Gornjesavinjčani slavili pomembno delovno zmago. Čudovito Logarsko dolino so še bolj približali turistom. Odprli so 10 kilometrov asfaltirane ceste od Rogovilca do Solčave. Z novo urejeno cesto pa so tudi ljudje pridobili večje možnosti za življenje. V Solčavi je bila priložnostna svečanost, z njo pa so tudi občani mozirske občine začeli praznovati letošnji občinski praznik. Praznovanje pa so končali prejšnjo soboto v Rečici ob Savinji. Več o občinskem prazniku poročamo na 8. strani. 21. september 1973 • Leto IX., št. 26 (196) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Ljuban Naraks PROTESTNI ZBORI Podobno kot v vsej domovini je tudi v velenjski občini fašistična in imperialistična zarota v Čilu ter tragična smrt predsednika te južnoameriške države dr. Salvadora Allendeja naletela na ostre obsodbe in proteste. Na zborovanjih v delovnih kolektivih, šolah in drugih ustanovah so izražali ogorčenje nad nasilno vojaško akcijo proti predsedniku Allendeju in demokratični ureditvi Čila. Na zbo- rovanjih so poudarjali, da ta upor in zarota proti borcu za napredek in svobodo dr. Allendeju terja od nas, prebivalcev sociaiistične Jugoslavije in še posebej komunistov, da združimo svoje napore za zmago socializma in napredka, iter načel enakopravnosti in demokratičnosti. Z vseh zborovanj so poslali protestna pisma zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve. RUDARJI DELALI TO NEDELJO Velen jski rudarji se zavedajo, da so oči vseh potrošnikov električne energije usmerjene k njim. Vedo, da lahko z nakopan jem čimveč premoga največ prispevajo k ublažitvi perečega energetskega položaja v naši republiki. Zato bodo do nadaljnjega ob sobotah delale vse tri izmene, ob nedeljah pa prva. Takoj, ko so ta sklep sprejeli, so ga preteklo soboto že začeli uresni- čevati. V nedel jo pa je bilo v jami veliko več rudarjev kot je 'to običajno. Poleg rudarjev, ki redno delajo na prvi tretjini, se je dela udeležilo tudi okrog 120 delavcev drugih temeljnih organizacij združenega dela. Nakopali so 'kar 4450 ton premoga — skoraj polovico dnevne porabe lignita v Šoštanj ski elektrarni. Elektrarna potrebuje na dan 10 tisoč 'ton premoga. V Celju že potekajo sklepne priprave na šesti sejem obrti in sedmo zlatarsko razstavo, ki bo od 28. septembra do 7. oktobra. Kot sta povedala na novinarski konferenci predsednik poslovnega združenja Formator Fedor Gradišnik in direktor združenja Ivan Uranjek, bo letošnji sejem tako po kakovosti kot po obsegu največji. Kar precej prijavljencev so morali odkloniti, ker so razstaviščni prostori že zdaj popolnoma zasedeni. Sejem bo podobno kot lani na starih prostorih ob Kersnikovi ulici, zlatarska razstava, ki bo obenem OBRTNI SEJEM V CELJU največja tovrstna prireditev v naši državi, pa v muzeju revolucije. Na letošnjem celjskem sejmu bo sodelovalo 132 razstavljalcev, na voljo pa bodo imeli 3200 kvadratnih metrov razstavnih površin. Med razstavljalci bo največ obrtnikov iz raznih krajev Slovenije, nekaj pa bo tudi trgovskih podjetij in zasebnikov, ki bodo prodajali svoje izdelke. Glede tega naj povemo, da se je VOJAKI MAJORJA VUJIČIČA GRADIJO ŠPORTNO DVORANO V lepo urejenem taboru celjske taborniške organizacije v Kokarjih v Gornji Savinjislki dolini skupina vojakov majorja Milana Vuji-čiča iz Celja gradi novo športno dvorano ter hkrati pripravlja teren za vaje rezervistov. Da jim gre delo hitreje od rok si pomagajo z mehanizacijo. Ko smo jih pred dnevi obiskali, nam je ka-petan Jože Zupančič dejal, da se vojaki dobro počutijo v Kokarjih in da bodo zgradili tabornikom novo športno dvorano v velikosti 16 x 8 metrov. Poleg tega pripravljajo 'teren za vaje rezervistov. Dejal je še, da njihova enota tesno sodeluje s taborniki in da to pot ni prvič itakšna akcija. Zanimivo ;je, da so >jih medtem taborniki iz Celja že večkrat obiskali. Ko pridejo, posedejo ob tabornem ogn ju ter spečejo koruzo in se poveselijo skupaj. Vojake pri delu pa so tudi že obiskali domačini, skratka, takšne akcije zbližujejo prebivalstvo in vojake. ■■BHHHI K nakupu vabi nova skupščina občine Celje že odrekla prometnemu davku za potrošno blago, avtomobile pa bodo na sejmu prodajali z 1-odstotnim popustom. Pričakujejo tudi, da bodo s popustom prodajali sami razstavljalci — trgovska podjetja. Se posebno privlačnost bo letošnjemu sejmu v mestu ob Savinji dalo več prireditev, od modnih revij do turističnega plenuma. Podobno kot sejem, bo tudi zlatarska razstava raz-sežnejša kot je bila lani. Razstavljalo bo 48 domačih in 52 tujih razstavljalcev iz 15 držav. Občudovalci izdelkov iz zlata si bodo lahko med drugim ogledali zlat nakit, ročne in stenske ure, pa bisere, drago kamenje, opremo za zlatarsko obrt idr. V času zlatarske razstave bo tudi več strokovnih posvetov, na katerih bodo sodelovale razne ustanove. POZIVIH DELO Na sejah predsedstva specializirane konference mladine v delovnih organizacijah združenega dela pri občinski konferenci ZM Velenje in mladih v krajevnih skupnostih, ki sta bili v torek in sredo, so pregledali delo posameznih mladinskih organizacij in aktivov v obdobju od zadnje konference marca letos. Ugotovili so, da bo treba poživiti delo v nekaterih aktivih oziroma organizacijah in ponekod zaradi neaktivno- sti zamenjati vodstva. Prav tako bodo pristopili k takojšnjemu evidentiranju kandidatov za volitve v prihodnjem letu. Na sejah so tudi poudarili, da se ije mladina na terenu tvorno vključila v javno razpravo o ustavnih spremembah ter izhodiščih za srednjeročni razvojni načrt velenjske občine do leta 1980. Poleg tega so na obeh sejah razpravljali še o platformi 9. kongresa ZMJ, ki bo prihodnje leto. KMEČKI UPORI UPODOBLJENI Ob začetku pouka so na osnovni šoli Karla Destov-nika Kaijuha odprli razstavo likovnih del učencev šestih in sedmih razredov. Likovne stvaritve se nanašajo na temo 400-1etnice kmečkih uporov. Upodab- ljali so v grafiki in temperi. Svoje risbe so učenci končali na koncu lanskega šolskega leta, ko so se vrnili z izleta po poteh kmečkih uporov. Razstava bo odprta do konca septembra. blagovnica ioo nagradnih Kuponov POPUST PRI PRODAJI GOSPODINJSKIH STROJEV, KOLES IN MOTORJEV STANDARD V VELENJU Zadnje dni po svetu UDAR V CILU: V torek je čilska vojaška junta izvedla državni u-dar proti predsedniku Allendeju in zahtevala njegov odstop. Čilski voditelj, ki je bil velik borec za mir, napredek in socializem, se ni hotel vdati. Kako je izgubil življenje še vedno ni znano. Vse manj je tistih, ki verjamejo v sporočilo pučistov, da je napravil samomor. Medtem pa se po vsem svetu vrstijo demonstracije v protest proti državnemu udaru v tej južnoameriški državi. Številna protestna zborovanja so bila tudi po vsej naši državi. PODPISAN SPORAZUM V LAOSU: Predstavniki vlade v Vientia-nu in laoškega gibanja Patet Lao so podpisali mirovni sporazum. Tako se je končal desetletni spor v Laosu. ZRAČNI SPOPAD NA BLIŽNJEM VZHODU: Pred dnevi je prišlo do novega zračnega spopada med Izraelom in Sirijo. Po trditvah v sirskih vojaških krogih je skupina 64 izraelskih letal priletela v sirski zračni prostor nad obalnim območjem. Sirska letala so Izraelce takoj prestregla. Med večurno bitko je bilo sestreljenih pet izraelskih in osem sirskih letal. Sirska vlada se je zaradi izraelskega zračnega napada pritožila pri varnostnem svetu. POMPIDOU NA KITAJSKEM: Na večdnevni uradni obisk na Ki- tajsko je odpotoval francoski voditelj Georges Pompidou. Po tretjem krogu pogovorov s kitajskimi predstavniki je na novinarski konferenci ponovil, da bo Francija še naprej prispevala popuščanju napetosti v svetu in vodila samostojno obrambno politiko. HEATH V REPUBLIKI IRSKI: Predsednik britanske vlade Edward Heath je pripotoval na obisk v republiko Irsko. Po 52 letih neodvisnosti republike Irske je to prvič, da je na njena tla stopil neki britanski premier. UMRL ŠVEDSKI KRALJ: Po hudi bolezni je v soboto v 90. letu življenja umrl švedski monarh Gustav Adolf IV. \ SIMA SE BO UMAKNIL: Pod izredno močnim pritiskom svoje stranke je koroški deželni glavar Hans Sima privolil, da se bo umaknil s tega položaja 12. a-prila prihodnje leto. Napad na Simo sta pred letom dni začeli opozicijska ljudska in svobodna stranka, češ da je odgovoren za sprejetje zakona o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem in za »popuščanje« zahtevam slovenske narodnosti. Zakon o dvojezičnih napisih pa je pravzaprav sprejel avstrijski parlament na pobudo voditelja socialistične stranke Avstrije kanclerja Kreiskega. ...in domovini SPOMINSKA SLAVJA: V več krajih so bile v nedeljo velike slovesnosti, saj poteka 30 let od dogodkov, ki so pisali najbolj slavno zgodovino naših narodov. Na zboru notranjskih aktivistov OF in ob jubileju XIII. SNOUB je v Cerknici veliki množici govoril predsednik CK ZK Slovenije France Popit. Zborovanja sta se udeležila tudi Sergej Kraigher in Edvard Kardelj. V Kobaridu, kjer so proslavili 30-let-nico kobariške republike je govoril Albert Ja-kopič-Kajtimir. NGUYEN HUU THO V JUGOSLAVIJI: Na povabili predsednika republike Josipa Broza Tita je prispel na uradni in prijateljski obisk v našo državo predsednik prezidija CK FNO Južnega Vietnama in predsednik sveta modrih ZRV JV Ngujen Huu Tho. Med večdnevnim obiskom pri nas se bo delegacija pogovarjala z najvišjimi jugoslovanskimi državnimi in partijskimi voditelji. OBSODBA IZRAELSKEGA NAPADA: Ob najnovejšem izraelskem 2 IN= napadu na Sirijo je u-radni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve izjavil, da vlada