A ф$ЖА '■*• 'к*““*';*^шж£'' ’ ■v И MK fTÄf“1 •iiiMi K m «t kÜM|i P* iapitem's'pri wftrab«H км«г1г«ф| Hw«« р*р«л IVewiStfO «prejema noroćnin«, in mklamncijn. Telefon Ü 239. toa. itowukft. političen list za slovensko ljudstvo 'f ,г/‘j- — s* r,. jUtoblttre taw Hi - 1 »*k dan sain* wl 11. do IX шч Rokopisi м м woip)». — Naapdi so poštnin« proste.--------- — Telefon Ü tfavftbov, dno 14. Mptembz>a 1991. Lotnik Hill. Za mo{ in oblast. Samostpgniegaji nuimsitra Pucflja spremlja poslanec 1д tajnik radikalov pop Janjič pa Sloveniji, stari hofrati prav gibčno preskakujejo v radikalno stranka In obenem v višje činovne razrede staro-liberaJino glasilo daje prostor, radikalni propagandi, — na vladi pa še vedno sedijo radikali in 'demokrati. Na eni strani Pašič* na drugi Pribičevič. Eden zvit, oprezen, zavit v gosto neprozorno meglo starih bizantinskih metod, drug pa strasten, zagrizen strankar, ki, dokaj nervozno in neoprezno drvi v strankarskih težnjah čpez drn in str,n. To združenje ni baš prirodno, drži se pa le in sicer ne brez zelo tehtnega razloga. Paših misli, tuhta, Pijibičeviča pa goni strankarska strast — prvi bo iztuhtaj, drugi se bo pa ul gnal. : « Nekdaj, za časa Obrenovičev, bila v Srbiji samo ena politična strani^ ka, ki je imella popolno moč in oblast v svojih rokah. Njen vodja je dejal: jaz sem program, lahko bi pa tudi rekel: jaz sem država! To stanje je še danes ideal in cilj Pašiča, kakor tudi Pribičeviča. Oglejmo i^i, kdo mu je bližje in kdo ga uspešnejše zasleduje: .V. prospeh tega cilja služi reakcija. To smo srečno dosegi. Paši?, je dobro upregel demokrate, da kujejo, m izvajajo vse reakcijonarne nakane, sebi j© pa Še vedno olira.# PjVMovo ulogo. PribičevSč mu piše ’obznane“, uničuje mandate, jemlje svobodo, gazi parlamentarna načela in Pašič .bo v slučaju potrebe še vedno' lahko dejali 4„Deeo, nisem jaz kriv, vse kar je kilo, je napravil Pribičevič.“ ° ■To pravi že danes, seveda ,he s tistim pravim povdarkom, ■. Radikalni listi so dobjili migljaj’, da naprtijo vso reakcijo na Pribičevičeva ih demokrat ska pleča. 9 j . Pribičevič jie hotel napraviti obrat no, ima svoja glasila, poskusit'|o že vso mogoče, radikali so, ga pa prekričali. Ko doživljamo poraz za porazom, srkmoto za sramoto kert n. ,pr. sedaj-v baranjskem vprašanju, hodijo deputa-cije k Pašiču, kakor tudi k Pribičevi-ču. Pašič zmigne z rameni, pogladi brado in pokaže na Pribičevičeva vra-ta:, „Meni nič mar, ta je pravi!“ Pri-biičevič se pa razgovori, razburi in obtožuje vlado, ozir. šeia Pašiča, V drugih državah bi radi' tega padale vlade, pri nas pa ostaneta obadva lepo skupaj. 9 Gre za moč in oblast v državi, obadva bi jo hotela in jasno j;e, da ta ki jo doseže, ne misli deliti z drugim, Pribičevič Pašiču hi kos, njegova kampanja ni kos radikalni in tako je samo vprašanje časa, kedaj. da pade — pade pa na vsak način, Radikalni listi mu kopljejo globoko jamo in ni radikala, ki bjj hotel za-breden In zavožen demokratski Soz vleči iz blata. Demokrati so še tisto Betvico programatičnih načel, ki1 so jih imeli, prodali za proiit in danes so goli itn osamljeni. Radikali jim pridno nalagajo in tovorijo krivdo vseh današnjih, nezdravih razmer, kadar; bo čas, jih bodo pa pognal^. Radikalna moč in oblast je na vidiku! Pašič je že izdal poziv za reorganizacijo radikalne stranke, ki si naj: pridobi zastope tudi po Hrvatski in Sloveniji. .To so - dobro preračunani/ in odmerjeni koraki za ustanovitev, državne/ ali večinske stranke, ki naj bi si pri-* lastila vso moč ihi oblast v dzžavi, Demokrati bi bili seveda tudi večinska stranka in kat taka tekmovalka z ra- katero stran se nagiba moč in zato bife drug za drugim v radikalno stranko. 