Stev. 214. V Ljubljani, petek, 23. septembra 1921. PeStnlna platana v gotovini. Leto L )ja vsak delavnik popoldne Uredništvo in upravništvo 11«. pitarjevi ulici štev, 5 — Teicion uredništva Uri. 50 *— Telefon GENE PO POŠTI: j|telo leto K I44‘— M pol leta K 72*— ^UPRAVI STANE MESEČNO K1®'- ILaSS^ POSAMEZNA ŠTEVILKA S® VIN CENE PO POSTI: ra četrt leta K 36"— laeu mesec K 12'— ®°»S(B«Ses«ssf časa. "Ko s streli + S° )un|ia 1^21 na Vidov dan mpev oznanjali svetu svečan spre-Plve jugoslovanske ustave, so resni Mč ? ZI,na'CVfp z glavo. Dr. Ante Tru.tn-asleciov^ft o-d Avstrije kot veleizda- va-1., znamenju sporazuma vseh jugo-|ki» h ljudstev, v znamenju popolne feoja ***■ P° so trije vogelni kameni dobre - - - —j - - — q —_____________ Politike, ki peljejo nujno do po-gospodarske konsolidacije v P°brai notranja politika tilr^^ajboljša zunanja poli-•• ie razveseljivo dejstvo, da so kejK.!}!1 oboževatelji centralizma začeli ^ša ^Va^> kai bo ... Naj si stavijo še le {a^ n‘i2: Zakaj je tako in kdo je kriv, da ®e? *®r kaj je treba storiti, da bo bolj- Ho j bodo odgovorili na ta vprašanja ^rHa ^°*' odgovorila dosedaj brezob-l;reprjC<.0slicdnost časa, tedaj bo prišel čas in cfin)e, da ima narod od pobitega vola ■ I**m,l^10 in me£0’ 0C1 pobijanja »kleri-djsijj a<< pa gospodarsko propast in poli-nič se ne bomo čudili, aodij^ e gospodu Puclju na jok. .. Judje »rlwn v» krt . Dvf.l lf 1/ ?J ere: m crerA Sa nahaja gadji strup, odsekaš s "Miš Vn!cno mirnostjo, po operaciji pa se w °-l BREZPOSELNIH NA ANGLEŠKEM. «o iwttd°n, 22. septembra. V Southwicku ^nesr P0Selni °p,enili neko trgovino in - veliko množino blaga. Prsfič o reoizlfi »stane. jalec ni' flurv',v . ‘ ‘® glasoval proti centralizmu, v«dafza,ei •T11!110’ hladno, preudarjeno pečini- -p’ pasov prevladujoči z la dni ve-^žavi iCi°r ^lasuie Za 1° ustavo dela proti HosL.,"* T bh. Anton Korošec, vodja ju-iz2 aosKega pokreta v bivši Avstriji 1917 aSrj' ma!sbe deklaracije od 30. maja lesk- °P luYan ,cd bivše avstrijske solda-Sedaj m .fc>*rokracije kot »Hetzpfaffe«, ljUtjS{v .e:*®tavitelj večine slovenskega in dejal'. ,e7^asovaI s svojim klubom prot; dile {e:' ,Vse posledice, ki bodo složnost -d;! v naši državi, nosi odgo- j na vlad centralistična-kapitalistič- j s*ski D„m.,Stoia.n . Pl'otič, najzinožnejši I življenjcF° . k, ki ima za sabo ogromno sWes j*0.skušnjo in svetovni državniški 28, ju'; e je umaknil v ozadje in dejal že revizij 4 , .»Ako ne bo takoj sledila Polomk USiave. pride za državo neizbežen jetjaS° mesecev ni preteklo od spre-dice „ anie. ustave, in že čutimo posle-?0Hdac-ntralizma vsePovs°d: Mesto konjev. Smo doživeli upore celih okra-P5S[a es‘° miru in reda, se je še bolj raz-Ug]£j nolYanie-P°utmna razrvanost. Mesto Zja a y inozemstvu žanjemo popolno ne-itd ]un,e in klofute v Bax-anji, Prekmurju ®ara'-e®ta do ureditve smo prišli do vedno a?aipče zmede in desorganizacije pror nar; ’*e m konsuma; mesto izboljšanje de -mea{oSR1° padli v valuti na dno prepada; iav0 Pcmiritvc duhev in zaupanja v dr-čimdalje večji odpor ter vpra-Kd°^ haTŠirših delavnih slojev, tedanjim tn’s^< da sc bodo razmere pod m bistveno izboljšale, se ki ;e J- Sedanja ustava Jugoslavije, rokih dpi., gospodarsko svobodo ši-si°iev. ki je odbila spora Nem -rbi- Hrvati in Slovenci, nosi v ^azal°Sr^U ^ poloma in smrti, To je °ek • Pv°^ep časa zadnjih treh mesecev. veski * kCasa ™ centralizem s svojimi pri-°b tlgSe zadušil sam v sebi ter telebnil *ak>fk Se,. lega dne veselimo. Veselimo cb Le‘j ‘iubimo svojo državo. Zato bomo Ha S{rr 1 sedanjega režima samo pljunili tleč^k n' ■ .