in narodi Jugoslavije najodločneje obsojajo ta nov piratski napad izraelskih agresorjev proti neodvisni in neuvrščeni Siriji. Po brutalnih intervencijah v Čilu je to še ena akcija mednarodne reakcije in imperializma neposredno po koncu alžirskega vrha. O STIKIH SLOVENIJE S TUJINO: Slovenski izvršni svet je na seji pod vodstvom Andreja Marinca obravnaval o-snutek o ekonomskih stikih SR Slovenije s tujino. V osnutku resolucije je med drugim poudarjeno, da pomeni tesnejše gospodarsko povezovanje Slovenije s svetom enega izmed bistvenih dejavnikov za naš gospodarski razvoj. SINDIKATI O USTAVNIH DOPOLNILIH: Predsedstvo zveze sindikatov je razpravljalo o novih ustavnih dopolnilih. Ugotovilo je, da je tako v republiškem kot v zveznem osnutku vloga sindikata dovolj skladno in točno opredeljena z interesi delavstva, njegov temeljni interes pa je odločanje o dohodku in vseh ravneh družbene produkcije in reprodukcije. PRETRESI V DOLINI Predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher je v Velenju in Šoštanju kritično opozoril na nevzdržne razmere • Čeprav so v termoelektrarni povedali, da so napake na napravah odpravili, so se elektroenergetske razmere v Sloveniji še poslabšale • Na zahtevo republiškega izvršnega sveta je velenjska občinska skupščina uvedla prisilno upravo v termoelektrarni Šoštanj in imenovala Antona Boleta za predsednika prisilnega odbora ® Direktorja Cirila Mi slej a so razrešili Pomanjkanje električne energije v Sloveniji in zaradi tega zaskrbljujoč položaj gospodarstva, je spremenilo program obiska predsednika republiške skupščine Sergeja Kraigherja v velenjski občini. Ta je najprej napovedal, da bo na povabilo občine Velenje obiskal tovarno Gorenje, se v Zavodnjah pogovarjal s kmetovalci, zvečer pa s širšim občinskim političnim aktivom. Tako smo napisali tudi v zadnji izdaji našega tednika, ker smo vest o obisku predsednika Sergeja Kraigherja poslali v tiskarno tik pred spremembo programa in jo zaradi redukcije električne energije nismo mogli popraviti preden so začeli tiskati časnik. Predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher se je v Velenju v četrtek, 6. septembra najprej pogovarjal s političnim aktivom in predstavniki občine, zatem si je ogledal proizvodnjo v tovarni Gorenje in se vse do 15. ure pogovarjal v rudniku lignita Velenje. Po kosilu, ki je bilo v hotelu Paka, je bil še v šoštanjski termoelektrarni, zvečer pa se je v rudarskem šolskem centru pogovarjal s širšim političnim aktivom o ustavnih spremembah. S predsednikom Kraigherjem je bil tudi pomočnik republiškega sekretarja za gospodarstvo Ivo Klemenčič, dipl. inž. • RUDNIK IN ELEKTRARNA NE MORETA BITI LOČENA Kritični pogovor se je začel s predstavniki velenjskega rudnika. Predsednik Kraigher je izrekel kritične pripombe in dejal, da proizvodnja premoga v Velenju ne gre v korak z razvojem šoštanjske termoelektrarne. Poudaril je, da gospodarska in prodajna politika rudnika nista usklajeni z razvojem energije v Šaleški dolini na bazi lignita. V Sloveniji imamo dolgoročni koncept razvoja, v katerem je proizvodnja premoga in energije zelo jasno postavljena. Zato je nesmiselno iskati nekoga izven, ki bi rudniku načrtoval in odrejal tempo razvoja, skladno z razvojem bližnje termoelektrarne. Opozoril je, da v Sloveniji in tudi Jugoslaviji čedalje težje razumejo, da termoelektrarna primanjkuje premoga, saj ima rudnik takorekoč pred nosom. Opustiti moramo staro miselnost in staro prakso načrtovanja proizvodnje premoga in planiranja proizvodnje električne energije, češ, da sta to dve ločeni stvari. Predsednik Kraigher je pripomnil, da je lahko govoriti o dolgoročnih pogodbah in dobremu sodelovanju med rudnikom Velenje in TE Šoštanj. Tako so mu razlagali predstavniki rudnika. Kakšno neki pa je to sodelovanje v resnici, če je razvoj elektrane v celoti vezan na proizvodnjo premoga oziroma rudnik, elektrarna pa nima niti za dve leti naprej postavljenega koncepta, ki bi bil usklajen z rudnikom. »Na podlagi cen in prepirov, kdo bo nosil breme obratnih sredstev, kolikšne so zaloge in kalorična vrednost premoga, se postavlja o-snovno vprašanje razvoja proizvodnje energetskega centra, ki od tega živi,« je dejal predsednik Kraigher. Rudnik in elektrarna ne moreta biti konkurenta, ki se tolčeta, kdo bo imel večjo korist. »Vi na rudniku bi morali biti pobudniki, da bi se s termoelektrarno povezali in združili.« Kraigher je še dejal, da je velik del krivde za zdajšnje razmere v liberalizmu in zapostavljanju plana v prejšnjih časih. Vendarle pa je najbolj odgovoren tisti, ki upravlja z naravnim bogastvom. •DRAGOCENA JE VSAKA TONA NAKOPANEGA LIGNITA Tudi pomočnik republiškega sekretarja za gospodarstvo Ivo Klemenčič, dipl. inž., je opozoril na zaskrbljujoč položaj, v katerem je slovensko gospodarstvo zaradi pomanjkanja e-lektrike, zlasti pa na slabo sodelovanje med rudnikom in TE Šoštanj. Že pred petimi leti je bilo znano, da bo šoštanjska elektrarna rabila 4,5 milijona ton lignita, ko bo zgrajen še zadnji agregat. Zdaj pa smo v takšnem položaju, da manjka premoga še za sedanje zmogljivosti. To kaže, da je bila dosedanja politika rudnika Velenje v nasprotju z razvojnim načrtom šoštanjske termoelektrarne. Nevzdržno je, da elektrarna v Šoštanju, ki je potencialni kupec in perspektiva za rudnik, nima na voljo dovolj premoga. V tem času pa velenjski lignit odhaja drugam, celo v sosednjo Avstrijo. Rudnik mora storiti vse, da bo elektrarna i-mela dovolj premoga. »Za naše gospodarstvo je sedaj, ko primanjkuje energetskih virov v Sloveniji, dragocena vsaka nakopana tona premoga namenjena elektrarnam,« je poudaril Ivo Klemenčič. • KJE JE POROŠTVO, CE SO ISTI LJUDJE IN ISTA MISELNOST Pogovor sta Sergej Kraigher in Ivo Klemenčič popoldne nadaljevala v šoštanjski termoelektrarni. Predsednik Kraigher je tu opozoril na glavne probleme: stalni zastoji v elektrarni Šoštanj 3, neusklajena politika z rudnikom Velenje in počasne priprave na gradnjo elektrarne Šoštanj 4. Novi agregat moči 275 megavatov je v 15 mesecih 85-krat obstal. Poleg tega je bil agregat še dva mese- ca v remontu. Zaradi tega manjka zdaj v Sloveniji e-lektrične energije. Če bi TE Šoštanj 3 obratovala brez pogostih zastojev, bi bilo kljub zdajšnji suši dovolj energije in slovensko gospodarstvo ne bi bilo v tako težavnem položaju. Smo pred gradnjo TE Šoštanj 4. Ker pa zadeve zavoljo pogostih okvar na prejšnji elektrarni še niso urejene in se predolgo rešujejo ter napake neučinkovito odpravljajo, je Sergej Kraigher na razgovoru opozoril, da ni nobenega poroštva več, cla se sedanji položaj ne bi ponovil. S tem v zvezi je rekel: »Zdaj nastopa vprašanje, kakšne zaključke moramo mi narediti za Šoštanj 4 zaradi izkušenj, ki jih imamo s Šoštanjem 3. Če so isti ljudje, ista miselnost in enaka popustljivost zaradi popravil ter garancijskih rokov, kje je potem poroštvo, da se vse skupaj ne bo znova ponovilo pri TE Šoštanj 4. Zame je stanje dosti težje, kot običajno rutinsko delo.« Predstavnike šoštanjske termoelektrarne sta tudi o-pozorila na počasnost pri pripravah za gradnjo nove elektrarne. Na razgovoru so elek-trarniški ljudje zagotavljali, da so remontna dela na 275 megavatnem bloku normalno potekala in so napake v enem mesecu odpravili. »Sedaj naprava v redu deluje. Ostale naprave, razen kotla, pa so bile že prej v redu,« je povedal direktor Ciril Mislej, dipl. inž. Elektroenergetske razmere pa so postajale vse resnejše. V šoštanjski elektrarni je okvara sledila o-kvari. Za okvaro, ki je nastala na cevi kotla 275 me-gavatnega agregata, je nastala še v TE 2, ki so jo morali ustaviti. Zaradi tega so v vsej Sloveniji velike redukcije električne energije. Tovarne obratujejo z zmanjšano zmogljivostjo, pekarne ne morejo peči kruha, ljudje so brez vode... V Velenju na primer rudarji odhajajo na delo brez potrebnega kosila. • KOMITE ZKS IN OBČINSKA SKUPCINA STA ODGOVORNO SPREJELA ODLOČITVE Zavoljo nevzdržriih razmer se je v torek, 11. septembra sestal v Ljubljani republiški izvršni svet in zahteval uvedbo prisilne u-prave v termoelektrarni Šoštanj. Tega dne popoldne je v Velenju komite_ občinske konference ZKS z vso odgovornostjo razpravljal o zahtevah slovenskega izvršnega sveta. V celoti je podprl zahteve izvršnega sveta in zahteval, da se nemudoma združita rudnik in termoelektrarna. Predsednik velenjske skupščine Nestl Žgank je pozno zvečer sklical sejo obeh zborov. Odborniki občine Velenje so se s polno odgovornostjo zavedali, da so pogledi slovenske javnosti obrnjeni na njihove odločitve. Te pa morajo biti takojšnje in učinkovite. Zato odborniki niso mogli mimo zahtev izvršnega sveta in tudi niso ugotavljali krivdo ter iskali podrobnih vzrokov za nazaj. Menili s,o, da bi prizadevnemu kolektivu napravili veliko škodo, če bi drugače ukrepali. Dobro se zavedajo, da so remontne skupine in posamezni ključavničarji vložili veliko truda pri odpravljanju napak. Nekateri so delali tudi več izmen skupaj. Odborniki, ki so zaradi redukcije toka sedeli v banketni sobi hotela Paka ob prižganih svečah, pa so vendarle opozorili na nekatere stvari. Tako smo med drugim slišali, da šaleška dolina ne more prevzeti nobene odgovornosti za sedanje razmere, ko v Sloveniji manjka energetskih virov. Sedaj ko v naši dolini razrešujemo nastali položaj, je tudi ugoden čas, da poiščemo vzroke, ki so privedli do zdajšnjega stanja. Razgaliti je potrebno globoke korenine odnosov v samem elektrogospodarstvu. Obenem pa je to tudi zadnje o-pozorilo vsem dejavnikom, ki so odgovorni za energetsko bilanco v republiki in zvezi. Odbornik Hubert Mravljak je podrobno govoril o razmerah v elektrogospodarstvu in povedal, zakaj ni prišlo že pred leti do tesnejšega stika med rudnikom in elektrarno. Takole je povedal: »Če bi takrat, ko smo se pogovarjali o združitvi obeh kolektivov sedeli za mizo sami rudarji, potem bi že zdavnaj bili združeni. Sedeli pa so zraven tudi tisti, ki vseskozi vodijo dokaj čudno politiko v elektrogospodarstvu.