1 ■ . . Samostojneži so po poročilu raznih Usibv že 9 njimi, Če pa ne, bodo pa nekakai skrita rezerva radikalov z isto mirnodušnostjo kot so izdali srb. ške serake in se fcratiU z demokrati. To je pot do moči in oblasti na Škodo naroda, \ i politike, mi pa kažemo nakane i,n ma-I nire te smeri, ker vemo, da se iz poznanja namer in sredstev ustanovi najboljša predstava končnega cilja oz, namena.'- . h. .r-iraC.. isL- 'i Strah vladinovcev na obzorju, Gospod Pašič jo že izdal manifest radikalne stranke, v katerem opravičuje napram svojim pristašem vladno kooperacijo radikalov z demokrati. Pri tej priliki je g. Pašič laskavo pohvalil vse one stranke, ki so pomagale radikalno demokratskemu bloku" pri u-stavi; okrcal pa je celotno opozicijo, jPašičev proglas nikakor ni znak nje-) govega trdnega stališča v stranki, ampak jasuO kaže labilnost njegovega političnega vpliva, ker- se je že pretežni večini radikalov ogabil demokratski izduhv korupcije in nasilja, ka« terega krivci so tudi radikali kot vladni zavezniki policajdemokracije. Kako že demokrati sami vohajo padec Par šiča, nam je dokaz njihov pritisk na političnega starosto, naj on obsodi v posebnem manifestu1 Protičovo akcijo v Imenu pretežne večine radikalov. Tega slednjega koraka napram Pro-fiču Pašič ne bo podvzel, ker bi mu tudi prav nič ne koristil m bi se Pro-tič za(nj zmenil presneta malo, Kljub vsem radikalnim manifestom pa gre Pašič mirno svojo pot naprejin srbsko vladno čafppisje že s strahom piše, da bamo ^fäh že v pr- ; vi h dneh, kose sestsfp» ’ parlament, da je vlada padla „ . in jo bo na-doiSpestila rezerva Stojka Protiča, ki se bo po eksperimentu, katerega je že preiskusil, vrgel v naročje hrvatSifcega bloka in JugcSlovansbega kluba. Proti? bo poskrbel, da čimprej un či vse, kar je bilo storjeno dosedaj jCod sedan je vlade, op, ur,j in zgradi; državo po svojem vzoru. Ako bo sedanja vladna Večina s svojilni breznaßelnimi im neresničnimi prepiri podkopala sedanji režim, bo potisnila državo v> dob > eksperimentov, v kateri bo mogoče vsako iznenadenje. » 1 \ • Tako pišejo o demokratskem strahu Protiču srbski listi in za ist mi toči srage strahu pred opozicijo „Narod“. Da se bo Protičeva era zopet za čeia, nam svedoči poročilo, da bo. izdal tudi Protič proglas na narod, v I katerem bo razvil svoj politični pro’ I gram in pojasmil svoje dosedanje vre’ servirano postopanje v politiki. Enkrat y, oktobru bo zagledal luč javnosti tudi ProtiČev novi list. c Pašičev manifest, pritisk 'demokratov naj Pašič obsodi Protiča, strahopetna pisava demokratskega časčpis ja pred pojavo Protiča, ProtiČev proglas in njegov list — vse to so znaki, da bomo kmalu rešeni »železnih svo-bodščin“ sedanjega režima in da bi>-sta prišla pod Protičem do besede enkrat tudi hrvatski in stovteipski narod. -Višek politične „Slob. Tribuna“ Št. 37.poroča, da je počel v Dubrovniku^ izhajati nov list pod imenom „Srbsko-hrvatsko-sto-vensko-rusko