^er se nam gab’ bolj kot iz-PretJjjo12^1^11^3. ki se mora prej razkužiti, dei Se vrže na gnoj. Nato pa pojdemo ^ 7.n?lfm č>ntii enAro-Tiirr.o -?7cnL iudrt Polit Belgrad, 23. septembra. (Izv.) Dopisnik Jutarnjega Lista; je vprašal Stojana Protiča o njegovem mišljenju glede revizije ustave. Stojan Protič je izjavil, da smo dobili ustavo dosti prepozno, in sicer radi politike demokratske stranke, ki je po narejenem načrtu, da proti večini slovenskega in hrvatskega ljudstva usili centrali: stično ustavo, čakala ugodnega momenta, da se ji to res posreči. — Stojan Protič zanika, da bi ga bil Pašič pozval na pogajanja, da bi se sporazumeli. — On. je mnenja, da je nujno potrebno, da pride čim preje do revizije ustave. Proti reviziji so demokrati in zato skušajo v javnosti vzbuditi mnenje, da je revizija ustave škodljiva za celo državo. — Glede na to, da je za revizijo ustave potrebna 7- večina, je dejal, da je glasom člena 125 taka sprememba jako lahka. MmekmisM finančni minister iraše cristopitL Belgrad, 23. septembra. (Izv.) V parlamentarnih krogih se trdovratno vzdržuje vest, da je na zadnji seji odbora demokratske stranke podal finančni minister dr. Kumanudi svojo demisijo. Na prigovarjanje predsednika Ljube Davidoviča, češ, da bi utegnil biti ta njegov korak v času sedanje krize kot nekako priznanje poloma njegove politike in da bi dal s tem povoda nasprotnim listom k raznim komentarjem ,dalje, ker bi ta korak slabo vplival na podpisovanje državnega posojila, predvsem pa zato, ker bi to zelo poslabšalo že itak omajano pozicijo demokratov in njihovo razmerje do radikalcev in bi skoraj gotovo pomenil krizo celega kabineta, je dr. Kumanudi odstopil od svoje izjave. pmraM kenznl pred amerialut poroti. Mmarišici listi o „se«u@ralneiri ksismiisi1* S«avicu. Znana je že afera jugoslovanskega generalnega konsula Saviča v Ameriki. Iz ameriških listov, ki so baš došli, posnemamo o tej za našo državo tako škodljivi zadevi sledeče podatke; Newyorški list ; The Journal of Commerce and Commercial Bulletin, prinaša sledečo vest: ukrep sodnika Charles C. Nott v General Sessions, se smatra v tukajšnjih krogih kot skrajno značilo in velikega pomena v zapletenih mednarodnih odnošajih. Sodnik Nott je namreč ukrenil, da se bivši generalni konzul kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ne more rešiti obtožnice napram njemu, pač pa mora na kazensko porotno obravnavo pred ameriško sodišče. S tem je definitivno dognano, da ima vlada Zed. držav pravico kaznovati one osebe, katerim je predsednik republike odvzel eksekvaturo. Maja meseca 1921 je bila vložena proti generalnemu konzulu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Newyorku Mr. Saviču, tožba pri državnem oddelku v Washingtonu, v kateri tožbi trdi Frank Zotti, izdajatelj lista . Narodni Lisk, da je generalni konzul se posluževal nepostavnih sredstev, da uniči Zottija. Meseca junija je predsednik Harding, na priporočilo državnega tajnika, Charles E. Hughes-a, odvzel general. konzulu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev vse pravice ter ga ni več priznal kot generalnega konzula. Meseca julija so bili potem ex-generalni konzul Savič ter njegovi drugi spoznani od velike porote krivim zločina, kakor ga navaja Frank Zotti. Frank Zotti je trdil, da je ge- neralni konzul grozil onim parobrodar-skim kompanijam, ki so imele oglase v Zottijevem listu, da ne bo podpisal potnih listov onim podanikom kraljevine SHS, ki bi kupili vozne listke pri dotičnih kom-panijah. Druga obtožba se je glasila, da se je baje Savič' hotel >si!oma polotiti delnic časnikarskega podjetja »Narodni Liste, potem ko grožnje niso nič pomagale. A kljub temu, da je predsednik Zedinjenih držav odvzel eksekvaturo Saviču, je slednji — z vednostjo svoje vlade — še nadalje vršil svoje posle. Njegov odvetnik, Carlos Buell, je prišel pred newyorško sodišče kot zastopnik Saviča in zahteval, da se obtožnica proti Saviču uniči na temelju tega, ker imajo le zvezini sodniki izključno jurisdikcijo proti Saviču, ker je bil Savič ves čas obtožbe zvan formelno kot »generalni konzul kraljevine SHS. Nato pa je pisal državni tajnik Hughes državnemu pravdniku Swann v Newyork, da Savič nima nobene avtoritete v Zed. državah, in da se ga lahko sodi raditega po newyorških, namesto po zvezinih postavah. Ameriška vlada je jako vznevoljena, ker je Savič, kljub prepovedi predsednika Hai’dinga, še nadalje posloval kot generalni konzul. Obravnava pred porotniki I proti Saviču se začne 19. septembra.