« Odborniki velenjske skupščine so z veliko večino izglasovali takojšnjo u-vetlbo prisilne uprave v termoelektrarni Šoštanj in razrešili direktorja Cirila Misleja. Za predsednika prisilnega odbora so imenovali Antona Boleta, predsednika gospodarskega zbora republiške skupščine. Ta je svoje posle v termoelektrarni že prevzel. Razmere v energetiki doslej še nikoli niso bile tako žgoče. Zato se je reševanje odmikalo ter neučinkovito in neenotno reševalo. Čeprav smo v Šaleški dolini v teh dneh le začeli pospešeno stvari reševati, to še vedno ni dovolj, če se reševanje energetike ne bo rešilo tudi v republiki in zvezi, zlasti pa v samem e-lektrogospodarstvu. Zdaj je naša primarna naloga integracija energetskega sistema v dolini. Kolektiva rudnika in termoelektrarne sta se te naloge že lotila. Prepričani smo, da bodo v današnjem trenutku vendarle prevladale težnje po združitvi in protisile ne bodo več prisotne. Lj. Naraks Ljudje v krajevni skupnosti R £ C 1 C A V Rečici ob Savinji je bila prvič osrednja prireditev ob prazniku mozirske občine. Krajani so se na ta praznik dalj časa skrbno in marljivo pripravljali. Veliko dela in naporov so vložili, da je imel kraj, ki je bil tudi sam nekoč občinsko središče, na dan praznika čim bolj svečan videz. Ko smo se pred dnevi napotili v to gornjesavinjsko vasico, ki se na eni strani zliva s slikovito dolino, za njo pa se dviga Medvedjak, je bila naša edina želja spoznati ljudi ter zvedeti čimveč o problemih in skrbeh, ki jih pestijo. Želeli smo občutiti vsakodnevni utrip te krajevne skupnosti. Četudi ne bi vedeli, da so se ljudje pripravljali na praznik, bi to ob prihodu sami ugotovili. Ponekod u-rejajo ceste, največ pa je tistih, ki želijo polepšati izgled svoje hiše. Oči vseh, tako otrok in starejših, pa so uprte v novo šolo, ki so jo odprli na dan praznika. Na trgu v občinski zgradbi, ljudje še danes radi tako imenujejo sedež krajevne skupnosti, ki jo sestav- cije ter modernizirali cestne odseke proti novi šoli, pokopališču in kopališču. Moram reči, da so nam pri urejanju teh zadev zelo pomagali tudi prebivalci sami, saj so z veliko pri-pripravljenostjo prisluhnili težavam krajevne skupnosti in ji seveda tudi pomagali,« je še posebej poudaril predsednik krajevne skupnosti Ivan Jeraj. Samo za komunalna dela so morali v zadnjem času odšteti milijon petsto tisoč dinarjev, za izgraditev vodovodnega omrežja na celotnem območju pa še 600 tisoč dinarjev. V teh zneskih pa ni upoštevan še samoprispevek za izgradnjo šole. Ta denar so prispevali v glavnem prebivalci sami, nekaj pa še posamezna podjetja in skupščina občine Mozirje.' Franc Nadležnik in Ivan Jeraj lja 12 okoliških vasi, smo najprej poiskali predsednika krajevne skupnosti Ivana Jeraja in predsednika krajevnega odbora SZDL Franca Nadležnika. V pogovoru z njima smo zvedeli, da so se po vojni ljudje ukvarjali v glavnem s kmetijstvom, danes pa je več kot sedemdeset odstotkov delavskega prebivalstva. »Krajevna skupnost se je v zadnjem času ukvarjala zlasti s krajevnimi problemi. Doslej smo že modernizirali približno 8 kilometrov krajevnih cest, zgradili most prek Savinje v Sp. Rečici, poleg tega pa še več manjših mostov. V Rečici so uredili tudi del kanaliza- »Prebivalci imajo razumevanje za razvoj kraja. Vedo, da je v slogi moč, zato tudi uspehi ne zaostajajo,« je nadaljeval Ivan Jeraj. »Sicer pa pri nas ne držijo križem rok tudi druge organizacije. Tako na primer vodovodna zadruga skrbi za preskrbo z zdravo pitno vodo in razširitev vodovodnega omrežja. Vodovoda nima še približno pet odstotkov gospodinjstev — prebivalci zaselkov Šentjanž in Brdo. Obrat kmetijske zadruge se ukvarja zlasti z gojitvijo hmelja, vzrejo kokoši nesnic ter s pospeševanjem živinoreje v kooperaciji, kjer so dosegli že vidne uspehe. Poleg družbenopolitičnih organizacij uspešno delujejo v krajevni skupnosti tudi posamezna društva, med njimi: prosvetno društvo, športno društvo Mladost, hortikulturno društvo in društvo upokojencev. Imajo pa tudi godbo na pihala, lovsko družino ter kar tri gasilska društva. V krajevni skupnosti deluje tudi odbor za civilno zaščito in splošni ljudski odpor ter komisija za zdravstvo in socialno varstvo. Se preden smo se pogovarjali s predsedniki nekaterih društev, smo odšli v prosvetni dom, kjer začasno gostuje podružnična šola. Pri pouku smo zmotili upravitelja Zdravka Novaka, ki že trinajst let poučuje v kraju. Povedal nam je, da so pogoji tako za učitelje kot za učence zdaj zelo težki. Prostori so temni, poleg tega učitelji nimajo primerne pisarne, težava pa je tudi vtem, ker so v prosvetnem domu le trije razredi, eden pa je v zadružnem skladišču. »No teh težav je konec, saj so že v soboto otvorili novo šolo, ki bo imela štiri razrede, o-grevane s centralno kurjavo, urejeno kuhinjo, poseben prostor za razne prireditve. Svoj prostor pa so dobili tudi predšolski otroci. S tem bo za marsikatero mater rešen problem varstva. Ob novi šoli pa so uredili tudi manjše asfaltirano igrišče. Večino denarja za šolo je zagotovila občina iz svojega proračuna. Kako močno so se krajani zavedali pomembnosti nove šole za otroke, pa kaže že samo to, da so lani v kraju zbrali 160 tisoč dinarjev. Od tega so polovico dali za šolo, preostali denar pa za športno igrišče in kombi, s katerim bodo prevažali bolj oddaljene otroke. Podružnično šolo v Rečici obiskuje letos okrog 120 otrok. V šolo se vozijo z avtobusom, težave so le s tistimi, ki imajo do avtobusa tudi do dve uri hoje. Prav te nameravajo voziti s kombijem. Po nekaj letih zatišja je v Rečici znova zaživelo športno društvo Mladost. Naslova niso slučajno izbrali. Tako se imenuje, ker želijo, da je v društvu čim več mladih, ki zdaj pogosto nimajo kam. »Društvo smo ustanovili lani, po nekajletnem zatišju prejšnjega športnega društva,« je dejal predsednik Silvo Zdol-šek. S svojo izkušenostjo nam precej pomagajo tudi starejši člani. Tisti, ki so postalo tradicionalno. V društvu uspešno delujeta tudi šahovska sekcija, strelci, zdaj ko bodo dobili še novo športno asfaltirano i-grišče pa se nam odpirajo še možnosti za ponovno o-živitev rokometa, razvoj kanalizacijo v kraju, asfaltirali še 8 km cest, uredili javno razsvetljavo ter napeljali vodovod v gospodinjstva, ki ga še nimajo. »Vseh teh del ne bomo mogli sami rešiti v dogled-nem času brez ustrezne družbene pomoči. Ljudje tod nočejo zaostajati. Hočejo v korak z drugimi. Prepričan sem, da bodo podjetja v prihodnje še bolj pomagala pri urejevanju kraja, kjer živijo njihovi delavci. To je porok, da bomo svoj cilj dosegli in si Tile učenci so se fotografirali še v prosvetnem domu, morda za slovo .. redih ne bodo tako stisnejni. V novih raz- Zdravko Novak bili pred leti glavni nosilci športne dejavnosti. Najprej so začeli z nogometom, ker so zanj imeli pač pogoje — igrišče. Na njihovo pobudo so lani organizirali medobčinsko tekmovanje V nogometu, ki bo košarke in malega nogometa. Seveda pa volja in zagnanost nekaterih posameznikov nista dovolj. »Lahko rečem, da se društvo v glavnem samo financira, j Denar za drese, žoge, mre- 1 že gre iz naših žepov, nekaj opreme pa so nam dali tudi nogometaši Ljubnega. Letos smo sicer dobili dotacijo od športne zveze za telesno kulturo Mozirje, vendar smo ves denar pustili za izgraditev ploščadi. S tem, ko bomo dobili novo športno igrišče pa naše želje še niso potešene. Smo tudi brez prostorov, kjer bi lahko imeli svojo društveno pisarno, se sestajali pa morda v njej tudi shranjevali drese in drugo opremo. Zdaj imajo sestanke navadno kar v vaški gostilni.« Izbrali so si že tudi prostor, ki pa bi ga delili skupaj z mladinsko organizacijo. Tudi ti nimajo primernega prostora za shaja-nje. Upajo, da se bo zdaj, ko so se šolarji preselili v novo šolo, v prosvetnem domu tudi za njih našel kakšen kotiček. Kot smo že omenili, je zelo delovno v kraju tudi prosvetno društvo, ki ga u-spešno vodi Ivan Staršek. V letošnjem poletju so pripravili dve igri, ki sta med prebivalci vzbudili veliko zanimanja. »Ljudje zelo radi hodijo gledat stare ljudske igre,« je pristavil Ivan Staršek, ki ima tudi vlogo režiserja. »Čeprav dvorana sprejme 400 gledalcev, jih je pri zadnji predstavi nekaj ostalo pred vrati. Zelo radi bi imeli še eno predstavo. Vendar ne vem, če bo šlo, ker ni igralcev. Začela se je šola in mladi so odšli od doma.