ujedmjenje“. List urier j uje neki dr. Arkadi jevič ter, zastopa idejo skupne monarhistične. države Rusov1 in Jugoslovanov pod žezlom Karadjordjevičev. Ni verjetno, da bi se tak list vzdrževal z lastnimi sredstvi, zato bi bilo prav .interesantno do gnati, kdo da ga subvencijonira. List sam na sebi po svoji tendenci je nevarna in pogrošna miegafoma-mja, Komaj se drži' skupaj Srbe, Hrvate in Slovence, niso še urejene razmere v skupni državi, ko začenjajo neki neodgovorni elementi sanjariti o skupni državi z Rusi. y, ' ^ Pri nas so močne republikanske težnje in samo misel narodnega in državnega edinstva še vzdržuje monarhijo, sanjarji pa vsega tega ne vidijo ter hočejo monarhijo v ruski republiki in to celo v zvezi z našo dinastijo. ■ * \ Ureditev Rusije Je stvar Rusov in najmanj jel naša država sposoben teren za propagando rusko-monarhistič-nega vprašanja. Imamo toliko lastnih perečih vprašanj, da je naravnost zločin, izzivati nova in to še v svetu, ki nas prav nič ne briga. Megalomanija nekaterih' naših državnikov je Še večja kot, njihova nerodnost v zunanji in. nöirai.ji poaiiki.. Na zapadni meji. Pašič, ki se danes pajdaši s Pri-hčevičem, bo gotovo prvi, ki obrne W ostrino svojega orožja proti da-lašujim zaveznikom. . Naši1 staro-ljberalci,, višji uradniki j o ream |рШ fit projita željni veljaki ! ujsjo dober ш3 tgkoj so speeatti д» I Ob mejah so posebno kaže korupcija brezvestnega ktikarstva in partizanstva. Na, eni strani strašna, beda, nered, krivice, na drugi pa brezmejno pustolovstvo in v, vsakovrstne orgije brezvestnih Špekulantov. »Narodna Politika“ št, 203. donaš^ izviren dopis iz zäpadno obmejnih kra jev blizu Reke, la razvija, sliko strašne bede in propalosti. Ljudstvo je brez zaslužka. Samo na cesti Kastov—Zelenje je še nekaj posla, to pa ob tako neznatni plači, da je prava ironija današnjih življenskih razmer. Narod nosi še .tjisto malo poljskih pridelkov, kar jih ima v Reko na prodaj; to je seveda samo sedaj, na zimo misli vsak v, največjem strahu in grozi: ,1, To gorje so oblasti še povečala. Geirti mesec je luinil, kar so tu, pa si se niso zmislile, da izmenjajo i^uds vu denar. Vse se plačuje z dinarji, a m ' kjer ni prilike, da se jih zasluži. Ljud stvo ima. še avstrijski denar, zanj ne dobi ničesar in vlada še niti povedala ni, če_ ga misli sploh kedaj zamenjati-Prošnja za prošnjo, pa vse zastonj, še odgovora ne dajo. Poslali pa so vse polno carinikov in raznih eksekutorjev v te bedne kraje, ki delajo prosto po svoji volji, N;e pustijo,’ da ifese siromašen otrok butara drv. ф ]Цег mleka v Reko, do- voljujejo pa, da priveligirani špekulanti izvažajo cela krdela ovc, koz, konj 'in goveje živine čez mejo. Bogati šverceri dan za dnevom popivalo s financerji in uganjajo ysakovrstwe orgije. Narod je. ogorčen, vsi protesti mu pa ne prinesejo drugega, ko: tu pa tam udarce s- puškinim kopitarn. Znamenje oblasti Џ psovk.1 La „:kun-dak“. Narod je že od nekdaj navajen kolikor tolijko na red in na osebno varnost, danes se pa sistomaitl&ia ' u-Stvarjajo razmere, v katoria. dohi bogatin vse, revež pa pri vsej svoji nadlogi prav nič drugega, kolt fsame Slikane, Vsi šverceri v teh krajih so hudi demokrati, y dovoljeno jim je vse, ker so postavljeni visoko nad zakoni. Pri vinu, ki se razliva ko voda', proslavljajo s finančnimi