« Tako ameriški listi. Dne 19. t. m. se j je proti Saviču imela pričeti porotna obravnava. Savič pa, ki je medtem pobegnil iz Amerike, je od naše vlade sedaj bil imenovan — za generalnega konzula na Dunaju. Lepa reč! Zetesntčgrs&a stavka na Dana!« — kvvčstis. Dunaj, 22. septembra. Stavka na vseh dunajskih kolodvorih je trajala ves vče-rajšni dan. V vodilnih krogih strokovne organizacije upajo, da se bo vendar tekom današnjega dne posrečilo, končati stavko. Snoči so se člani osrednjega odbora in strokovna organizacija z železničarji posvetovali iznova. O eventualni ustavitvi stavke se bo odločalo na zborovanju, ki se bo vršilo danes v prvih dopoldanskih urah. — V »Arbeiter-Zeitung« objavljenem pozivu centralnega vodstva železničarske strokovne organizacije se nazna- nja, da so pogajanja med vlado in organizacijo včeraj dovršila s popolnim uspehom. Ljubljana, dne 23. sept. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja; Železničarska stavka na progi Dunaj—Mtirz-zpschlag je končana. Od danes dne 23. septembra dalje bosta na progi Maribor gl. kol.—Rakek in Maribor—-Zagreb j. k. zopet vozila D- brzovlaka štev. 3, in štev. 7/507 in od jutri 24. septembra dalje na isti progi D. brzovalka štev. 4 in št. 508'8 ^alcor pred ukinjenjem. M Pribfčeolta. Novi Sad, 23. septembra. (Izv.) Včeraj so vojvodinski radikalci imeli v Novem Sadu zborovanje, na katerem so razpravljali o političnem položaju in o razmerju do demokratov. Vsi govorniki so prav ostro nastopali proti strankarski politiki demokratskih ministrov, ki so vsled svoje nesposobnosti privedli državo skoraj na rob prepada. Najbolj pa so kritizirali delovanje Svetozarja Pribičeviča. Sprejeta je bila resolucija, da se mora notranje ministrstvo izročiti radikalcem. Nadalje, da se mora agrarna reforma v Vojvodini izvrševati po onih principih, kot to zahtevajo radikalni poslanci iz Vojvodine. — Glede Stojana Protiča se ie moglo videti, da večina odobrava njegovo akcijo. Tozadevno so sklenili resolucijo, da naj vodstvo stranke skuša, da se spor med Pašičeni in Protičem izravna. ZA VALETO SE NE MUDI! " Belgrad. 23. septembra. Seja ministrskega sveta ,ki bi se bila imela vršiti včeraj popoldne in ki bi bila imela obravnavati vprašanje zaščite naše valute, - je preložena za danes ob desetih dopoldne. NEMIRI NA IRSKEM. London, 22. septembra. V Belfastu je prišlo snoči do ponovnih spopadov med katoliki in protestanti. Izgredniki so uporabljali puške, strojnice in ročne granate, in sta bili pri spopadu dve osebi težko ranjeni. Smrad — pred sffdt-SCem. Včeraj se je vršila pred okrajnim sodiščem v Velikih Laščah razprava y kazenski zadevi ribniških liberalcev. Ar-kota in Križmana proti dekanu Skubicu radi prestopka zoper varnost časti. Ta razprava je dokazala, da so ribniški liberalci med vojno denuneiraii dekana Skubica iu župnika ter poslanca .Škulja avstrijski vojaški oblasti in da je manjkalo za las, da ni dekan Skubic dobil krogle v glavo, poslanec Škulj pa vrvi okrog vratu. Do neba segajoč smrad lumparij JDS od včeraj in danes se je pokazal včeraj v vsej nagoti. — Potek cele razprave je približne takle: Lanskega leta se je dekan Skubic izrazil v Podbojev! gostilni napram sodniku Mejaču in njegovi družbi, da zato več ne zahaja mednje, ker vidi tam večkrat znanega Arkota in Križmana, ki sta ga v Avstriji denuncirala kot Srbotila. Na zahtevo celokupne ribniške J DS sta omenjena dva vložila zoper dekana tožbo. Zastopa ju dr. Klepec, dekana pa dr. Pegan. Dekan Skubic je v zagovoru povedal, da je imel 191,5. leta pridigo, v kateri je povedal, da tisti govore, da je sladko umreti za domovino, ki niso zanjo ničesar trpeli in nikoli umirali. Kmalu nato je bila potom orožništva dvignjena zoper dekana preiskava, ki je — hvala Bogu! —- zaspala. Vodil jo je stražmojster Tršar. A čez lelo dni so ribniški liberalni mogotci planili tudi po orožniku potoni ovadbe. Prišel je sam general z Dunaja, da obremeni Tršarja, a rešil ga je dekan Skubic, katerega je zašli aI med drugimi general. V zahvalo za to je Tršar Skubicu povedal, da ga je v zadevi pridige ovadil ustmene Franc Križman, pismeno pa Arko. Ko je dekan ob pobiranju zvonov dejal z lece, da bodo ljudje poleg sinov dali še zvonove, je bil iznova ovaden. Kurat Kfivy je Skubicu povedal, da ga je ovadi! Križman. 