« Takšno je življenje v Krajevni skupnosti Rečica ob Savinji, kjer živi več kot dva tisoč ljudi. Vendar njihovih problemov, želja tudi po občinskem prazniku ne bo zmanjkalo. Še precej morajo narediti. Uredili bi radi dokončno prepotrebno ustvarili lepši jutrišnji dan,« je ob koncu še dejal predsednik krajevne skupnosti Ivan Jeraj. Silvo Zdolšek Dopisujte in sodelujte re: 3 naščas 29 Prepričan je bil, da bi njegova mati, če bi jo spoznala, dobila čisto drugačno sliko o njej. Gospa Tamps ga ni hotela prekinjati z vprašanji, ker je hotela slišati vse do konca. Kmalu je nadaljeval s pripovedjo. Nadaljeval je s pripovedovanjem tam, kjer se je ustavil, tam, ko se je vrnil iz vojske domov. Prva briga mu je bila, ko je slekel uniformo, da je šel v mesto in poiskal Avo. Bil je nemalo presenečen in razočaran, ko je zvedel, da se je v tem času poročila. Njena mati mu je povedala, da se je Ava poročila. Tega ni mogel verjeti, tako, da tudi ni naprej spraševal. Vzel je le številko njenega telefona. Še istega dne jo je poklical. Čestitala mu je za odlikovanja, ki jih je dobil v vojni, in se iskreno veselila, da se je vrnil živ in zdrav iz vojnega meteža. Dobro je bilo, da sta govorila po telefonu, da ni mogla videti njegovega obraza in slišala škripanja zob. Zdelo se mu je, da se še nikoli dotlej ni počutil tako samotno in revno v življenju kot takrat. Povabila ga je, naj jo obišče in, da ga bo spoznala z možem. Ah, ne, tega pa ne, je pomislil. Ne bi se mogel vzdržati. Mislil je, da bi jo obiskal enkrat, ko bi bila sama doma. Ne, to pa ni šlo. Vedel je, da Ava ni take vrste ženska, ki bi brez moža sprejemala moške obiske. Nekako je končal ta razgovor in ji obljubil, da jo bo ponovno poklical. Tako mati, kot vsi ostali, ki so ga poznali, so tiste dni videli, da se je neverjetno spremenil. Tiste dni je hodil po mestu kot mesečnik. Zato je tudi takoj kupil letalo, meneč, da bo lah- 30 ko ušel vsemu. Toda to še ni bilo tisto najhujše. Nekega dne je nenadoma srečal v mestu Avo. Bila je noseča. To ga je še bolj prizadelo. Ponovno je skušal zbe-žati in začel je obiskovati nočne lokale. Toda nikakor ni mogel pozabiti ženske, katere podobo je imel leta pred očmi. Kmalu je zatem zvedel, da je rodila hčerkico. Kasneje jo je ponovno srečal, ko je peljala o-troka na sprehod. Zvedel je, da je mož v zaporu. Na njej je videl, da ni srečna. Tedaj ji je začel govoriti o svoji ljubezni. Ničesar ni skrival. Povedal ji je, da si ne more zamisliti, da bi se lahko kdaj poročil s kako drugo, ampak le z njo. — Toda Tom, jaz sem poročena!... je vzkliknila tedaj. Imam otroka! Tega se je dobro sporni- OBRAČUN njal. To je bil ponoven vbod v njegovo ranjeno srce. Opazil je tudi, da je imela solzne oči, ko ji je govoril o svoji ljubezni in hrepenenju. Po razgovoru mu je priznala, da ga je ljubila in da ga še ljubi. Priznala mu je, da misli velikokrat nanj. Vedno jo in jo še moti nekaj... Čakala ga je, da bi se vrnil iz vojske. Ona je bila revna u-uslužbenka, katere starši so bili že stari in revni. On, Tom Tomps je pa sin zelo bogatih indu-strialcev. Mati in oče sta ji vedno govorila, da tu ne bo prišlo nikoli do zakona in da ji to ne bi nikoli dovolili. Prepričevala jih je in se borila, toda sama je bila nekako prepričana, da imata mati in oče prav. Tako se ji je vsaj zdelo. Res je, da se ji je Tom nekajkrat javil z Atlan-tilka, toda njegova napaka je bila v tem, da ji 31 nikoli ni govoril in pisal o poroki. Tu je zgrešil. Toda tudi to ni bila glavna napaka. Ko je mislil nanjo, ni mislil o ljubezni zaradi poroke. Mislil je čisto ljubezen brez ozira na vse družbene norme in zakonitosti. Zato je tudi mislil, da ga bo Ava ljubila ne glede na te norme. Kar se tiče nje same, se v tem ni niti zmotil. Toda Ava ni bila sama. Starše je imela rada. V času vojne se je pa nenadoma vse podražilo in življenje je bilo težje iz dneva v dan. Delala je dopoldne in popoldne, ne zaradi sebe, temveč zato ker je morala preživljati tudi svoje starše. Pa čeprav je še tako delala, so padali iz dneva v dan v vse večjo revščino. Najprej je težko zbolel oče, nato pa še mati. Znašli so se v slepi ulici brez kakršnega koli izhoda. Razni ljudje, razni ženitveni kandidati so jo prosili za roko. Vse je odbila. Jeff jo je pa dobesedno nadlegoval vsak dan. Nenehno ji je ponujal pomoč. Nekajkrat je prinesel posebna zdravila za očeta in mater. Ni imela niti časa niti možnosti, da bi zvedela kaj več o njem. Pravzaprav niti ni vedela, kaj dela. Menda je bil zastopnik nekaterih velikih tovarn. Vedela je, da je imel veliko denarja in da ga je brez premislekov zapravljal. V tistih težkih časih ji je največ pomagal. Zlasti takrat, ko ji je umrl oče. In kako naj bi ona zmogla vse dajatve in izdatke?! Mati je pa še vedno ležala težko bolna. Jeff je bil izreden ka-valir. Nič več ni mogla odklanjati njegovih ženitvenih ponudb. Poročila se je, ne zato, ker ga je ljubila, temveč iz čiste zahvale, ker ji je tako izdatno pomagal v 32 dneh največjega trpljenja. Ni pomislila na to, da takšni zakoni večinoma niso srečni. Proti njej je bil zelo pozoren. Kmalu je pa opazila nekatere malenkosti, ki ji niso ugajale, in začela sumiti. Jeffa so zaprli, ker so ga sumili, da je bil vpleten v nekakšno nepošteno zadevo. Kmalu so ga izpustili. Govoril je, da so se zmotili in da nimajo nobenih dokazov ter da so se mu na policiji najvljudneje opravičili, ker so ga pomotoma zaprli. Zaradi tega je Jeff ostal brez zaposlitve. Nič več ni zaslužil. Kot je govoril, je živel od nekaterih dolgov, ki so mu jih sedaj vračali ljudje iz mesta, ki jih sploh ni poznala in je prvič slišala zanje. Ni imela časa, da bi ugotavljala, ali je res ali ne. Bilo ji je težko. In tudi sedaj ji je težko. Jeff je ponovno v zaporu. Ponudil ji je, da ji posodi toliko denarja, kolikor ga potrebuje, ne glede na to, ali mu ga bo lahko vrnila. Prosil in rotil jo je, naj sprejme neizpolnjen ček, na katerega bi lahko sama napisala znesek in dvignila denar. Prepričeval jo je, da to ne predstavlja zanj nič, da je malenkost. Govoril ji je, da je ta denar prištedil v času vojne, ko ni zapravil niti dolarja in da ne ve kaj naj bi počel z njim. Prepričeval jo je, da to ni podedoval po o-četu, ampak da je to njegov denar, ki ga je zaslužil. Ava pa ga ni hotela niti slišati. Videl je, da je zelo skromno oblečen. DALJE PRIHODNJIČ ********* mmtsm JANKO BIDER V Rečici ob Savinji so Gornjesavinjčani na osrednji prireditvi zaključili praznovanje občinskega praznika. Pred novo šolo, ki je rezultat trezne odločitve ljudi, je bil kulturni spored, kjer je sodelovala tudi domača godba na pihala. Godbenike vodi Janko Bider. • Povedali so nam, tovariš Bider, da ste navdušen glasbenik. Koliko časa se že ukvarjate z igranjem? Bilo je leta 1936, ko sem v Veržeju pri Ljutomeru začel igrati trobento. Od takrat naprej pa je glasba moja nepogrešljiva spremljevalka. • Ste poklicni glasbenik? Ne, sem samouk. Med tem časom, kar se ukvarjam z glasbo, sem sicer obiskoval nekaj tečajev, tako da sem tudi strokovno podkovan. Največ izkušenj pa sem dobil v življenju, z nenehnim igranjem in zadnja leta tudi pri vodenju godbe na pihala. • Koliko let že vodite godbo iz Rečice? Zdaj mineva sedmo leto, odkar smo v Rečici ob Savinji ustanovili godbo. Od tedaj dalje sem tudi vodja te godbe. Moram povedati, da je naša godba edina v mozirski občini. Saj se u-radno imenuje godba na pihala občine Mozirje iz Rečice ob Savinji. • Ker ste edini godbeniki v občini, prav gotovo nimate težav? Težave so. Toda ne tolikšne, da godba ne bi mogla redno nastopati. Ker smo pač občinska godba, za nas gmotno skrbi občinska zveza kulturnoprosvetnih organizacij. Veliko skrbi za našo godbo mozirski župan Jože Deberšek, izredno prizadevna in skrbna pa sta tudi Rudi Kuhar in Maks Vester. • Kaj pa godbeniki? Zelo so prizadevni in sem z njimi zadovoljen. Smo prijatelji in se dobro razumemo. Menim, da kar dobro igramo. Moja želja je, da bi godba dobila pravega kapelnika in da bi se vanjo vključilo čim več mladih godbenikov. • Zvedeli smo, da ste bili dalj časa v partizanih osebni kurir Tonetu Boletu, ki je sedaj predsednik republiškega zbora skupščine SRS. Kakšni spomini vas vežejo na njega? Bil sem partizan in med drugimi nalogami sem o-pravljal kurirske posle za tovariša Boleta. Še sedaj se dobro poznava in kadar se srečava, si tovariško stisneva roko ter marsikaj po-kramljava. Veliko je spominov, lepih in hudih. Najbolj se spominjam, da me je tovariš Bole vedno pohvalil, kadar sem mu skuhal žgance. Ko so bili skuhani, je dejal: »Radko — to je moje partizansko ime — ne vrzi vstran vode. Na-drobil bom kruha in oba bova imela dvojni ,fruštik'.« Sicer pa je bil strog, tako kot je danes. Največja njegova vrlina pa je, da se vedno zavzame za človeka. Dvignjeni palci ob cesti Z roko narahlo pomahaš v zapestju, s palcem pokažeš v željenb smer in avtomobil se ustavi. Izrečeš še nekaj besed: me vzamete ... in že se pelješ. Tako bi izgledal idealen avtoštop. Vendar vedno ni tako. Nasprotno, zelo redko se zgodi, da se že po nekajminutnem mahanju odpelješ. Nekateri vztraineži čakajo tudi po več ur, mnogi pa se po enkratnem dolgem čakanju in mahanju zavedno odrečejo Stopanju. Drugi pa vztrajajo, ker jim je v veselje, da bi se udobnejše peljali, prihranili kakšen dinar ... Pomešali smo se med štoparje in jih vprašali, zakaj mahajo. panje mi ni nikakršen konjiček. Ce voznik u-stavi, prihranim kakšen dinar, poleg tega pa se še udobneje peljem kot na avtobusu, ki so skoraj vedno polno nabiti. Letos štopam bolj malo, ker imam mesečno karto. Lani, ko sem bil v internatu, sem pa kar redno, ob koncu vsakega tedna, ko sem šel domov. Iz Velenja proti Celju vozniki ne ustavljajo radi. Prej dobiš, če štopaš iz Petrovč v Velenje. Sploh pa se mi zdi, da vozniki s celjsko registracijo . niso preveliki ljubitelji štoparjev. Zgodilo se mi je že, da sem čakal šest ur, preden se me je usmilil neki voznik. MARKO COKAN: Stanujem v Celju, v Velenje pa hodim v šolo. Što- MILAN CERAR: Popoldne imam prosto pa sem sklenil, da grem v Celje po knjige, ki jih potrebujem za šolo. Z avtobusom ne grem, ker je zdaj grozno vroče, prihranil si bom pa