organi vred današnje „napredne“ čase, med tem, ko ljud stvo trpi in strada. V tem tonu so držana -a poročila. Demokrati bi seveda 1 reki, da je to strankarsko zavijanje in ca dcmoürat-ski režim: ni kriv raznih, nedosintkov. To je vedni in stalni izgovor, ki pa ne drži, ker danes mienda rji sta, ki bi si upal utajiti razne pojave, nevzdrž nih razmer v naši državi. Vsak prinaša to na svoj način. Demokrati pravijo, da ie edina pot iz vsega .tega smer P ašič-F rib iče v i de v •. Dopisnik .LEpohe“ piše iz Cetinja pismo, ki nam razkriva žalostno sliko tamošnjih razmer. Med drugim čita -mo v pismu sledeče: „Vi vsi bi hoteli, tta postane Grna gora mirna in zadovoljna in pripisujete nemire in pomanjkljivo javno si-, gurnost odmetnikom {tolovajem) in pa agentom kralja Nikole, Jasno je, daje odmetništva že Črnogorcem samim do--volj. V zadnjem času so se nemiri polegli, narod si je oddahnil in povsod je opažati intenzivneje delo in napredek, Toda priznati se mora, da to ni bila edma nevolja ljudstva v teh krajih. 2e od prvega dne, po sestanku podgoričke skupščine, so meroldaini či-nitelji poslali velike svote in to vsik-dar, kadar je uborna Crnagora zav -pila,- Na ta način so potrošili milijone in milijone, a narod ni od vsega tega videi ničesar* Ves ta denar {ki ga je pošiljala belgrajska vlada, op. ured.j je bil brez ozira na državno admini -stracijo razdeljen v poklonitvene svr-he, tako da še danes o njem ne obstojijo nikakšni računi. Narod pa je Čakal, gol in bosonog . . . Vsa druga v-pnašanja, osobito gospodarska, ki so v' tem kraju posebno važna, so ostala nebroučena. Na naše kraje se razširjaj© ali ne razširjajo splošni zakoni toda o njih upotrebi ni govora. Tukaj podaljšujejo navaden provizoiaj, ki so bo prej ali Slej sprenričnil, v" — kaos . Znani ribiči v kalni vodi so razvili že vse svoje energije, da ugrabijo bodisi držaivno,'- bodisi tujo imovino; pri tem se korisujo s S, lošnim neredom, ki vlada v državni upravi. Cele kbmpfr -kse državnih šum predstavljajo kot privatno svojino in s tem uganjajo u-mazane transakcije, s katerimi pa ne goljufajo samo države, marveč razširjajo istočasno tudi korupcijo. Ta korupcija bo dovedla do strašnih posledic. O prodaji državne šume v Roža-, ju Vam pišem prihodnjič. Za vse to se nihče ne briga. VSi, ki predstavljajo oblast, skomigavajo z ramami in prepuščajo dogodke prihod-njosti. Zakon, o katerem smo uverjeni, da mor.a biti naijvišja volja, v de -želi, pri nas ne obstoju in se nihče po njem ne ravna. Ali je potem čudno, če egoizem, separatizem, grabežljivost in korupcMa pridobivajo iia terenu in dežela radi tega ne more priti' dovzažel-jenega, miru in reda.?“ Tc je obelodanila böfgra'ska „Ei poha“ od dne 11. t. m. Komentar .naj, si napravijo čitatelji, _ ■. ■ m ji,r«jpei KKAUEVINA SHS. Ministrski pred so d n i k P ašič se je predolgo od .ravljal nä Francosko h kralju Aleksandru. Še -daj javljajo, da je kralj okreval že v toliko, da se vrne v kar im jknv.