'Tršar je kot priča Skubičev zagovor potrdil v celoti. Notar dr. Smodej (pristaš JDS!!) je izpovedal, da je prišel 1.1915. k njemu praporščak Plemei kot tolmač pri komisiji, katera je imela dognati krivdo Skubica in posl. Škulja. Plemei je povedal, da gre ovadeucema za življenje. Preiskavo je vodil polkovnik Klmgsfor iu major Weiss. Sodnik Mejač (pristaš JDS] je izpovedal vse v zmisl.u Skubičevega zagovora. Žena notarja dr. Smodeja je izpovedala, da je leta 1918. pisal njej Plemei, da pride k njim. Prišel je in govoril z njenim možem. Zaročenec Smodejeve hčerke dr. Schoberl pa je povedal, da gre za Skubica in Škulja, da je stvar resna in da njima gre za življenje! Major Weiss je dejal: »Strel bi bil prečasten za njn, viseti morata!« Povedal jo dalje, da sta napravila ovadbo Križman in Arko. Povedal je major dalje, da pride k njemu trgoye(; Pirker vsak dan s kako ovadbo. VVeiss je še dejal: Nam že zadostuje, kar je povedal župan Merhar iz Dolenje vasi.« — A tudi ta ovadba, ki je pripovedovala, tla Skubic in Škulj ščuvata ljudstvo zaradi srbofilstva na vojaštvo, je bila ustavljena. Smode jeva hčerka gospa dr. Schober-le je pričala, da je označil major Weiss kot ovaduhe: Križmana, Arkota. Pirkcrja in Merharja. Dr. Schoberl, ki je služil 1917-18 v Ribnici pod poveljstvom majorja NVecssa, je potrdil izpovedi prejšnjih in pridejal besede majorja, ki je rekel: Za take -jud * je strel predober!« Plemelj, tolmač preiskovalne komisije, je pričal, da je šla preiskava proti Škulju, ki je bil opisan kot srboiil najhujše vrste. O Škulju je preiskoval sam polkovnik Klingsporn, kateremu je podal župan Merhar take podatke, da je dejal: >Von dem babe ich genug, der \vird liiin-gen!« »O tem (Škulju) imam dovolj, visel bo!« O Merharju pa pravi: Der Wirt is/ ein Prachtkerl!« Dasi je s tem podan dok: resnice, je dr. Pegan predlagal preložite . uzprave v svrho zaslišanja majorja Wei.s?a in v svr-ho rele vizi rije ovaduških aktov i/. bivšega vojnega ministrstva. Sodišče je predlogu ugodilo. , Da! Taka je .JDS! Denuncirala je v Avstriji, denuncira danes! In SKS ji — pomaga! Evo vam dokaza: Merhar, bivši župan v Dolenji vasi, ki'bi bil župnika iti poslanca Škulja spravil skoro na vislice, večkratni kandidat JDS, imejitelj avstrijskih odlikovanj, je dobil lotos spomladi proslavi požarne hrambe red sv. »Save IV. razreda.. Pripel mu je to znamenje >casti in riike- sam gospod minister (!), jugoslovanski (!!!) minister Ivan Pucelj lastnoročno! Dr. Žerjavovo Jutro je pisalo ob tisti priliki, da so bili ljudje ogorčeni, ker nista prisostvovala teran zgodovinskemu činu novi dolenjevaški župan in ■— župnik ter poslanec Karel Škulj. — In v Sloveniji sc še dobi človek, ki je pristaš JDS in RKS. I\cd sv. Save se blišči na prsih jusofidraiega avstrijskega denun-cijanta! Ali bo naša javnost tudi to prenesla? Vemo, ■zastonj. bo JDS prala roke. A ilispiMip m KamšsoM. Maiuz, 22. septembra. Takoj po eksploziji v Ludvvigshafnu so se zavzele francoske čete za red in so se udeleževale rešilnih del, pri čemer sia bila dva vojaka težko poškodovana. Francoski nadkomi-sar je izročil strokovni delavski organizaciji 50.000 mark. Odposlanci francoskega višjega komisarijata so stopili v zvezo z županom. Francoski in nemški zdravniki delujejo sporazumno. Francoske oblasti so prosile generala Degoutta, naj izrazi francoski vladi zahvalo za hitro in uspešno pomoč. »,Občip$?