tudi denar za vožnjo. Štopam kar pogosto. Navadno ob petkih, ko grem iz Velenja, kjer sem v šoli, domov v Ljubno. Doslej sem imel še vedno srečo, da se je mojega vztrajnega mahanja usmilil kakšen voznik. So pa tudi takšni vozniki, ki nikoli ne ustavijo. Verjetno se bojijo, da bi v primeru nesreče odgovarjali za morebitne poškodbe raje ustavljajo. A zakaj? štoparja, Zdi se mi, da Ne vem. Ne morem re-vozniki dekletom veliko či, zakaj. poskusil pa mi ni nihče ustavil. Zato sem takrat dejal, raje na avtobus kot pa na štop. Nocoj sem spet poskusil. Imel sem srečo, da sem naletel na vas. Ce ne bi delali ankete, verjetno ne bi nihče ustavil in spet bi izgubil voljo do ustavljanja. Zdaj bom pa še štopal. Pa ne zaradi denarja.Ce bo sila. Tudi vas nisem ustavil zato, ker ne bi imel denarja. Le avtobusa ne bo še kakšno uro. Pa sem si mislil, mogoče le dobim štop tu-| di jaz mislim, da imajo ■ dekleta več sreče. Mislim, da nekateri moški MIRAN VERDEV: Do- fantom sploh nočejo u-slej nisem še nikoli što- stavljati. Zakaj?... Te-pal. Samo enkrat sem §a ne bi m°Sel reci- BRANKO BEVK: Zelo pogosto štopam. Največ ob koncu tedna, ko grem domov v Idrijo. Za u-stavljanje se odločim v glavnem zato, ker nimam iz Velenja domov najboljših zvez, prihranim pa si tudi potne stroške. Doslej sem imel še vedno srečo, da me je kdo pobral. Res pa je, da sem nekajkrat že kar precej dolgo stal ob cesti. Med letošnjimi počitnicami sem štopanje t^S preizkusil tudi po Nemčiji. Veliko prej sem dobil, kot pri nas. Ne vem, morda je štopanje v drugih državah bolj razvito. Mislim pa, da pri nas v bolje poznajo finančne glavnem ustavljajo tisti, težave učencev, dijakov ki so tudi sami bili pred itd. leti štoparji, ker pač naj- ZAUPANJE IN SODELOVANJE Zgodaj zjutraj, ko je še megla obkrožala poti, smo se odpravili na pot proti sanatoriju Ravne pri Šoštanju. Tu so bolniki, ki najdejo poleg zdravstvene oskrbe tudi miren kotiček, kjer jih ne moti hrup vsakdanjega življenja. Pot nas je vodila skozi Šoštanj po lepi, lahko bi rekli skoraj poljski cesti, vendar asfaltirani. Po njej smo tudi prispeli v Ravne. Vendar pa nismo odšli v center te vasi, saj nam je bil cilj našega obiska dosti bliže. Že kar na začetku vasi smo opazili na hribu skrito med drevjem stavbo, od katere se je videla zaradi krošenj dreves samo streha. To tudi ni čudno, saj jo obdaja lepo urejen park, v njem pa se bohotijo različna drevesa. Po lepi, s peskom posuti stezi in nazadnje po stopnicah, smo prispeli do sanatorija in tam našli upravnika Ivana Gusiča in glavno sestro Tatjano Dimitrovič, ki sta bila pripravljena odgovarjati na vprašanja. Najprej je upravnik Ivan Gusič povedal nekaj tudi o sebi. Preden je sprejel službo upravnika sanatorija, je bil šef za zdravstvo in socialno politiko v Šoštanju. Tako je vsa leta svoje službe posvetil temu področju, in služba v sanatoriju za njega ni bila nova. To službo je nastopil takoj ob u-stanovitvi sanatorija. Le-ta pa obstaja že od leta 1963 in je takrat začel tudi sprejemati prve bolnike. Seveda je zgradba stala že prej, vendar nihče ni vedel za kaj jo naj uporabi. Tako je služila v razne namene. Zaradi tega pa so v njej prebivali tudi različni ljudje in ko jo je prevzela bolnica Celje, je bila v nezavidljivem stanju. Tako so za adaptacijo takrat porabili okoli 600.000 dinarjev. Sedaj pa je zgradba urejena in udobna, da se bolniki lahko počutijo kot doma. V sanatoriju imajo 28 standardnih in pet pomožnih postelj, če je več pacientov. Tako je skupna posteljna kapaciteta 33 postelj. Dnevna oskrba pacienta znaša le 117 dinarjev. To je glede na vso o-skrbo in nego, ki jo je bolnik deležen, malo. Saj so v ceno vračunane poleg hrane tudi razne druge storitve. Seveda pa tega ne plačujejo bolniki niti njihovi svojci, temveč zavod za zdravstvo. Sanatorij Ravne si je znal tudi sam prav lepo pomagati. Imajo namreč precej velik vrt, na katerem pridelajo vso zelenjavo in začimbe, ki jih potrebujejo v kuhinji. Poskrbijo tudi za ozimnico in pripravijo razne sokove in kompote. U-rejene imajo tople grede, tako da jim zelenjave pozimi ne zmanjka. Lep pogled nudi cvetličnjak, ki ga pozimi ogrevajo, tako da tudi v zimskem času obkrožajo bolnike cvetice. V sanatoriju nimajo rednega zdravnika, pač pa hodi k njim dvakrat tedensko zdravnik iz Vojnika. Prav gotovo bi bilo dobro, da bi bil v Ravnah stalno zaposlen zdravnik, saj bi mu tako ostalo več časa za proučevanje bolnika in njegovega zdravja. V sanatoriju je vsega skupaj zaposlenih sedemnajst ljudi. Od tega štiri medicinske sestre. Ko smo glavno sestro Tatjano Dimitrovič, ki je tu že od leta 1965, vprašali kako zdravijo bolnike, kakšne vrste bolnikov imajo in kako navežejo stike z njimi, je na vprašanje prav rada odgovorila. Verjetno tudi paciente njena prijaznost ! prav tako takoj pridobi, kakor je nas. Zvedeli smo, da imajo v Ravnah tri vrste bolnikov. Tu so nevrotiki. Ti ljudje so v dobi, ko se njihovo življenje začne spreminjati. To se pravi, so v dobi štiridesetih do petdesetih let, ko čutijo, da se je njihova ustvarjalna moč v glavnem že potrošila in si hočejo dopovedati, da družbi niso več potrebni. Zapadejo v težko psihično stanje, sploh še, če doma nimajo koga, ki bi jih od tega mišljenja odtegnil in tako pomagal, da ne nastopi nevroza. Vendar pa so tu tudi bolniki, katerih bolezen ne nastopi v določenih obdobjih, ampak v vseh starostih. To so psihotiki in njihova bolezen je tudi dosti težja kot pri nevrotikih. Je pa še ena vrsta bolni-kpv, katerih bolezen je danes problem celotne druž- be — alkoholiki. Vemo, da imamo v Sloveniji registriranih okoli 20.000 alkoholikov, nihče pa ne ve pravega števila, saj je veliko takih, za katere ne vemo. V Ravne prihajajo na zdravljenje iz Vojnika predvsem taki alkoholiki, ki so na najboljši poti k okrevanju. Ta počitek v Ravnah jim je nekakšna nagrada pred odhodom domov, ker so pokazali toliko trdne volje in samodiscipline. Dimitrovičeva je pred to službo delal na nevrološkem oddelku v Ljubljani, tako Ivan Gusič, upravnik sanatorija Ravne da ima že tudi ona precej prakse z vsemi temi bolniki. V Ravnah vpliva na zdravje bolnikov tudi okolje in odnosi med njimi ter službenim osebjem. Okolje v katerem živijo, spominja bolj na družinsko kot pa na bolniško. Odnosi med njimi in osebjem so, lahko bi rekli, prijateljski in podcenjevanja ali kakršnekoli druge oblike nerazumevanja, ki bi bolnika lahko zaradi njegove bolezni prizadela in ga mogoče pahnila na začetek zdravljenja ni. Bolniki imajo na razpolago knjižnico, zvečer pa lahko gledajo tudi televizijski program. Imajo tudi bife. v katerem si lahko nabavijo cigarete, sokove in razne druge malenkosti. Vse, razen alkohola seveda. Kajti le-ta ne bi škodil samo tistim, ki se zdravijo zaradi alkoholizma, temveč tudi vsem drugim, ker alkohol vpliva na živčevje. Po vsem sanatoriju visijo na stenah tudi izredno lepe slike. Dimitrovičeva je povedala, da ni niti ena od teh kupljena, ampak so vse delo njihovih pacientov. Največ slik predstavlja ravno sanatorij. V Ravnah zdravijo paciente tudi z delovno terapijo. Z ženskami dela Tatjana Dimitrovič, z moškimi pa upravnik Ivan Gusič. Delovne terapije so o-proščeni samo zelo stari bolniki, taki, ki presegajo sedemdeseto leto starosti in pa somatski bolniki. Terapija za ženske obsega predvsem ročna dela, delo v kuhinji in na vrtu, medtem ko se moški ukvarjajo z vzdrževalnimi deli. V zimskem času, ko morajo paciente prav tako zaposliti, vendar jim morajo najti delo v hiši, pa jih zaposlijo na drug način. Pletejo razne košarice, izdelujejo pasje utice in ptičje hišice in še druge stvari. Material nabavi bolnica v Vojniku, kateri sanatorij vse te narejene stvari tudi pošlje. Bolnica ima namreč svoje kupce, ki to kupijo. Tako pacienti v Ravnah ustvarijo na leto o-koli 10.000 dinarjev. S temi sredstvi in pa tistimi, ki so jih ustvarili bolniki v Vojniku, v Vojniku so adaptirali staro zgradbo, uredili delavnice in nabavili nove stroje. Tako tudi bolniki pomagajo izgrajevati svojo bolnico. V Ravnah držijo paciente največ dva meseca. Seveda so tudi izjeme, vendar pa so to taki bolniki, ki se le redkokdaj vrnejo v domače okolje, ker ta škoduje njihovemu psihičnemu stanju in v njem ne znajo živeti. To so bolniki, ki večino svojega življenja prebijejo po sanatorijih in bolnicah. Kajti pri nas ni zavoda, ki bi bil samo za te bolnike in tako se morajo seliti iz enega v drug kraj. To družbo ogromno stane in verjetno bi bilo ceneje, za takšne bolnike in njihovo stanje pa boljše, če bi imeli svoj dom. Tam bi , bili vedno v enem okolju, tako pa se morajo znova in znova prilagajati novemu. Včasih se v sanatoriju zgodi, da kakšen bolnik pobegne. Ta največkrat odide domov. Vendar se bo vrnil nazaj že po nekaj dneh, ker se mu bo stanje poslabšalo, ali pa mu bo domače oko- lje pomagalo, da bo popolnoma ozdravel. Tako je naš pogovor potekal predvsem o bolnikih, njihovemu počutju v sanatoriju v Ravnah in o njihovem delu. Lahko rečemo, da imajo tu res vse, kar bolnik potrebuje in kar jim lahko nudijo. Da pa so v tem okolju srečni in zadovoljni smo videli tudi pri bolnikih samih, ki z zadovoljstvom opravljajo svoje delo, njihov odnos do soto-varišev in službenega osebja pa je sproščen. Tudi sami se zavedajo, da, ko bodo zapustili sanatorij in se vrnili domov, se bodo mo- Naš sodelavec Pepi Mi-klavc, ki je bil tudi slušatelj te politične šole, je sporočil, da se je šole udeležilo 430 mladinskih aktivistov iz Slovenije in zamejstva. Slušatelji so