šem času v Beograd, kjer bo prisostvoval zadnjim pogrebnim shovesnosihn za 0-četom Petrom. Značilno za našegs'novega kralja je dejstvo, da si je p;re --povedal ob priliki vrnitve vsakoršne svečanosti pri sprejemu; ' v V B e o g r a d u š e j e' z o o e t zbralo toliko ministrov, da''zboru 'e ministrski svet, ki. je ražj raidjal o ' po- ' stopanju Madžarov pri mirovni ^oginN bi in o nasilju fašistov naj. r.am slov ;-življu v »©odrešeni domovini. Ministri so tudi sklenili, da bo zgradila- neka amerikanska družba most med Ben- , gradom in Zemunom. .MADŽARSKA, . E n ten t a i e izr o č t1 a m.a d-žarski vladi nalog, da takpj izprazni ( ozemlje Zapadne' Madžarske, ki gla- j Bom mirCvne pogodbe pripada' k AV - ': , ДТВАЖЖ. atdii. Na ta nalog ]• madžarska Tla. dm кшАЦа entern* noto, v kateri se в)1ш zvija, in pare, Češ, ona ni zakri-žila kx^vopreliti», pač pa Avstrija, kar ni izpolnila vsak določb. Krivdo zvra« ga tudi na našo državo, češ, ker že ш popolnoma izpraznila Baranje in ni podpirala zapisnika predaje, .V, noti zatrjuj« nadalje Madžarska, da je tu« di ententa sokriva teh homatij, ker hi s svojimi četami hermetično' zaprla v mirovni pogodbi označeno cono. Madžarske tolpe, v katerih se nahajajo tudi v civilno obleko preoblečene regularne madžarske čete, so baje zopet zapustile Dunajsko Nov« mesto. Prar čki list „Prager Presse“ pa pite, da , s« madžarske tolpe in tudi madžarsko orožhiStvo v noči od 11. na 12. sept. docela zapustile Zapadno Madžarsko, .Vest, katero so nekateri listi pciobči -ti, da bodo italijanska čete zasedle za. padno Dgrsto, tam upostavile red ter nato izročile Avstriji, sedaj zanikajo italijanski listi, češ, Italija ni nameravala nikdar, kake inicijative za in -dividualeh oborožen nastop, izvršil bi se same skupno z, drugimi zavezniki. Kdo ima sedaj prav? Eno je pribito:. Madžarska je s svojo trdovratnostjo u-stvarila političen položaj, ki utegne dovesti do resnih zaptotljajev. v srednji Evropi. POLJSKA. Poljska vbada, načelu ji ministrski predsednik VVitoš, je podala ostavko, katero je utemeljila s tem, JDS osovraženi „protidržavni“ ele- V. katerem se nahaja sedaj poljska država, zahteva tesno in skupno delovanje vsega naroda z vlado. Upati je , da bo v kratkem sestavljena nova vtiu da, kajti .vse stranke uvidevajo potrebo skupne podlage za ozdravljenje položaja. Ministrstva odpravljajo! • .V. naši „mili otadžuiui“ nas je do-stej os. ečevalo 17 ministrstev s svojimi narodbami, naredjenji in slično coiitralistično. navlako. Po dolgotrajnem ш tehtnem premišljevanj pa so" , Udi novci vendar uviueii, da smo med viiemi nasledstvenimi iržavacih ed-na ujema, ki s» je dovolila seru/. -memo tako visoko število mmUirskik ioieijev m zato so skleniti, da se šie-yV*o miateirstev skrči na določen mi -Tiim um. .odslej bomo imeli sat- * 12 nn-nistrstev. Nevi projekt zakona o uši-rojstvu centralne uprave predvideva reorgaz.racijo ministrstev v t-ш srni--slu. da se za:uži ministrstvo /a ..en* z ministrstvom pravde. Pošto in brzo. j.iv bodo dodelili prometnemu ministru, agrarno reformo ministry za poljedelstvo, ministrstvo narodnega zdravja bodo pa združiti z ministrstvom za socijaluo politiko. Kakor je razvidno iz belgrajskih poročil, bodo ministri odpravljenih porj^eljev odstopili takoj, to po ta zakon sprejet. V novem zatonu so predvideni sledeči resori in sicer., predsedstvo, zunanje zadeve , notranje zadeve, vojna, finance, trgovina in industrija, zgradbe, Šump in rude; prosveta, promet in pošta, vere ic j-ijivda, pobenelstvo in agrarna rb-iorma ter socijalna politika m narod-im zdravje. Ministrstvo za izenačenje zakonov, spada y. vseh svojih iunkci -a v'delokrog