*i častnik” l Belgrad, 22. septembra. Notranje ministrstvo je izdalo naredbo, ki prepoveduje, da bi okrožni in s rezki načelniki samovoljno zamenjavali posamezne občinske častnike. Če hočejo katerega častnika zamenjati, morajo odslej to javiti notranjemu ministrstvu in obrazložiti prestopek dotičnega častnika. — Ker nam Slovencem naziv občinski častnike doslej ni bil znan, smo to zadevo dali v roke strokovnjakom, ki so izjavili, da je >občinski častnik: — občinski policaj, če nosi dolgo sabljo! politični dogodki +' Za smeh in knatek čas. Gospod minister in voditelj slovenske JDS dr. Kukovec je spustil v današnje Jutro veliko jamranje, ker se je JDS zadnje čase začela na Slovenskem katastrofalno drobiti. Že doslej ni bila več ko drobec drobca, sedaj pa se še ta poldrobec tako drobi. V tem žalosti polnem članku se je g. ministru posrečilo napisati nekaj tragikomičnih in resničnih dejstev. Piše: >Odlični vodja naše stranke v, Belgradu, ki je dobil od učiteljev iz Slovenije sijajno brzojavko priznanja in za-hvalnosti, spravil me je v zadrego z vprašanjem, ali mu morem jamčiti, da ima vsak teh učiteljev v svoji vasi saj pet organiziranih demokratov ... Ta Ljuba Davidovič mora biti poreden voditelj, da stavlja dr. Kukovec laka vprašanja. Nato piše dr. Kukovcu, da bodo 16. oktobra slovenski de- mokrati imeli v Ljubljani zborovanje, na katerem >bodo prečiščevali položaj (ali je umazan?) in si pogledali v oči, da vidimo, ali je še kaj značajev v. Sloveniji, in koliko jih je, ki prisegajo na demokratsko stranko. G. dr. Kukovec bo 16. oktobra videl lahko, da je v Sloveniji demokratov le še za slab mušter, da pa je značajev, ki nočejo s to stranko, še vedno dovolj. K sklepu dr. Kukovec kliče Svoje demokrate na delo, češ da je s trud posameznika plodonosen za vse To bo gotovo pomota. Po dosedanjih uspehih te stranke je bil trud vseh plodonosen za demokratskega posameznika. +. Obsojena JDSarija. Ta stranka ima zadnje čase vsak dan svoj črni petek. V Velikih Laščah sodna razprava, v Belgradu pa druga obsodba. ..Slovenec« poroča, da so slovenski demokrati v Belgradu naravnost obupani radi poročila pokrajinske uprave glede občinskih volitev v Ljubljani. Hribar je poslal osrednji vladi poročilo o ljubljanskih volitvah ter zahteval, >da se čim prej razpišejo nove volitve za Ljubljano, ker je bilo znano, da se je doslej tej zahtevi trdovratno upiral dr. Žerjav, ki je veljal v Belgradu kot nekak ; strokovnjake za občinske zadeve ljubljanske. Veliko presenečenje med demokrati pa je izzvalo dejstvo, da pokrajinski namestnik v svojem dopisu silno trdo prijema dr. Žerjava, kateremu očita brezplodno nedoslednost v njegovem držanju glede najvažnejših občinskih vprašani v Ljubljani. Radikalni politiki odobravajo odločen nastop pokrajinskega namestnika proti dr. Žerjavu, ker smatrajo tega za popolnoma nesposobnega politika, in upajo, da se bo pričel v Sloveniji uveljavljati nov političen kurz.« + Princ Jurij v Pragi. Praga, 21. septembra. Danes je došel semkaj princ Jurij in sc nastanil v hotelu >lmperialu«. ^Dnevni dogodku — Smrtna kosa. Križe pri Tržiču: Umrl je v sredo zvečer g. Janez Košir, posestnik, trgovec in občinski odbornik, oče štirih nepreskrbljenih otrok v najlepši dobi 36 let Bil je 6 let v ruskem ujetništvu, odkoder se je vrnil lansko leto ves bolehen. Bil je eden izmed onih redkih, katerega globoko versko prepričanje vojne grozote niso omajale. Kot zvestega pristaša SLS ga bodemo v občinskem odboru težko pogrešali. Naj počiva v miru v domači zemlji! — Samoobramba, Ravnatelj državne realne gimnazije v Prerovu FrantišA Pr-sčlik na Slovaškem je prepovedal dijakom v šoli moliti. Stvar je prišla v javnost, nakar je hotel ravnatelj na vsak način izslediti dijaka, ki je njegovo prepoved izdal. Teda] so poslaii stariši učencev k ravnatelju deputacijo, ki mu je napovedala, da si bodo stariši za vsako maščevalno dejanje nasproti učencem sami poiskali zadoščenja, Hišni gospodar je pa ravnatelju odpovedal stanovanje, — Železničarji mesto