bili razdeljeni v 8 skupin, tako da so se lahko obenem izobraževali različni profili mladinskih aktivistov. V šoli pa so bile organizirane tudi javne tribune, na katerih so sodelovali Sergej Kraigher, Stane Dolanc in dr. Anton Vratuša. Sodeloval je tudi predsednik ZM Jugoslavije Vladimir Maksimo-vič, ki je govoril o socialistični mladini in odgovarjal na številna vprašanja. Predsednik ZMS Ljubo Jasnič je našemu sodelavcu Pepiju Miklavcu po končani šoli povedal: »Ne samo tedenska politična šola, ki je bila v Vikrčah pri Ljubljani, pač pa celotna dejavnost ZMS, ki se odvija od prve seje republiške konference, teče v pripravah na deveti kongres mladine. Nedvomno je politična šola bila eden od bistvenih elementov v teh pripravah. Mlladi so s svojo šte-velčno udeležbo v politični šoli iznenadili. Občinske konference ZMS so z resnim pristopom upravičile 1 zaupanje. Čeprav je nekaj iz jem, smo z odzivom zado- rali spoprijeti s težavami, ki jih tu ne srečujejo. Ivan Gušič pa je v našem pogovoru tudi poudaril, da so tako lepi in urejeni odnosi posledica razumevanja med centralno bolnico in TOZD Ravne, saj vlada med njima popolno zaupanje in sodelovanje. Na koncu smo se poslovili od sanatorija v Ravnah in njegovih prebivalcev. Bili smo zadovoljni s tem kar smo videli in v nas se je porodila želja, da bi bilo pri nas še več takih u-stanov, ki bi za te bolnike skrbele s takim razumevanjem in požrtvovalnostjo. voljni. Tudi slušatelji so pokazali zanimanje na predavanjih. Kljub poznim večernim .tribunam, so se naslednjega dne že zgodaj zjutraj udeležili rednih predavanj. Velik stimulans za naše mladinske aktiviste, je tudi srečanje s pomembnimi političnimi in družbenimi osebnostmi. Veseli smo, da so se predavatelji odzvali našemu vabilu. Nji-njihova izvajanja, so bila med mladimi udeleženci hov neposredni pristop in toplo sprejeta in menim, da so tudi oni odšli iz mladinske politične šole zadovoljni in z lepimi vtisi.« OBVESTILO BRALCEM Prejšnji teden nismo mogli izdati našega časnika zaradi redukcij e-lektrične energije. Zaradi zapoznelosti so nekateri sestavki, ki smo jih pripravili že prejšnji teden, nekoliko odmaknjeni od dogodkov. Zato izdajamo današnjo številko v povečanem obsegu. Uredništvo MLADINSKI AKTIVISTI V POLITIČNI ŠOLI Republiška konferenca ZMS je za mladinske aktiviste pripravila tedensko intenzivno politično šolo. V šoli so bili iz velenjske občine Ciril Grebenšek, Vlado Vidcm-šek, Jože Hudales in Andrej Šile kot predstavniki občinske konference ter Jože Mastnak iz rudnika, Srečko Kranjc iz Gorenja in Ivan Jeraj iz komunalno obrtnega centra. V Našli smo ga v razredu med tropom čebljajočih u-čencev. Roke so se dvigovale, glasovi spraševali, on pa je čisto mirno stal med njimi in jim razlagal skrivnosti risanja. Prav nič se ni razburjal zaradi klepeta, ki je napolnjeval razred in niti enkrat ni povišal glasu. Verjetno ga morajo imeti otroci zelo radi, sem pomislila. Mogoče ste že uganili koga vam mislim ta teden predstaviti. To je Lojze Za-volovšek, akademski slikar. In tudi predstavila ga bom kot umetnika, ne pa kot profesorja risanja, ki uči u-metnosti svoje učence na osnovni šoli Gustava Šiliha in dijake na velenjski gimnaziji. Njegov stisk roke je bil krepak in prijateljski, njegove oči, ki so včasih svetlo, včasih temno modre, pa prisrčne. Srebrne niti v laseh mu dajejo še bolj mladostni videz in ne poudarjajo njegovih petinštirideset let. Takole je Lojze Zavolov-šek začel pripovedovati svojo življenjsko zgodbo. »Po rodu sem Radmirčan iz družine, kjer je bilo trinajst otrok. Jaz sem bil drugi po vrsti. Oče je bil tesar in je vseskozi delal in skrbel samo za številno družino, mati pa je delala na posestvu in skrbela za gospodinjstvo in nas otroke. Ko se je začela vojna, je bila pri nas neke vrste postojanka in kot petnajstleten fant sem bil mladinsko organizi- ran. Da sem se lotil risanja, je predvsem očetova zasluga. On je bil namreč čebelar in dobro risal. Slikal je panjske končnice in kasneje Žnidaršičeve panje, jaz pa sem mu postopoma začel pomagati. Oče mi je dajal nasvete in bil prvi, ki me je uvajal v skrivnosti slikanja. Da pa sem potem začel o- nižji gimnaziji v Slovenskih Konjicah kot profesor likovnega pouka. Leta 1959 pa sem prišel v Velenje in poučeval že na takratni stari šoli.« Kar težko se je odtrgal od spominov na študentska leta. Čeprav zanj niso bila lahka, je vendarle ostalo mnogo lepih spominov, ki Lojze Zavolovšek biskovati srednjo umetniško šolo v Beogradu, je predvsem zasluga nekega oficirja, ki je opazil moj talent, ko sem bil na odsluženju triletnega vojaškega roka v Beogradu. Ta je tudi posredoval pri poveljstvu, da so mi omogočili študij na tej šoli. Kasneje sem opravil sprejemni izpit na akademiji v Beogradu in začel s študijem. Postal sem tudi štipendist takratnega celjskega okraja. Leta 1956 sem a-kademijo končal, vrnil v Slovenijo in se zaposlil na se jih bo vedno rad in z veseljem spominjal. Prekiniti sem ga morala ob obnavljanju spominov, ob katerih se je včasih veselo nasmehnil, da so se mu okoli oči naredile drobne gubice. Hotela sem namreč vedeti ■ še več o njegovem umetni-; škem življenju. »Kot umetnik, ki sem med službo največ v zaprtem prostoru, se potem izredno rad podam v naravo in jo upodabljam,« je nadaljeval Lojze Zavolovšek. »Sploh še, ker se v njej sprostim in ker naša Savinjska dolina še ni prikazana, še ni umetniško obdelana. Najraje pa delam olja in akvarele. Težko bi se odločil, kateri način slikanja mi je ljubši. Sem tudi član društva slovenskih likovnih umetnikov že od leta 1959 in član skupine koroških umetnikov. Prav tako sodelujem na vseh društvenih razstavah, ki so v Celju in Ljubljani.« Vendar pa je imel Lojze Zavolovšek že precej samostojnih razstav, ki jih je večina kritikov tudi dobro o-cenila. Tako je imel samostojne razstave v Beogradu, Slovenskih Konjicah, Slovenj Gradcu, v Celju, Velenju, Šoštanju, na osnovni šoli Ljubno in v Trbovljah. Sodeloval pa je tudi na skupinskih razstavah, ki so bile v Velenju, Slovenj Gradcu, Celju, Mariboru, Ljubljani, Beogradu, Splitu, Labinu, Rogaški Slatini, Voitsbergu in Celovcu. Vse to Lojze ni omenjal. Obdržal je svojo skromnost in veliko raje pripovedoval o svojem otroštvu in študentskih letih. Toda jaz sem vseeno naštela, kajti zdi se mi, da ob tako velikem številu razstav in poleg tega še uspelih, to vsekakor velja napisati. Na koncu naj zapišem, da je ak. slikar Lojze Zavolovšek na III. republiški razstavi otroških likovnih del prejel tudi nagrado za likovno-pedagoško delo. Ko sva se poslavljala, so se otroci, ki so vneto prenašali svojo fantazijo na papir, vmes pa seveda kar preveč razigrano diskutira-li, umirili. Njihove roke so dvigovale liste, ki so bili porisani, da bi prejeli pohvalo ali pa kritiko svojega profesorja — akademskega slikarja Lojzeta Zavolov-ška. NAS ZNANEC SKEGA RUDNIKA Velika samoupravna zavest ^ || Kljub temu, tla je pred velenjskimi rudarji ena sama misel, želja, zahteva — nakopati je treba še več premoga, je bilo v sredo, 12. septembra na rudniku praznično razpoloženje. Pa čeprav je bil delovni dan kot druge dni. Z izvolitvijo predstavnikov v organe upravljanja in delavskega nadzora v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela ter v organizaciji združenega dela, s o rudarji končali proces združevanja dela in sredstev ter urejevanje medsebojnih odnosov iz razmerij v delovni organizaciji. Rudnik je bil odet v zastave, zvoki rudarske godbe pa so že navsezgodaj pozdravili rudarje, ki so prišli na jutranje delo. Volišča so odprli že ob 4. uri, zaprli pa so jih ob 16. uri popoldne. Podatki, ki jih je zbrala takoj po končanih volitvah komisija za izvedbo volitev, kažejo, da so rudarji pokazali veliko stopnjo samoupravne zavesti, saj je volilo kar 84 odstotkov vseh volilcev. Zaradi dopustov, bolezni ali drugih u-pravičenih razlogov se volitev ni udeležilo 9,3 odstotka zaposlenih, neupra- vičeno je izostalo 6,6 odstotka volilcev. V svet delegatov so izvolili 30 članov in njihovih namestnikov, v delavsko kontrolo delovne organizacije pa so volili 9 članov ter prav toliko namestnikov. V najvišji posvetovalni in usklajevalni organ ter organ odločanja, svet delegatov so bili izvoljeni: Franc Krištof, Jože Aljaž, Ivan Černoža, Rudi Kort-nik, Ernest Oremuž, Emil Hudomalj, Karel Lah, Franc Pečečnik, Edo Mež-nar, Vili Jelen, Edo Ura-njek, Tone Javornik, Stanko Rudolf, Alojz Pristov- šek, Ciril Grebenšek, Janez Hojski, Bogomir Za-ger, Stanko Petauer, En-gelbert Pušnik, Štefan Bo-rovnik, Miran Erhart, Riko Pirmanšek, Albin Amon, Marcel Medved in Milica Grešnik. V delavski nadzor organizacije združenega dela pa so izvoljeni: Alojz Lipnik, Jože Stajner, Alojz Penšek, Marjan Kortnik, Karel Koželj, Marjan Karat, Viktor Jakob, Stane Melanšek in Edi Fras. Na prvi seji sveta delegatov, ki je bila naslednji dan, so izvolili za predsednika sveta delegatov rudarskega tehnika in vodjo zračenja ter sanacij Jožeta Aljaža, za podpredsednika pa visokokvalificiranega e-lektričarja in poslovodjo e-lektro službe na vzhodu Maksa Krajnca ter vodjo razvoja v ESO Vilija Jele-ija, dipl. inž. Za stalnega zapisnikarja sveta delegatov pa so izbrali pravnega svetovalca Valterja Končana dipl. pravnika. Drev znova sekretar Na rudniku lignita Velenje se je včeraj sešel na prvo sejo novoizvoljeni komite organizacije zveze komunistov tega kolektiva. Izvolili so komisijo za kadrovska vprašanja pri komiteju in stalnega zapisnikarja, pregledali pa