker vaa razumen slovanski. Uradne ure: ob. delavnikih od 9. do S. Ob nedeljah od li<ds 1
Iz New Yorka v Italijo naravnost
V NAPOL! - G EN EVO, - !^I?nmO0
Velika paraika na dva vijaka:
"POCAHONTAS" odpluje 23. febr. - 7. aprila 'PRINCESS MATOIKA" odpluje 8. marca -21. aprila]
Izvanredr.e udobnosti. — Izboma služba. Cene v Napolj: za kabine od $154. naprej. Za tretji razred $95.0® in $5.00 vojnega davka. Potniški oddelek: 45 Broadway, New York. Telefon: Whitehall 1200. Oddelek za tovore; 120 Broadway. New York. Telefon: R»ft<>r fiaixt
AMERICAN LINE
Direktna služba
NEW YORK - HAMBURG
VELIKI MODERNI PARNIKI NA DVA VIJAKA:
Parnik MANCHURIA..................odpluje 24. feb.
Parnik MONGOLIA.................. odpluje 10. marca
Parnik MINNEKARDA (novi) .............. 24. marra
(Samo III. razredi
Najkrajša in najpripravnejša pot.
Prevaža potnike prvega in tretjega razreda. Potniki Tretjega razreda so postrežem v veliki jedilnici. Čisti prostori rezervirani za ženske in otroke.
Vprašajte v kompanijski pisarni: 9 Broadway ali pri lokalnem agentu.
♦
t
•i-f
+ *
i
NOVE COLUMBIA PLOŠČE.
Nemška vojaška godba.
E16Š4 Holzhackerbaum marž.
Hoc h vam Dach.tein marS. E2117 Steirerlieder marš.
Hoo hop. ScheMpolka. E4096 Beautiful Girl. Polka.
Sky Rocket Gallop. E2184 Auf der Aim Valcer Postilion — marš.
Nove slovenske Columbia plošče.
E4688 Mi i zvonček z melodiamom Naprej zastava slave, (petje! E4689 Na tujih tleh.
Ko bi moj ljubi vedel, (petje) E4845 Še enkrat te oblamem.
Nedolžno oko.	(petje)
E4846 Hausmaisterca v teiatru.
Kakšno pečenko je Špela jedla
(šaljiva»	•
Novih	nismo im>Kli dobiti un*<l vojno noben denar, se-
daj |»a smo dobili j>ar tis«"- in sinT štiri slovenske in štiri nernške-vojaška fina ^o(ll>a. Cena piošf-am je ztii^t stnrn. namree S1 ,(K>.
kakor so l>il»> ju-eil vojno. NaroČite jih takoj, dokler jih imamo v zalogi. S plošč po ?1.0i; stanej<» Snini. I>aj(e nam to0i>i expressni Jiaslov. kadar jih naro«"it&.
IVAN PAJK, 24 Main Street, ConemaugK, Pa.
SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA
ANTON ZBAŠNIK
■oba 103 BakeweU BIdg., Pittsburgh, Pa. vogal Diamond and Grant Sta.	(nasproti Courta).
Iadelnjr raznovrstne notarske dokumente, kot na pr. pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, zaprisežene izjave ln prošnje za dobavo svojcev is starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico zeml"šč tn in v starem krajo, posreduje v tožbenlh zadevah med strankami ta in v domovini, Izdeluje prevode Iz slovenščine na angleški jezik, ali obratno, tolmači na sod ni j I ali pri kompezacijskib razpravah in daje vsakovrstne informacije zastonj. Gene nizke, dela točno in pravilno.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ
VEČJI SLOVFSSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH-
Opomba: Naro&lom ja priložili denarno vredost, bodisi t gotovini, poitni mkamiri aK poitnih znaau kah. Poitnina j« pri vadi eenah vračanjena.
mm^mf f'	—
K«j se godi sedaj na Koroškem.. |
Drujr veter je zafel zadnje tedne pihati po slovenskem Korota-nu. Neštetih 44 Versoehnaiigrsfestov"ki so bili zlobno zamišljen pe-; sek v. oei zapeljanemu ljudstvu, je kone<^: potihnili so "Horuck -valčki*' in ''Jugoslovanske Abzuorspolke* in Nemci so začeli s smo-tre'iim, resnim delom. V organizaciji je njih moč. Občudovali smo to r.emško organizacijo v vojski, videli smo jo na višku v dneh glasovanja in sedanje sistematično 44 preobražen je" Koroške je največja J .tc varnost.