ministrstva pravde. . ч Vedno smo zastopali mnenje, da je dosedanje število ministrstev, težka u-tir omenitev državnih financ, ki tu pri nas ravno niso najbolj! urejene. Vsekakor pa smatramo redukcijo ministrskih pbrfcfeljev sedaj, ko stojimo pred važnimi notranje-političmmi dogodki, m se radikalnOidemokratska koalicija trese pred nevoljo naroda, za navadno slepomišenje z mnenjem ljudstva. •Vaj nikdo ne misli, da bodo izdatki za oe' trajno upravo sedaj manjši, nikakor ae, saj bodo na mesta odstopivših moiisirov. stopili državni podtajniki, ki v svojih plačah gotovo ne bodo veliko zaostajati za svojimi predniki z ministrskimi naslovi. Pozabiti pa tudi ne smemo, da bodo odstopivši ministri dopolnili znatno serijo ministrov na j azpCpOŽenju- Ministri na razpotožen-y ju pa so v naši državi ljudje, ki so res isega zavidanja vredni. Z reorganizacijo ministrstev so belgrajski •oroditarji n^suJi ljudstvu novega «peka v oth, Kaj pomaga likvidacija 4 tfuistrstev, če pa zahteva oentcalisti-• iSa ureditev .dwhve ogromen, ufadni-k: aparat, M bö rabil mogočne mi&!- inske postavi». iz tiled ni- -m...*-------------------va.rer Ш k ut ... .»te septembra 1(121, Kal delajo Oris se taiho. . . Na seji ministrskega sveia dne 12. t. m. je poročal minister Kukovec o nasilju italijanskih fašistov v Rojanu. „Jutro4 poroča:' „O. ukrepih, ki so potrebni vsied neprestanih nasilstev nad našim narodom v Primorju, se je razvila daljša debata in je ministrski svet prišel do konkretnih sklepov, ki «pa se drže tajno,“ Menda baŠ tako tajno, kot vsana-3a zunanja politika, ki nam je napravila že toliko škode. Popustljivost in malomarnost na- «■ ših diplomatov nas je izročilo ha milost in nemilost v roke „zavezancev. “ Sosedne države ne vidijo od nas-s zunanje politike drugega, kot. razne poslanike in konzule in še to prej pri raznin „kšleftih“, kot pa y zanemarjenih uradih, Zunanji zaistopniki Savičeve, 1 resičeve, Vošnjakove, Arseni-jevičeve vrste so fudi precej priporno gli k temu, da dela vsak ž našim življem, kar mu drago. Lahko na kratico rečemo, da ufta-uu diplomate — tb je našlbve in dobro plačana mesta za gotove ljudi, zunanje politike pa sploh ne. Kdo bo sklepal o nadomestkih vo iitvah, za izpraznjene komunist; č.,e mandate? Beograjska vlada je začasno odgodila te,ravnokar omenjene nadomestne volitve, ker se ne upajo lotili teh nedomestnih volitev ne raii-kali, ne« demokrati. Iz zagate o vladnem cincanju z volitvami razveljavljenih komunističnih mandatov, jm b. naj rešil zakonodajni odbor, ka. bi sklenil: ali se naj vrše te volitve al ne! ' j«-.-' Kako se je zahvalili minister Pucelj ministrskemu predsedniku. Naše slovenske samostojne kmete so na izletu po Srbiji pözdrävili ob priliki tapčiderske pojedine srbški ministri s Pašičem na čelu, Na Paši če v pozdrav samostojnim je ' odgovoril minister Pucelj in mu vzkliknil: „Vi vidite, da se slovenski kmet sedaj čuti svobodnega v svobodni državi“, („Narod“ od liti septembra 1921). Brez komentarja. Upravne razmere v Sandžaku/ Sarajevska „Večernja Pošta“ je ot\a vila zelo interesantno j/smo neke u-gledne osebnosti, ki je o. upravnii|li raz o; c j ah v, Sandžaku izborno inf or m ra-IIa. V oismu se zagotavlja sle Itf-a; „Gestofcratno izmenjavanje uradništva iz strankarskih razlogov Škoduje služ bi in državi. Delo