so tudi sklepe konference ter se pogovorili o nadaljnjem delu. Na volilni konferenci, ki je bila pred štirinajstimi dnevi, so v komite izvolili Jožeta Albina, Draga Bede-nika, Ivana Jana, Jožeta Ko-larja, Viktorija Kovača, Jožeta Krka, Franca Krivca, Mirka Krušnika, Rudija Ša- ronjo in Franca Škarjo. Za sekretarja so ponovno izbrali Ivana Dreva. V petčlansko komisijo za idejnoipolitična vprašanja so bili izvoljeni Vili Jelen, Jože Krk, Franc Lenart, Srečko Meh in Janez Pukl. V komisijo za ekonomske in samoupravne odnose pa Marjan čmak, Rudi Kortnik, Franc Krivec, Mihael Pevnik in Mile Topolovec. Kako bomo letos praznovali V velenjski občini se že pripravljamo na praznik, ki ga vsako leto slavimo v spomin na dogodke, ko je skupina partizanov v noči od 7. na 8. oktober ilata 1941 napadla Šoštanj in ga za nekaj ur osvobodila. To je bilo prvo slovensko osvobojeno mesto. Letos se bodo prireditve začele v četrtek, 4. oktobra. Tega dne bodo v Velenju ob 17. uri odprli novo zgradbo vzgojno varstvenega zavoda »Gorenje«. V petek, 5. oktobra bo najprej ob 16.30 v knjižnici Veienje otvoritev razstave »občina Velenje v likovni upodobitvi«. Pred domom kulture bo rudarska godba izvedla promenadni koncert, člani splošnega zbora občinske skupščine pa se bodo zvečer zbrali na svečani seji. Naslednji dan bodo dopoldan v Šoštanju predali svojemu namenu telovadnico solidarnosti, popoldne pa bo v Lajšah letalski miting. Ob 17. uri bo otvoritev no- ve tovarne konfekcije, ki jo je zgradil komunalno obrtni center, ob 20. uri zvečer pa bo Era pripravila v domu kulture modno revijo z zabavnim programom. Šoštanj ska organizacija ZB NOV bo v nedel jo pripravila pri spomeniku talcev žalno slovesnost, zatem pa bodo zbrani odšli na otvoritev ceste v Skornem. Popoldan ob 15. uri bodo v Pesju upokojenci razrvili prapor, obenem pa bodo tu odprli otroško igrišče. MOBILIZIRALI SILE ZA ODPRAVO ENERGETSKE KRIZE Velenjski rudarji bodo letos imeli 300 delovnih dni; v jami bodo tudi ob prostih sobotah, prva tretjina pa tudi ob nedeljah. Ze takoj, prvi dan po izvolitvi, se je v četrtek, 13. septembra na velenjskem rudniku sešel novoizvoljeni 30-članski svet delegatov ter razpravljal o perečem energetskem položaju, v katerem se je znašlo slovensko gospodarstvo. Sprejeli so ukrepe, ki naj bi omogočili, da bi že doslej preseženo načrtovano proizvodnjo še povečali. Poleg tega so imenovali 5-člansko delegacijo, ki naj bi začela pogovore s predstavniki šoštanjske termoelektrarne o čimbolj uspešnem poslovno-tehničnem sodelovanju — združitvi med obema kolektivoma. Na seji so poudarili, da je dolžnost vseh rudarjev, da mobilizirajo vse sile in sposobnosti, da bi krizo čimprej omejili oziroma odpravili. Pri tem so tudi menili, da so kot kolektiv vedno izvajali svoje naloge kolikor so zmogli ter v skladu s sklenjenimi pogodbami. Res pa je tudi, da so večkrat naleteli na nerazumevanje, še zlasti tedaj, ko je grozilo, da bodo morali zmanjšati obstoječe zmogljivosti in so zato bili prisiljeni iskati rešitev v izvozu. Prav izvoz jim je med drugim omogočil, da so obstoječo proizvodnjo zadržali ter zgradili novi izvozni jašek v Pesju. Direktor Ludvig Mali, dipl. inž. je dejal, da bodo storili vse, da bi nakopali čim več premoga ter s tem dobavljali šoštanjski termoelektrarni še več premoga za njeno polno obratovanje. Za to bo treba delovni čas izkoristiti do najvišjih možnosti. K temu naj bi med drugim pripomogla tudi menjava rudarjev na delovišču, kjer je tot možno. Direktor velenjskega premogovnika je prav tako izrekel pripravljenost, da zmanjšajo ali celo ukinejo izvoz premoga, če bo to treba. Seveda bo moralo v tem primeru morebitne stroške V zvezi z odplačevanjem penalov kriti celotno slovensko gospodarstvo, kar je bilo po besedah že obljubljeno. Velenjski rudarji so v preteklih treh mesecih kerpko presegli načrtovano proizvodnjo, saj so povprečno na dan nakopali 13.900 ton premoga. Načrtovali pa so 13.650 ton lignita. Kot je bilo slišatit, bi morali nakopati približno 14.000 ton premoga, da bi v glavnem krili vse potrebe. Zaradi tega so sprejeli več ukrepov, ki bodo veljali vse dotlej, dokler bo problem oskrbovanja električne energije še akuten. Tako so sklenili, da bodo do nadaljnjega ob sobotah delale vse tri razniiku. Deset mladih Ve-lenjčanov se bo udeležilo konec itega meseca sklepne prireditve AVNOJ 73 v Kočevju. Takoj po občinskem prazniku bodo organizirali shod miladiih pri Zlebniku, k jer je padel pesnik Karel Destovnik Kajuh. Že letos bodo začeli pripravljati program za pohod po poteh 14. divizije, ki bo prihodnje leto. Pohod bodo povezali s 30-fletnieo smrti Karla De-stavniika Kaijuha. Na šolah pa bodo razpisali kviz na temo šaleška dolina v NOB. Obisk predsednika V GABERKAH SLOŽNO DELAMO Kraigherja V Velenju in Šoštanju s.e je 6. septembra mudil predsednik Skupščine SRS Sergej Kraigher. Celodnevni obisk je predsednik Kraigher izkoristil za pomembne razgovore. Na rudniku se je pogovarjal o potrebnih in dovoljšnjih dobavah lignita termoelektrarni Šoštanj, da bo ta lahko nemoteno obratovala. V Šoštanju pa je Sergeja Kraigherja predvsem zanimalo, zakaj novi 275 megavatni blok še sedaj ne obratutje brez pogostih zastojev. Podrobno o teh pogovorih poročamo na 2. strani. Predsednik Kraigher je bil tudi v velenjskem Gorenju in si z zanimanjem ogledal proizvodnjo. Objavljeni fotografiji sta z obiska Sergeja Kraigherja v velenjski občini. ZDRAVNIK SVETUJE Preventivni ukrepi in napotki bolnikom s krčnimi žilami Nastanek krčnih žil je dedno pogojen in ne glede na te osebne lastnosti slehernega posameznega človeka imajo pri nastajanju krčnih žil svojo vlogo vse tiste okoliščine, zaradi katerih pride do zastoja krvnega obtoka v golenjih do-vodnicah. Mednje sodijo: stoječi poklic, splošna telesna lenobnost, zastoj krvi v trebušni votlini zaradi dolgotrajne zapeke, nosečnost, zadrgnjene podveze idr. Potemtakem ima vsak član delovnega kolektiva možnosti (čigar narava poklica zahteva daljšo stojo), da zboli zaradi motenj krvnega obtoka v spodnjih o-končinah. Zato je potrebno misliti na to možnost in u-krepati čimprej, posebno pri tistih osebah, ki dalj časa stojijo in tudi pri tistih, katerih starši bolujejo za krčnimi žilami, ker so te skupine najbolj ogrožene. Bistveno je misliti na to bolezen takoj, ko se pojavijo znaki napetosti, stiskanja, teže, krčev in bolečin v mečah, čeprav ni nobenih vidnih znakov. Preventivni ukrepi proti nastajanju in razvijanju krčnih žil so naslednji: O Zdrav način življenja ob zadostnem telesnem gibanju, gojenje športov, pravilno razporejeni in dobro izkoriščeni počitki, posebno v poklicih, ki terjajo daljšo stojo. 0 V nosečnosti so mehanični in hormonski vplivi pomemben vzrok za nastajanje krčnih žil, obremenitev spodnjih okončin je večja kot sicer, zato so možnosti za razvoj krčnih žil večje. Vsaka nosečnost pomeni novo nevarnost krčnih žil. Zato je prav v nosečnosti nujno potreben zdrav način življenja, pravilna prehrana in zadostno telesno gibanje. • Pri vseh poklicih, ki terjajo daljšo stojo, posebej če gre za ženske, je potrebno, da se delajo razbremenilne vaje (hoja po prstih v odmorih, doma pa tako imenovana »vožnja s kolesom«), Na delovnem mestu pa je nujno potrebno nositi čevlje s srednje visoko peto. 0 V primerih, kjer gre za povečano telesno težo (idealna telesna teža odgovarja številu centimetrov telesne višine nad 100: npr. če je oseba visoka 170 cm, je idealna teža 70 kg), potrebno je ukreniti vse, da bi shujšali. Uživati je treba čim več sadja in zelenjave, odpovedati se sladkorju in močnatim jedem (kruh, testenine), ter maščobam. • Pogostokrat so krčne žile kombinirane z drugimi deformacijami bodisi stopala ali goleni. Razumljivo je, da je takrat nujno potrebno nositi ortopedske vložke za stopala in posvetovati se z ortopedom. • Vsaka oseba nad 25 let starosti, ki ima subjektivne težave v spodnjih okončinah, se mora vsaj enkrat letno pregledati pri zdravniku. • Preventivno jemanje zdravil, ki vplivajo na drobno ožilje spodnjih o-končin v smislu normaliziranja in utrjevanja žilne stene. Taka zdravila (katera nam predpiše zdravnik) so potrebna posebej osebam, ki imajo začetne težave, kot so občutki stiskanja, napetosti, teže in bolečin v spodnjih okončinah, brez vidnih znakov razširjenja ven. Omenjena zdravila je treba jemati neprekinjeno vsaj 6 tednov v enem letu, v nasprotnem ne bomo dosegli zaželenega uspeha. Ce gre za razvito bolezensko sliko varikoznega sindroma (razširjene vene, spremembe na koži goleni v obliki atrofije, spremembe v barvi kože, golenja razjeda zaradi motenj krvnega obtoka idr.) je nujno potrebno čimprej k zdravniku, ker je zdravljenje takih bolnikov dolgotrajno in se ne sme zgoditi, da nekateri bolniki v času zdrav- ljenja obupajo ne zavedajoč se zelo hudih posledic, ki se lahko razvijejo. Posebno je važno poudariti, da je potrebno povijanje goleni z elastičnim kompre-sijskim povojem, ki nam ga praktično pokaže zdravnik, da ne bi z nestrokovnim povijanjem še bolj zavrli krvnega obtoka. Kom-presijski elastični povoj povijemo zjutraj, še predno vstanemo iz postelje in ne šele nekaj časa potem, ko so razširjene dovodnice že spet močno napolnjene s krvjo. Elastične nogavice niso primerne, in sicer zato, ker se z njimi ne more doseči enakomerna kompresija, ker lahko nogavica na nekaterih mestih popusti, tako, da dosežemo celo nasproten učinek od zaželje-nega. In še na koncu tega sestavka želim dati nekaj napotkov glede ukrepov pri