Nemci prihajajo med nas Slovence organizirani, z za vsak kraj [podrobno izdelanim načrtom, z denarjem in z vsem, mi pa smo brez 'opore, brez organizacije! Dali ste nam, bratje, lepe besede, lepe ob-i ljube, ko ste odhajali iz Koroške, dejanj ne vidimo in Jih ne čutimo, i Ifesignaeija, obup se oprijema naših ljudi, ko čujejo o medsebojni
I bratski vojni v Jugoslaviji, pri tem pa čutijo discipliniran skupen naskok Nemcev na slovensko koroško zemljo.
Ne verujte mistifikacijam kakor vam jih prinaša časopisje o
Koroški, češ, 4'da bo zlodej Avstrijo vzel." da bo bankrotirala in da bo slovenski Korotan padel Jugoslaviji kakor zrelo jabolko v roke.
'Varani po takih poročilih ste bili o Koroški prej. ne pustite se varati dalje. Povemo vam, da imajo Nemci že svoje jako dobre načrte glede Koroške pripravljene tudi za slučaj, da se Avstrija priklopi Nemčiji. In naša slavna .liplomacija bo spet zijala v njej novi. tuji problem. kateresra razvoi ni niti zasledovala, niti študirala.
Torej kaj se godi hedaj na Koroškem?
Nemci so spravili zadnje dni vse na noge. di 4'preobrazijo"1 Koroško. Pisarna 44Heimatsdiensta" dela z neverjetno silo. energijo iu j doslednostjo. Vsepovsod švigajo zaupniki te poncmčevalniee. In ža-' libog da iim gre večinoma iz strahu mnogo naših kmetov na liinani-ee.
Seveda so "Heimatsdienstu" največji trn v peti slovenski koroški duhovniki, ki so v kolikor jih niso eskortirali čez mejo, skoraj vsi ostali na Koroškem. Edini naši voditelji, edini tolažitelji obupanega ljudstva kakor uekdaj. predno so prišli na Koroškem na krmilo tisti, ki so večinoma krivi vse nesreče in katerih glavna naloga je j bila, da so odtisnili duhovnike v stran in omalovaževali njih resne opomine. 44IIeimatsdienst" se je torej spravil najprej na duhovnik^. 'Kdor jim ni ljub. mora iz Koroške ali vsaj tja. kjer je neškodljiv 'nemškim načrtom. Žalostno je, da gre v tem oziru germanizatorjem |povsod na roko zviti. <d slovenskih duhovnikov prav dobro poznani knezoškofijski kaneelar dr. Quitt. Škof Ilefter s? je izrazil sani pro-
JJl	(Nadaljevanje.)	_ _	<
Osmo poglavje.
x i* j	~
CHANTILLY.
Sedaj hočemo slediti prineesinjam Conde v prognanstvo V Chantillv', o katerem je vedel Kuhan toliko povedati Canolleou.
Po teli alejah, *R>$utih n cvetjem, se jc izpreliajala. smejala in ^liilii velika nmozira elegantnih postav. Smpatam je bilo videti med /»-It-Iijjeai >kupine ljudi, ki so se potaljale v eitanje modnih, žurna-lov, ki so priredi takrat izhajat?.
Po terasi so st- izprt-hajale tri v atlas oblečene postave* katerim J« >!«-dilo V nekoliki razdalji p^jlno pažev. Bile so to dame resnih o-brazov t»-r cfrimonijalnega vedenja. Prva je bila ženske plemenite /iinanjoHti, stara 57 l?t Govorila je o državnih zadevali, ^zvanredno okorenela mlada ženska v temni obleki je šla oo strani starejše ter prisluškovala izvajanjem. Tretja, stara in najbolj od.merjeua med \ .,-mi, pa je govorila, prisluškovala ter razmišljala ob istem času.
Daiua v sredini je bila pospa princesi ja udova mati zmagovalca pri Rocroy, Noerdlingen in Lens, ki se je pričel sedaj, ko so ga pri« »'li zasledo%*ati in ira j»- to zasledovanje spravilo v Vineennes, imenovati velikega Conde, pod katerim imenom je prišel v zgodo-\ino .Ta dama na koje obrazu je bilo še vedno videli sledove one h-pote. ki j«- predstavljala zadnjo in mogoče najbolj divjo strast
'iiniimiiniiiiiiiiniMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiir
Cosulieh črta
Direktna potovanj« v Dvkranlk (Grsvoca) te TnL
PRES. WILSON ____ 12. febr.
SAN fill"STO ...... 15. f«br.
:OLOIBIA ........ 16. marca
ARGENTINA ...... 19. marca |
; Potom listkov, izdanih sa kra. ; ja v JuaoalBvlJl In trblj!«
Razksino ugodnosti prvaaa, aruea-■a In tratiaoa razrada.
Potniki trotjaga raz rada tfoMoaJo
brazplaftno vino.
PHELPS BROTHERS. & 01.
: 4 WaJllsSmT	Tart :