nekaterih poediu-cev obstoja v glavnem v tem, da propagirajo svojo stranko brez ozirov ha sredstva in tako s© ni čuditi, da sprem lja premeščenega sreslkega načelnika na njegovo novo službeno mesto — 60 žandarjev, ki morajo radi te „svečanosti“ priti iz postaj, oddaljenih 20 do 4Q km. Z ozirom na to številno „sprem * stvo“ si vsakdo lahko predstavlja „tte-lovanje“ tega načelnika v svojem srezu. V nekem zelo važnem srezu službuje načelnik, M je bil 18 rpesecev sam med tolovaji v Črni gori. K vsemu temu pripominja ^Večernja Pošta“ da Je poročilo z imeni1 teh načelnikov, že davno bilo odposlano ministrstvu za notranje zadeve, toda spremenilo se kljub temu ni ničesar. Vrana — vrani . . , . Zopet nov profit za tujce. „Jutro-vo“ izvirno poroča iz Belgrada, da je na seji ministrskega sveta prišlo do definitivnega sklepa, da se zgradba mostu med Zemunom in Beogradom od da ameriški družbi, ki bo imela pra vico, določeno dobo let pobirati od vozil in pešcev gotove pristojbine, ki bi se določile sporazumno z vlado ih kasneje г njenim dovoljenjem tudi lahko spremenile. Čudno je, da vedno-tujci po naši državi iščejo dobička. Iz na -donjenosti gotovo ne prevzemajo teke zgradbe, gre se jim za profit — lahko se veselijo tisti, ki bodo plačevali pristojbine f Kako delajo z invalidi! To pa vendar na bo šlo! Našim najpotrebnejšim invalidom, vdovam ih sirotam je svojčas monopolna uprava podelila glavne tobačne zaloge m sploh se je pri podelitvi trafik oziralo le na pomoči potrebne invalide. V sami Sloveniji Je bilo doslej v rokah, invalidov, vdov tin sirot 35 glavnih tobačnih zaloge 2 ravnokar, omenjenim miiod arom %' državnih roti je bilo pri [ has n a B^iejwttwr proeltrfcijeflih m Sedaj pa јв,паЦ vlada VI-, Nansena in Hoovera la v. avrho 'dobave zpnanjoga posbjita 'j moč,, dočim vodi' komisifa NoiehsaPto med dragimi moi.opoii'f tuUi 'iouačuoga. i- rauciji. S t»m moaopoLom bodo« sedaj razpolagati pri nas Francozi. In že čutimo traucosko blaMOdeJuost, ki hoče izročiti, glavno teaaune zaloge v ■ Sloveniji, .iladranski banki, invalide, vdove,;iii‘sirote pa pognati na cesto» Invalidi', vdove m sirote, ki so imeti doslej slovenske tobačne zaloge v rokah, so še zbrala preteklo nedeljo v Mannom na protestinem shodu% kjer so 0‘iiočiio odvrniti namero, da so od-„ ’vzamejo glavne .tobačne ztuo^u vop-m sirotam iu i^roče nenasitnim bankam» - Kako se postopa z invalidi y bi,. Bistrici? Pri окга.ш sodniji v Slov, Bistrici je bilo razpisano mesto, sluge, kateri raznaša strankam potabiia itd. torej lahka služba, ki bi bila primerna za (kakega invalida, in res, za to službo sta še potegovala dva invalida kmetskaj iaata,, oba, brez leve roke in za kmetsko .delo .nepprabna, in eden posestnik!» ki je sicer tudi invalid, pa vendar ne ?,vekkQ poškodbo, ker lahko dela. ца svojem ne ravno malem posestvC In kdo je dobil to službo? Na eden in. ne drugi od obeh potrebnih, temveč pbštestmfc, ki inia itak doma dovolj dela in je tudi zmožen delate To je proiekcija materijelno močnejšega in.g,.okrajni sodnik ževezar kaj?! Tako se postopa pri nas z invalidi, mesto da bi se jim dala prilika, da se ž, lahkim delom preživljajo sami, se jim tišči beraška palica v roko. Novo „ustrojstvo“ armade na vidiku. , Glavni generalki štab je izdelal zakon o vojski in ga predložil ministrstvu voj.