policije. Ministrstvo za promet je izdalo naredbo vsem železniškim ravnateljstvom, naj odslej železniško osobje pazi na blago v vlakih, ker se je v zadnjem času izvršilo več velikih tatvin. — Nov telefonski pravilnik. Ministrstvo za pošto in brzojav je izdelalo nov Skopal). Spisal Henrik Conscience prevel M. J. Bilo je pozimi; vso naravo je pregrinjal sneg liki mrtvaški prt; travniki in polja so ležali v globokem spanju. Toda to spanje je bilo tako pokojno in tako polno upanja na radostno prebujenje, da se je oko celo ob pogledu na to enovitost in navidezno okamenelost, razigralo in se je srce napolnilo z nepopisnim veseljem. Nič čudnega! Tam na globokomodrem nebesnem oboku je sijalo jasno zimsko solnce, ki je oblivalo počivajočo prirodo s svežo sinjino. Po vsej snežni odeji je ble-sketalo in utripalo tisoče in tisoče draguljev, kajti vsaka snežinka je zrcalila solnč-no luč. In to blestenje je bilo tako oživljajoče in živahno, da se je zdelo, da je celo sneg prevzet s svojevrshiim življenjem in svojevrstnimi barvami. Daleč naokoli ni nobena stvar motila brezbrežne beline polj (kajti celo vas in cerkev sta bili ohaljeni s snežnimi ogrinjali) in iznad vse te enovitosti se je spenjalo le mračno smrečevje nali-kujoče nepremičnim stražam speče vojske. Če sta vladala v prirodi umirjenost in tišina, pa vseeno ni miroval človek, ki je nadaljeval svoje mukapolno boren je za Vsakdanji obstanek. Iz vsakega doma, iz sleherne vaške koče je bilo čuti šum in vse-prek mešajoče se glasove. Tu je škripal pod pod udarci cepcev, lam so škropotala mlinska kolesa, drugod so se oglašale trlice. V vse to šumenje pa se je pomešavalo petje deklet in žvižganje fantov, iz hlevov pa je prihajalo mukanje, rezgetanje in meketanje živine pravilnik, ki bo veljal za vse telefonske proge in bo v kratkem uveljavljen, Takse ne bodo povišane. Otvorile se bodo javne govorilnice z navadnimi ali avtomatičnimi aparati. Lastniki govorilnic bodo imeli pravico pobirati določene takse. Iz javnih govorilnic bo mogoče ekspeairati tudi brzojavke. — 'Vagoni, za cirkus, a za krompir ne. Osješka : firvatska Obrana poroča, da kmetje v daruvarski okolici zastonj prosijo za vagone, da bi prodali svoj krompir, ki ga v drugih pokrajinah komaj čakajo; pač pa je dobil potujoči cirkus Renlow šest vagonov za prevoz svojih stvari. Je pač cirkuška cela naša notranja politika. — Prebivalstvo Bosne in Hercegovine šteje po uradnih podatkih 1921. leta 1 milijon 876.573 duš nasproti 1,898.644 dušam leta 1910. Po veri ie 827.051 pravoslavnih (1.1910. 825.418), 447.131 katoličanov (442 tisoč 197) in 583.233 mohamedancev (612 tisoč 137); ostalo odpade na druge vere. Po narodnosti je 1,841.886 Jugoslovanov, 16.111 Nemcev, 2793 Mažarov in 1783 Italijanov. — Lov uh divje prešiče so priredili minolo nedeljo v Moslovački gori blizu Zagrebu. Lovci so ustrelili dva ogromna merjasca in eno svinjo. — Nastop pri okrajnem sodišču v Liti}!. Ivan Rotar iz Gradca pri Litiji je tožil pri okrajnem sodišču v Litiji Franca in Zofijo Ulaga zaradi razžaljenja časti. Pri glavni razpravi dne 13. septembra jc nastopil kot priča zapriseženi Stane Lap, kateremu je Rotar očital, da je po krivem pričal. Deželno sodišče v Ljubljani je prisodilo za to Rotarju 5 dni zapora, poostrenega s postom in trdim ležiščem. — Sin pretepal mater. Jernej Rabič z Jesenic je večkrat pretepel svojo mater Frančiško Rabič. Dne 7. julija jo je tako pretepal, da ji je na glavi zadal več oteklin, da jo je bolela glava in da sta se ji omajala dva zoba. Deželno sedišče je prisodilo za to Rabiču 5 tednov ječe postrene s postom in trdim ležiščem na teden, raz-ven tega pa še dvakrat v celi dobi kazni s temnico, s postom in trdim ležiščem. — Težka obdolžitev. France Ogrin v Bevkah je 1, avgusta obdolžil orožniškega narednika Ivana Šercelja, da se je pustil z vinom podkupiti in da ni ovadil zato nekoga, katerega pes je vkljub kontumacu prosto hodil okoli. Deželno sedišče je prisodilo Ogrinu 24 ur zapora, — Neumestno vmešavanje v zasliša-vanje. Ko je orožniški narednik Ivan Šer-celj 1. avgusta zaslišaval Josipa Smuka v Bevkah, je posegel vmes Ivan Smuk rekoč: »Ne smeš povedati očetovo ime, ker to ne gre nikomur mar!« in je pristavil še grdo psovko. Deželno sodišče ga je kaznovalo s 4 dnevnim zaporom, £jubijanski dogodki. Ij Volitev ljubljanskega župana. Kakor nam telefonično poroča ljubljanski magistrat, je deželna vlada odredila (!){ da se vrši Seja občinskega sveta, na kateri se bo volil župan, v sredo 28. t. m, ob 5. uri pop. — K tej vesti imamo mi pripomniti le to, da deželna vlada nima prav nobene pravice odrejati, kateri dan in katero uro naj se vrši volitev župana. To je po občinskem redu prepuščeno najstarejšemu od- borniku, kateremu ta -odredba« vlade fflO rc služiti lc kot želja, katero lahko upošteva ali pa ne, kakor sam hoče, To postopa-0!* vlade kaže princip absolutizma napra® občini in njenim zastopnikom. lj Umri je včeraj popoldne vP°^f” poduradnik južne železnice g. Lovro ra v starosti 88 let. Pokojni je bil oče c , tralnega nadzornika j. ž. dr. Faturja m P saleljice gdč. Lee Fatur. Bil je blag moj tihega značaja in povsod priljublen. ; , greb se vrši v soboto 24, t. m. ob 2,. popoldne iz hiše žalosti Rožna ulica ■ Vpokojenci-železničarji c pogreba ud že polnoštevilno. Naj počiva v miru. ostalim naše sožalje. j lj »Organizacij javnih nameščene« somišljenikov SLS.« prosi vsa naša U lianska društva, da opozorijo svoje ca in vse naše somišljenike na njeno P javno prireditev, ki se vrši v soboto, 1. oktobra t. 1, v veliki dvorani ho »Union«. Spored obeta biti jako zarU.sjj1 in se ga bode pravočasno šj v ča&op^^ objavilo. Med točkami je omen;ati po® no v Ljubljani redko prirejano »Vinsko1?! gatev«; tudi i r;olov obeta biti boga Pri prireditvi s vira vojaška godba. šajo se vsi naši somišljeniki, da t°Prirva, tev v obilnem številu posetijo. Posebn^ ^ bila se ne bodo razpošiljala ter velja) objave obenem kot povabilo. — Odbor-lj Pomoči potrebni! Neka uboga ** žina s 5 nepreskrbljenimi otroci in . ^ nim starčkom živi v veliki bedi. Oče ^ lan, brez kakega premoženja, 3 ofLto?\\{^ dijo v šolo raztrgani in besi; dve (8 in 10 let) in 6 letni fantek. usmiljenih src pomoči! Ime pove dj* ■ »Dobrodelnost«, Poljanski nasip 10, naj se tudi pošiljajo darovi. ZVEZA NARODOV. _ London, 21. septembra. Fredvčer^ njim in včeraj je obravnavala skups .f zveze narodov vprašanje Vilne, pri za. so navzočni delegati ostro kritiziral1. v držanje Poljske. Litva je bila spreje ^ zvezo narodov, čeprav sta glasovali ■. nija in Poljska proti. Med drugim ^ . razpravljalo nato tudi o pritožbi kralj ne Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se Albanije. Dotični akt je bil izročen ods za nove države. ANGLIJA SE BOJI BOLJŠEVIZMA* London, 21. septembra. Poslanca ^ Henry Wilson in admiral Beatthv sta * terpelirala angleško vlado radi prop#^ de, .ki jo širijo boljševiki v Afgan*$V Perziji, Turkestanu in Angori ter o_b°* ševiških intrigah v Indiji. Vlada se j0 javila, da je opozorila sovjetsko vlad0 ^ to, da ni mogoče, da bi sovjetska vlad3 ^ nadalje delovala v tem smislu, ne nastale zanjo nevarne komplikacij*^^ Odgovorni urednik Anton ManaJek. Izdaja konzorcij »Novega Čača«, Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubil**^ Tovarna JOS. REICH Ljubljana, Puijanski nasip 4. Podružnica: Seienburgova ul, 4. Podružnice: Maribor Kovo mct>o fto*’* Gosposka ui.38. Glavni trg. Stav. Barva vsakovrstni. Kemšžrc© čisli Svež, olika evrajS^ pestniea jn srcj£S^—' 0 & Nepopisno lepa hvalnica plavajoča k Bogu, ki mu izraža radost bitij ob delu in njih hvaležnost za zemeljsko usodo. Le ena hiša je bila pri vsem tem življenju molčeča in mrtva ko grob. Par stre-ljajev od vasi oddaljena, je bila najbrže preostanek kakega starega samostana, čigar glavni del je bil uničil požar ali pa se je bil razsul in ie napol ohranjeno obdajajoče močno zidovje je še pričalo o razsežnosti prvotne stavbe. Ta hiša je obstojala iz še dobro ohranjenega stranskega dela samostana, — visoka gotska okna so bila za silo popravljena — in obdana z visokim zidovjem. Toda to ni bilo vzrok, da je mimoidočega napolnilo z mračnimi mislimi, če je opazoval zagonetno poslopje. Nad vsem tem skrivnostnim bivališčem, temi žalostnimi razvalinami prošle moči in slave, je plul duh razpada in pogina, ki je vzbujal v srcu otožnost. Tla vseokrog so bila razkopana <^n visoki nasipi kot tudi globoki jarki in jame so ovirale skoro vsak dostop. Dolga leta so močno razjedla stene, ki so bile že zelo razpokane. Stebri so bili že vsepovsod razbiti in razsuti, nekaj jih je ležalo ob zidovju. Nikjer ni bilo mogoče opaziti, da je skušala človeška roka popraviti škodo ali vsaj zadržati prezgodnji razpad. Ob tej strašni tišini, ki je vladala na tem kraju, bi menil, da ne živi tu živa duša, če ne bi opazil v sneg zasekano stezico, ki je vodila od hišnih vrat v vas in se izgubila na glavno pot. Pri večji pazljivosti bi lahko spoznal sledi težkih moških stopinj poleg lahkih udrtin ženske nožiče. Notri v hiši sta pod plaščem dimnika sedeli dve osebi, tiho in nepremično, kot da je jima mraz zamoril vsako čustvo. Prvi je bil star sivolas mož z globoko vdrtimi očmi in bledimi votlimi lici; njegov hrbet je bil skrivljen in njegovi roki sta trepetali od slabosti. Njegov drug pa je bil štiridesetletni mož, še ves svež in poln življenja. V njegovih nepravilnih potezah je ležalo nekaj nenavadnega, skrivnostnega, tujega, kar je vzbujalo nezaupanje in odpornost. Njegove majhne, sive oči so ležale globoko pod čelom in z gostimi trepalnicami obraščene ter so se v jamicah bleščale kot kresnice v temi. Njegov navzdol preširok nos se je zganil pri vsakem zadihu. Usta je imel velika in okrog ustnic mu je igral lahen nasmešek, ki je bil nema priča neplemenitih strasti. Obraz tega moža je pri vrhu izražal zvijačnost in zahrbtnost, vmes tudi razumnost, spodaj pa krutost in strastnost. Iz te zmesi nastala celota je očitavala zunanjo ostudnost, pa še večjo notranjo, srčno zlobo. Vse kar je ta dva molčeča moža obdajalo, je točno soglašalo z njima in njunim značajem. Široka soba je bila visoko obokana in le slabo jo je razsvetljevalo veliko okno, ki je bilo prepreženo z železnimi paličicami in je vsled nedostajan ja šip puščalo vsak veter in dež. Vsepovsod je vladala popolna zani-karnost in brezbrižnost. Veža je. bila pokrita s prstjo, po stenah pa so na široko razpeli pajki svoje mreže. Po kotih so ležali brezbrižno razmetani vsakovrstni stari predmeti, ki niso bili več za nobeno rabo in med katerimi je bilo zelo mnogo raztrganih čevljev. Iu čeprav je viselo na razpokani st^ različno hišno orodje, pa je bilo tako n® ’ belo naprašeno, da ni bilo nobenega^1 m a, da se jih že dolgo vrsto let ni dotak# človeška roka. j lj!« Čeprav sta bila oba moža močno j čena, sta vseeno trepetala od mraza. Tuo je bila čisto posebna slikica videti ju, kaJ^ sta stegala noge proti edinemu košu sol]) ki je še žarel in kako sta se s celim te}e.sp sklanjala nad ognjem, da le ne bi niti rek toplote ušel neizkoriščen skozi dih1- gC Celo z rokama sta lovila redke hlape, se vili iz kamnitega lonca, stoječega tik te v pepelu. “ j Starec "je sedel nepremično in Ji*®, svoje oči uprle na ognjišče. Njegov df | čeravno skoro ves čas miren, pa je nekaj povsem nasprotnega. Če si pog^i v njegove plašno utripajoče oči, si n10.j ugeniti, da se njegov duh peča z va^ stvarmi. \ . . r J Zdelo se je, da je nestrpno pričak^, kedaj se zbudi starec in zato je najskr^jU je motril njegovo najmanjšo kretnjo ih na obrazu. ^ Po preteku nekaj minut je pograbil v železni pihalnik in pihal tako silovito razžarjeno šoto, da je zaplapolal na ogw šču moder plamenček. Tedaj pa je starec mrzlično P°8r njegovo roko in da bi preprečil njeg0 ravnanje, je vztrepetal: :>Tis, za božjo voljo, kaj počenjaš*? -g ne bo šota že itak prehitro dogorela? * te morda zebe?« (Daljo*/