zdravljenju golenje razjede. Bolniki pogosto uporabljajo različne domače pripravke (arnika, hermelika idr.) za obkladke in izpiranje, ter mazila z različnimi primesmi, po katerih se večkrat pojavljajo alergični pojavi. Ravno tako, po- polnoma zgrešeno, pogosto uporabljajo razna mazila, ki vsebujejo kortikostero-ide (hormoni nadledvične žleze) in ki imajo negativen vpliv na zdravljenje golenje razjede. Pogosto ta zdravila kupujejo v lekarni brez recepta in brez posvetovanja z zdravnikom. Torej mazila kot so Hy-drocyclin, Hydrocortison, Synalar, Locacorten, Ultra-lan idr. negativno vplivajo na golenjo razjedo, ker zavirajo zaraščanje rane. Prav tako je hudo zgrešeno, če bolnik po lastni presoji zdravi golenjo razjedo in kupuje različna mazila. Mora torej prihajati na ambulantne kontrole zaradi posveta, nadaljnjega predpisovanja najprimernejših zdravil in vsakokratne obdelave golenje razjede. Bolnik se mora zavedati da golenja razjeda na okončini s prizadeto cirkulacijo ni enkraten pojav, ki ozdravljen ne terja nobene skrbi več. Nasprotno, cirkulacij-ske motnje ostanejo in tudi ob najmanjši poškod-možnost ponovitve razjede, bi, vnetju ali podobnem je vedno prisotna. Dr. Ljubo Dorem HERMAN V KNJIŽNICI HMELJ SO OBRALI V Velenjski knjižnici bo od 21. septembra do 4. oktobra razstavljal svoja umetniška dela Anton Herman iz Šoštanja. Herman se je v naši občini že večkrat predstavil. Zdaj pa končuje študij na akademiji in bo velenjska razstava prva- v času šolanja. Na fotografiji je kip igralca Jožeta Zupana, ki ga je izdelal Anton Herman. Neskončne površine, kjer je še pred kratkim rastel hmelj, so spet prazne. Ljudje so hmelj obrali, ponekod so to storili stroji, ga posušili in dragoceno blago čaka zdaj v skladiščih na prodajo. V velenjski občini je bilo letos pokritih s hmeljem 80 ha površin; 22 hektarjev ga je bilo na družbenem sektorju, 58 pa v kooperaciji. Ali so hmeljarji zadovoljni s pridelkom? To vprašanje smo najprej postavili direktorju kmetijskega obrata Šoštanj Ivanu Stropniku. »Letošnji pridelek hmelja znaša skupaj s proizvodnjo prvoletnih nasadov okrog 100 ton. Kakovost je dokaj dobra in menimo, da bo hmelj imel boljšo težo kot lanski. Hmelj pa bi bil lahko še boljši, če spomladanska suša ne bi bila nekoliko zadržala njegovo rast.« — Letos ste hmelj obirali tudi s stroji. Seveda pa ste imeli še vedno precej »ročnih« obiralcev. Jih je bilo težko najti? »Vprašanje obiralcev v Šmartnem ob Paki smo rešili s tem, da smo kupili dva obiralna stroja. Enega za družbeni sektor, za drugega pa so denar zbrali kmetje.« — Kaj pa v Šaleški dolini? »Tu so hmeljske površine zelo razdrobljene in za zdaj ne kaže ekonomska računi-ca, da bi se splačalo strojno obiranje. Sicer pa je bil odziv domačih obiralcev v začetku zelo dober. Težave z njimi pa nastanejo ob slabem vremenu, ko jih po dežju tisti dan navadno ni več obirat. Imeli pa smo tudi približno 40 obiralcev iz Hrvatske. — Kako pa je kaj s prodajo hmelja. Gre dobro v denar? »Prodaja hmelja glede na Tokrat smo naše razglednice odkrivali v Paki. Na pot smo krenili pod mostom na Celjski cesti, strugo pa smo zapustili pri mostu v samem središču mesta. Že takoj na začetku našega sprehoda nam je skoraj pobral voljo smrad, ki se je tisti dan širil pod mostom. Nič bolj razveseljiv ni bil pogled na predmete in drugo ropotijo, ki smo jo odkrili v vodi ali bregu naše reke. Ugotovili smo, da marsikateri občan uporablja Pako za svoje smetišče. Saj drugače si ne znamo razlagati, da je v vodi toliko nepotrebnih stvari. Našteli bomo samo nekaj iteh privlačnih in zanimivih predmetov: 1. Tisti, ki morda potrebuje kakšen avtomobilske del, poglejte od časa do časa v korito. Mogoče boste našli zase kaj primernega. Mi smo imeli srečo, saj smo naleteli na avtomobilski sedež, odbijač in blatnik in več plaščev. Poleg avtomobilskih se v Paki skoraj vedno naj te kakšen del za kolesa. Dežnike, razbite steklenice, različne škatle pa bi menda lahko odkrili ob vsakem trenutku. Pred časom nam je neki bralec sporočil, naj gremo slikati svinjo, ki je menda nekomu poginila pa se mu je ni ljubilo zakopati na primer-opazili nobene svinje, bilo no mesto. Mi sedaj nismo pa je nekaj druge hrane. Zavržena kokoš, svinjski ali telečji trebuh. Še in še bi lahko naštevali. Vendar ne nameravamo komu pokvariti kosila. Prav pa bi bilo, da bi tudi sanitarna inšpekcija rekla kakšno besedo o tem. Zlasti o tistih, ki imajo smetišča ob Paiki. Verjetno jih ne bo težko odkriti. ceno ni več tako zanimiva kot pred leti. Stroški proizvodnje so namreč iz leta v leto večji, cena pa s povečanjem stroškov ni usklajena. Vendar smo prepričani, da se bodo cene prej ali slej uredile. Ne moremo pa J računati na povečanje sedanjih površin.« — So v zvezi s tem tudi kakšne težave? »Precejšnje. Problem je v tem, ker je zlasti v Šaleški dolini hmelj zelo razdrobljen. Nekih večjih kompleksov pa ne moremo ustvarjati, ker je dolina eksploa-tacijsko področje in to prav tam, kjer so najboljše površine. Poleg tega pa se kmetijski prostor oži tudi zaradi širjenja industrije, stanovanj, ki zadeva površine prav v hmeljarskem področju. — Za konec pa še eno vprašanje v zvezi s proizvodnjo. Je precej padla v primerjavi z lanskim letom? »Samo za nekaj ton. Mislim, da približno za pet« SKRBIJO ZA RAZVEDRILO UPOKOJENCEV Velenjsko društvo upokojencev skrbi tudi za popotovanja svojih članov • Letos so priredili kar osem izletov. V Podčetrtek in Kumro-vec sta dva avtobusa odpeljala 82 gmotno šibkih članov na brezplačni izlet. Društvene odbornike, ki so dalj časa aktivno delali v organizaciji, pa so odpeljali na izlet na Zasavsko goro. Cenejše izlete so ponudili tudi drugim članom. Tako so letos priredili izlete v Slovenske gorice, Logarsko dolino, Golte, na Bled in v Bohinj, na Pohorje in Osankarico, Kamniško Bistrico, Veliko planino in Koroško. Vseh navedenih izletov se je udeležilo 354 članov. Izlete prirejajo zato, da člane povedejo v tiste kraje naše domovine, kjer so kulturne, zgodovinske in druge znamenitosti. S tem jim nudijo USPEŠNA AKCIJA V velenjskem rudniku je 10. avgusta prišlo na odvzem krvi 360 članov kolektiva. Predtem pa je kri darovalo že 127 krvodajalcev. Zadn je krvodajalske akcije so se na rudniku udeležile tudi rudar jeve žene in rudniški upokojenci iz Pesja. KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE Koroška cesta 46 sporoča, da prične z gradnjo grobnic na pokopališču v Podkraju. Interesenti se naj osebno zglasijo do 25. septembra 1973 v tajništvu podjetja, kjer bodo do-iaili podrobne informacije • PO UGODNI CENI prodam dobro ohranjeno spalnico — skupaj z vložki. Ivan Svečko Prešernova 9B II. nadstropje, stanovanje 71, Velenje. • NA LEPI LEGI PRODAM urejeno manjše posestvo s hišo in poslopjem. Elektrika in voda v hiši. Velik sadovnjak in brajde. Šifra ponudbe — »rodovitna zemlja«. • V BLIŽINI VELENJA, ob asfaltirani cesti Velenje— Šentilj, prodajamo na sončnih o-bronkih in ob robu gozda novo zgrajeno družinsko stanovanjsko hišo z vsemi pritikli-nami in z gospodarskim poslopjem, lil ni dograjeno, z o-koli dva hektarja zemlje, večji del donosni sadovnjaki in vinograd z žlahtno trto. Ogled v Lazah 43a možen vsak dan. Informacije dobite tudi v frizerskem salonu v Velenju, Celjska 14. • Dva dijaka višjih letnikov srednje šole iščeta poceni sobo v Velenju, ki bi bila opremljena in ogrevana. Nudita intelektualne usluge oziroma in-strukeije težjih predmetov. Naslov v uredništvu. razvedrilo na jesen njihovega življenja. Letos pripravljajo še izlet v Zasavje in Dolenjsko. Ker so bili doslej izletniki zadovoljni, bodo tudi drugo leto priredili več potovanj za upokojence. Društvo pa skrbi za rekreacijo upokojencev še na druge načine. Letos se je zataknilo pri koriščenju pred in posezonskega oddiha v Rogaški Slatini in Piranu. V Velenje pa prihaja veliko število izletnikov — upokojencev iz drugih krajev Slovenije. Društvo upokojencev iz Velenja vse te izletnike sprejme in nudi vodiče, da si lahko ogledajo zanimivosti Velenja in šaleške doline. Letos je bilo v Velenju že 900 upokojencev iz Pirana, Jesenic, Ajdovščine, Ljubljane, Črnomlja, Tržiča, Šentjurja, Nove Gorice, Vrhnike, Maribora, Vuzeni-ce, Radelj ob Dravi, Sevnice in Ljubljane-Moste. OBVESTILO Gradjtelje stanovanjskih hiš na zazidalnem okolišu Šalek—Bevče obveščamo, da delamo elek-troinstalacije po konkurenčnih cenah. Za predračun stroškov za posamezni tip gradnje, se obrnite na prodajno službo rudarskega šolskega centra Velenja, telefon 85350. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER zaradi hitrega naraščanja proizvodnje in reorganizacije poslovanja vabi k sodelovanju: • Fkonomisla-komercialisla, elektro ali strojnega inženirja I. stopnje za delovno mesto VODJA TRŽNIH RAZISKAV. • Ekonomista zunanjetrgovinske usmeritve za delovno mesto VODJA IZVOZA. • 2 elektrotehnika, po možnosti s komercialno prakso za delovni mesti SAMOSTOJNI REFERENT V PRODAJI. Dipl. inž. strojništva za delo v razvojnem oddelku elketrokovinskih obratov. Pridobiti želimo kreativne in odgovorne ljudi s smislom za komercialo. Mi pa vam nudimo: strokovno zanimivo in dinamično delo, s solidnimi osebnimi dohodki. Pišite nam ali pa se osebno zglasite na naslov: Kadrovsko socialna služba RSC Velenje, Prežiho-va 3. Svet osnovne šole KAREL DESTOVNIK KAJUH ŠOŠTANJ razpisuje prosto delovno mesto TAJNICE Pogoji: končana ekonomska ali administrativna srednja šola. Stanovanja ni. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu.