P. b. b.
kulturno ■ politično glasilo

sve+os/nih in domačih dogodkov
poStni urad Celovec 2 — Vcrlagspostanit Klagenfurt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XIII./ŠTEVILKA 6
CELOVEC, DNE 9. FEBRUARJA 1961
CENA 2.- ŠILINGA
Resnica o tekmi med Rusijo in Ameriko
Tekma med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, kdo bo prvi človek, ki bo prodrl v 'sem ir je, Rus ali Amerikanec, je zopet postavila v ospredje vpra&tnje ali bo res v kratkem komunistični Vzhod prekosil Zapad na področju tehnike, tnanosti in gospodarstva. Pravzaprav se to vpra-Sanje na koncu osredotoči na gospodarsko osno-vo> kajti za napredek v tehniki in znanosti mora kiti najprej podana ustrezna gospodarska zmogljivost ali potencial.
Žal vemo na Zapadu samo za tiste sovjetske do-^'Ae, ki so kakorkoli povezani z vojno, namreč atomskimi in vodikovimi bombami, daljnometnimi faketami in podobno. Poleg tega pa ni dvoma, da jc Sovjetska zveza napredovala tudi na mnogih dtttgih področjih, na pruner v medicini.
Uspehi so sovjetske oblastnike navdali s pono-SOln, ki je deloma upravičen, deloma ga pa narc-kujejo potrebe politične propagande. Sovjetski ministrski predsednik Hruščev je ob proglasitvi 7-let-nega sovjetskega gospodarskega načrta velikopotezno napovedal, da namerava v tej dobi Sovjetska tveza prekositi Združene države v proizvodnji gospodarskih dobrin. Te njegove izjave so seveda odmevale po vsem svetu in njihov odjek je povečevala v neizmernost komunistična propaganda. Verjeli so ji celo mnogi nekomunisti, ki bodisi iz kakega meglenega prepričanja o »bodočnosti vzhodnih narodov”, bodisi taki, ki sicer obsojajo komunizem kot svetovni nazor, pa vendarle gledajo v njem no-siiea napredka.
Sovjetska propaganda seveda trditve utemeljuje 1 obširnimi in na prvi pogled prepričljivimi številkami. Tako so izračunali, da se je v zadnjih 42 *etih sovjetska proizvodnja povečala dvajsetkrat in da zaznamuje torej največji odstotek naraščanja v svetovnem merilu. Na zapadu je te številke težko Preverjati, ker ni mogoče preiskati gradiva, na ka-lercga se ti računi naslanjajo. Toda v zadnjem času ^ je iz krogov sovjetskih gospodarstvenikov dvignilo več glasov, ki so nastopili proti raznim »računskim napakam” sovjetskih statistik. Revizijo računov je bilo treba izvesti zaradi tega, ker gospodarsko načrtovanje (planiranje) potrebuje za-"esljivih in stvarnosti odgovarjajočih podatkov. Za-to so se postavili proti lepim, a neresničnim stati-siikam, ki lahko sicer izvrstno služijo poiiti6ii pro-l>agandi, gosjsodarstvu pa prinašajo samo zmedo.
Starosta sovjetskih gospodarstvenikov, akademik Iftunlin, je v svoji pred kratkim izšli knjigi nasto-. I>r°ti pretiravanjem statistik. Ugotovil je, da so Jaj«i produkcijski uspehi sovjetskih statistik prav-*aprav »računske napake”, kajti v njih se eno in ^ ° blago večkrat zaračunava. Vzrok temu je ta-
lVani „brutto-račun”, ki je v navadi pri vseh komunističnih gospodarstvih. Ta obstoji v tem, da P'i ocenjevanju nekega proizvotla, ki gre skozi več obdelovalnih stopenj zaračunajo pri vsaki stopnji Polno vrednost prejšnje stopnje. Vzemimo za primer železno rudo: Vrednost izkopane železne rude I Polni meri zaračunajo v vrednost surovega že-la, ki je nastalo potem, ko je bila železna ruda stopljena v visokih pečeh; polno vrednost železa 'mčunajo v surovo jeklo, ki so ga izdelali iz železa; v Jekleno pločevino, ki so jo izdelali iz surovega jc-a vračunajo njegovo polno vrednost, in v vred-*'ost avtomobila, pri čigar izdelavi so ujiorabili Jekleno pločevino, tudi vračunajo njeno polno 'mdnost. Tako je bilo eno blago (železna ruda) Vračunano štiri- ali petkrat. Na ta način so seveda m<Wi priti do astronomskih številk skupne 1 e d n o s t i proizvodnje, ki v lepo urejenih sta-Jistikah napolnjujejo s ponosom prsi navdušenih muunistov po vsem svetu. Toda stvarnosti te šte-'**ke ne izpremenijo. Namreč, da je splošna raven vljenja ostala še vedno mnogo nižja kot na za-Ui svojo proizvodnjo pravilno zaračunava.
"Pako
Pfoi
se po Strumlinovcm mnenju sovjetska Uvodnja v zadnjih štirih desetletjih ni podvaj-_ mri la, ampak je samo 13-krat večja, kar je tudi el> Napredek.
''l,lošno gospodarsko stanje in njegova zmoglji-je predvsem odvisna od produktivnosti tlela, Jc v koliko delavec razpolaga s stroji, ki mu m°gočajo, da v istem času z manjšim trudom iz-
Raab o Južni Tirolski
V	svojem vsakotedenskem radijskem govoru je zvezni kancler ing. Raab obdolžil Italijo, da je zaradi svoje nepopustljivosti zakrivila propad milanskih pogajanj o ureditvi spora glede nemSko govoreče avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem. Zvezni kancler je Obsodil sleherno »uporabo« sile, kar se nanaša na dinamitne atentate na italijanske spomenike na Južnem Tirol- v skem v zadnjih dneh pa tudi na proti-avstrijske demonstracije v Italiji ter izjavil • pripravljenost za nadaljevanje pogajanj med Rimom in Dunajem.
V	rimski poslanski zbornici je zunanji minister Segni poročal o poteku razgovora z dr. Kreiskim v Milanu in seveda trdil, da na italijanski strani ni krivde za
propad razgovorov ter da je kljub »avstrijski trmi« pripravljen za nova pogajanja.
Na Južnem Tirolskem so italijanske o-blasti zaprle več Južnih Tirolcev, med katerimi so bili tudi nekateri vidnejši funkcionarji Južnotirolske ljudske stranke. Nekatere so po nekaj dneh izpustili, ostali pa še čakajo na izid preiskave. V rimskem parlamentu je južnotirolski poslanec Toni Ebner protestiral proti zapiranju samo Južnih Tirolcev. Dejal je, da je v zadnjih letih poleg nekaterih italijanskih spomenikov bilo poškodovanih tudi več južno tirolskih spomenikov s strani italijanskih nacionalističnih elementov. Vendar v teh primerih italijanska policija ni zaprla nikogar in se ji tudi nikdar ni posrečilo izslediti krivcev!
Nacionalistični izgredi v Italiji
Zadrega na obeh straneh postaja vedno hujša, kajti položaj so v Italiji izkoristili nacionalistični in fašistični elementi, ki so po vseh večjih italijanskih mestih uprizorili študentovske demonstracije. V Rimu je morala policija zaščititi poslopje avstrijskega poslaništva pred demonstranti, ki so hoteli vdreti v prostore avstrijskega zastopstva. Pri tem je uporabljala gasilske brizgalne in curki hladne vode v mrzlem februarskem dnevu so kmalu ohladili ognjevitost ragrajačev.
Do zelo hudih nemirov je prišlo tudi v Trstu, kjer je italijanska vlada v zadnjih ■tednih napovedala uvedbo dvojezičnosti, to je nameravala je pripustiti rabo slovenščine pri sodiščih. Italijanske nacionalistične organizacije so se združile v posebni akcijski odbor in organizirale so silovite pet dni trajajoče demonstracije italijanskih študentov ne .toliko proti Južnim Tirolcem kot proti Slovencem. Med demonstranti so mnogi pozdravljali z dvignjeno roko, fašističnim pozdravom. Z bojnimi klici „Fora i sciavi” (psovka v italijanskem tržaškem dialektu za Slovence) so poskusili zažgati slovensko knjigarno v Trstu in se je samo slučajno zahvaliti, da petarda, ki so jo vrgli vanjo, ni eksplodirala. Nadalje so poskusili vdreti v slovenske šole ter na stavbišče, kjer gradijo novi slovenski kulturni dom. Italijanska vlada se je bila namreč v I.ondonskem sporazumu leta 1953, s katerim ji je bil Izročen Trst, med drugim tudi obvezala, da bo zgradila ta dom kot odškodnino za leta 1920 po fašistih požgani veliki Narodni dom v središču mesta. Očividci po-
dela več proizvodov. Ta prunerjava med vzhodom in zapadom pa kaže, da povprečno ameriški dcla-
ročajo, da so se pri teh napadih odigravali prizori, ki močno spominjajo na divjanje fašistov pred 40 leti. V razliko od rimske policije je bila tržaška policija mnogo manj odločna proti demonstrantom, čeprav so velike skupine policajev spremljale skupine razgrajačev. Slovenski tisk v Trstu izraža mnenje, da je imela policija od »zgoraj«, to je od vladnega komisarja Palama-re, ki je večkrat pokazal svoje protislovensko zadržanje, nalog, da postopa »v rokavicah«. Palamara sam je bil poklican na nujno poročanje v Rim.
Jugoslovansko časopisje je o demonstracijah v Rimu in Trstu prinašalo obširne tlopise svojih korespondentov in ugotavlja, da leži odgovornost za vzdrževanje javnega reda in varnosti na italijanskih oblasteh. Beograjska »Politika« piše, da »je nekdo z vednostjo tržaških oblasti organiziral demonstracije«. List sicer ceni »napore rimskih politikov, ki so s svoje strani prispevali k pozitivnemu razvoju jugoslovansko-italijanskih odnosov«, vendar meni, da »izpadi v Trstu ne morejo nikomur koristiti, najmanj pa lahko pomagajo rimski vladi, tla bi lahko spravila iz zagate avstrijsko-italijamska pogajanja o Južni Tirolski.« Predstavnik beograjskega zunanjega ministrstva Drago Kunc pa je, kot poroča tržaški »Primorski dnevnik«, izjavil, »da so načela in praksa Jugoslavije za reševanje manjšinskih vprašanj dobro znani, in da je nadaljevanje pogajanj najugodnejša pot za rešitev vprašanja Južne Tirolske«.
Avstrijsko časopisje je o protislovenskih izgredih zelo podrobno poročalo.
URADNE URE
Pisarna Narodnega sveta koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze ter Kmečke gospodarske zveze je odprta vsak dan razen sobote od osmih do pol ene. Uradne ure predsednika Narodnega sveta so vsak četrtek od 10. do 12. ure.
-KRATKE VESTI -
Novi turistični' obračunski kurz dinarja za dolar in druge tuje valute je določila jugoslovanska vlada v Beogradu. Znašal bo za almeriški dolar 600 din, za avstrijski šiling pa 23.10 din. Za blagovni plačilni promet za inozemstvo pa velja nekoliko višji enotni kurz 750 dinarjev za en dolar. Beograjska vlada utemeljuje nižji turistični kurz s tem, da ondi še ni zadosti hotelov in drugih tujsko prometnih naprav za sprejetje povečanega toka turistov, ki bi se spričo nizkih cen zlil v Jugoslavijo.
Komunistična Kitajska je nakupila velikanske količine pšenice v Avstraliji in Kanadi, da vsaj nekoliko omili lakoto, ki je nastala na Kitajskem zaradi slabe letine in komunističnega gospodarstva. Kanadski minister za trgovino je izjavil, da je posel s Kitajsko po vrednosti največja posamezna kupčija, kar jih je bilo sklenjenih v zgodovini ‘Kanade. Kupljeno pšenico bo 10 velikih tovornih ladij prepeljalo na Kitajsko. Potniki iz Kitajske poročajo, da je od decembra izbruhnilo v kitajskih pokrajinah več krajevnih uporov. Prebivalstvo je zažgalo skladišča komun, ker ni več dobivalo hrane, Sicer pa so skladišča bila — prazna. Osrednja vlada je uporabila vojaštvo, da zaduši upore, ki pa postajajo vedno pogostejši.
Celovec izgubil hokejsko prvenstvo
V razprodani celovški Mestni dvorani sc jc odločilo vprašanje novega državnega prvaka: z zmago IEV iz Innsbrucka 1:0 (0-0,0-0,1-0) je ta najvišji naslov pripadel gostom iz Tirolske. Novemu državnemu prvaku bo bržkone uspelo vseh deset tekem odločiti v svojo korist, kakor se je to lani posrečilo celovškim Atletikom.
Tekma sama ni bila kaj prida zanimiva. Atletiki so se sicer trudili, vendar so sc Tirolci spretno branili na dovoljene in nedovoljene načine. Gostje so prikazali precej zrelo igro, odlikovali so sc predvsem vratar Piils, Mc Donald in Singewald. V celotni dvorani je vladala velika nervoza, ki se je prenesla tudi na igralec.
Gledalci so odhajali iz dvorane popolnoma obupani in kritizirali domače igralce. Poraz domačega moštva je po celotni deželi jmvzročil nekakšno »narodno” žalovanje.
Obračun Koroške deželne električne družbe KELAG
vcc naredi toliko kot dva Angleža in toliko kot šest Rusov. Ali: en ameriški delavec naredi v enem dnevu toliko kot en ruski v enem tednu. V Ameriki je delo s stroji najbolj razširjeno na svetu.
Kljub temu pa drži, da je rusko gospodarstvo danes v velikem razvoju. Z uveljavitvijo splošne šolske obveznosti, ki jc bila šele v zadnjih desetletjih dejansko izvedena po vsej obširni državi, se je uresničil rek velikega pisatelja Tolstoja, ki je nekemu občudovalcu, kateri mu je dejal, da je on utelešenje ruskega genija, dejal: Ruski genij boste spoznali šele, ko bodo vsi Rusi znali brati in pisati.
Naše stoletje jc stoletje tehničnega in gospodarskega napredka, ki vedno bolj zajema nekdanje zaostale države in s svojo množično proizvodnjo dobrin prinaša svoje blagodati najširšim plastem prebivalstva. Gospodarski razvoj pa ni omejen na nobeno geografsko smer ali področje pa tudi ne na politični režim. On služi vsemu človeštvu, ki mu olajšuje življenje. In še eno ne smemo pozabiti. Modeme gospodarske metode, ki jih uporabljajo oz. morajo uporabljati tudi komunisti6ie države, so nastale v zapadni Evropi, ognjišču civilizacije, ki je vsemu svetu vtisnila svoje obličje.
Na tiskovni konferenci minuli ponedeljek so direktorji Koroške dežel, električne družbe (KELAG) gg. ing. Jeran, Pacheincr in Malt podali poročilo o minulem poslovnem letu ter o proračunu za leto 1961. V letu 1980 je znašala električna energija, ki jo je družba stavila na razpolago odjemalcem 582 milijonov kwh, v tekočem letu pa predvidevajo porast na 625 milijonov kwh. Tudi leto 1961 bo leto investicij, kajti znašale bodo skupno 154 milijonov šil. V prvi vrsti bo ta denar šel za dokončno izgradnjo elektrarne pri Heljaku, ki jc napol že dograjena in računajo, da bo v jeseni začela obratovati. S tem bo dmžba pridobila vir, ki ji bo nudil novih 32 milijonov kwh toka letno. Pri elektrarni pri Kazazah, ki jo grade »Avstrijske dravske elektrarne dd.”, se bo KELAG udeležila z 20 odst. kapitala (25 mil. šil.), za to pa bo imela pravico do 20 odstotkov toka iz te elektrarne po proizvodnih cenah. Elektrarna Borovnica (Frei-bach) l>o opremljena z novo črpalko za dovajanje vode iz Drave v jezero pri Hmelišah. Nadalje predvideva proračun izboljšanja na razdelilne mreže,
ki spada med glavne vloge družbe. V zadnjih letih je bila električna mreža sicer precej povečana v deželi, kljub temu pa od 6241 gospodinjstev, ki so bile leta 1955 brez električnega priključka dobra [Miloviča (3472) še danes brez elektrike. Elektrifikacija teh hiš ali gospodarstev je zelo težka, kajti gre povečini za raztresene zaselke v hribih, kjer napeljava mnogo stane, po drugi strani so pa tudi zaradi pomanjkanja električnega toka — prav ti kraji gospodarsko zaostali. KELAG ima v letošnjem proračunu 3,4 milijone šil. za nadaljno elektrifikacijo, vendar ta znesek sam ne zadostuje in bodo morale priskočiti tudi druge javne ustanove, kajti ti neclcktrificirani predeli (precejšnji del tudi na jugu dežele) predstavljajo javno zadevo splošnega interesa. Razume se pa, da bodo morali tudi prizadeti nositi del bremen in predvsem pa sc bodo morali sami aktivno zanunati za elektrifikacijo. Celotni proračun KELAGA predvideva 278 milijonov izdatkov, dočun pričakujejo le 270 milijonov dohodkov. Razliko bodo krili s posojili.
Po svetu ...
Priprave na spremembe
Imamo za seboj sorazmerno miren teden v mednarodni politiki, kajti oba velika svetovna tabora se pripravljata na večje spre-momibe v svojih zunanjdpolitičnih koncepcijah. V Združenih državah se novi predsednik Kennedy počasi vživlja v sojo novo vlogo. Kljub temu, da je napovedal globoke spremembe v zunanji politiki, pa je glede konkretnih potez zelo previden. Njegov zunanji minister Dean Rusk je na svoji prvi tiskovni konferenci pojasnil, da se ameriška vlada ne bo pustila prepričati z golimi besedami o pomi.rjenju, temveč da bo od Sovjetov zahtevala dejanj.
V Moskvi pa tudi čakajo, da vidijo kako bo pravzaprav nova Kennedvjeva politika »pomirljivosti obenem z odločnostjo« izgle-dala v praksi. Čeprav obe strani govorita o pomirjenju, pa vse kaže, da si to pomir-jenje vsaka drugače predstavlja in da bo v resnici hladna vojna šla naprej, in sicer tako na diplomatskem, kot tudi na vojno-tehničnem področju.
»Hladna vojna« sega tudi v vsemirje
Ameriška vlada je v svoj novi proračun postavila zelo velike vsote za oborožitev ter za raketne poskuse. Prejšnji teden je iz ameriškega raketnega oporišča Cap Ca-naveral poletela prva opica v vsemirje. »Mr. Ham«, je ime šimpanzu, ki j e-kot prvi svojega rodu poskusil kaj se pravi živeti v vse-mirju, kjer zemeljska privlačnost ne deluje več in stvari nimajo nobene teže. Po pol uri takega življenja, 180 km nad zemljo, se je vrnil nazaj, kajti ameriški mornarici se je posrečilo prestreči kabino, ki se je s padalom povrnila nazaj. »Mr. Ham« je polet sicer dobro prestal, samo srce mu je nekoliko hitreje bilo, so dejali zdravniki, toda on sam očividno s svojo avanturo ni bil preveč zadovoljen, kajti ko so njemu na čast priredili časnikarsko konferenco in mu ponudili sedež, ki je bil podoben onemu v kabini rakete, je začel stokati in se braniti na vse kriplje. Vsekakor pa je polet dokazal, da bi tudi človek mogel prenesti tak polet. Pred nekaj meseci so Sovjeti izvedli podobne poskuse s psi. Minulo soboto pa so Sovjeti presenetili svet z novico, da so oni izstrelili v vesolje nov umetni satelit, ki po svoji teži prekaša vse dosedanje. Je to že deveta sovjetska umetna luna in tehta 6.500 kg. V oddaljenosti 300 km kroži sedaj okrog naše zemlje.
Sovjetskim tehnikom je uspelo izdelati rakete, ki po svoji moči prekašajo vse dosedanje. Takoj po izstrelitvi so se pojavile skrivnostne govorice, da se v novent sovjetskem satelitu nahaja človek. Radijski amaterji v Turinu v Italiji ter nemška zvezdar-na v Bochumu so pa celo ujeli na trak čudne glasove iz vsemirja, ki so bili podobni stokanju človeka, kateremu primanjkuje sape. Vendar so minuli ponedeljek v Moskvi zanikali, da bi bil v novem satelitu človek. Kljub temu pa je sum ostal, kajti teža satelita namreč dopušča možnost, da bi v njem poleg znanstvenih aparatov imela prostor tudi dva ne preveč tolsta človeka, Sumljivo je tudi to, da na Zapadu nihče doslej ni mogel ujeti signalov novega satelita, kar pomeni, da Sovjeti uporabljajo za stike z novim satelitom valovne dolžine, ki jih drže v tajnosti.
Pomen novih poskusov je dvojen: gre za to, kdo bo prvi človek, ki bo prodrl v vesolje, Rus ali Amerikanec. Poleg lega pa je z izstrelitvijo novega satelita Sovj. zveza svetu dokazala, da je svoj naskok rv gradnji za dolge proge ‘še povečala. Te rakete pa lahko služijo ne le za polete v vesolje ampak tudi za prenos — atomskih bomb kamorkoli na naši zemlji. »Hladna vojna« se razteza celo v vesolje.
Kaos v Kongu vse hujši
Pa da se povrnemo na zemljo, tudi tu ne manjka pekočih preblemov. Eden izmed najtežjih je Kongo, kjer se nered spreminja v državljansko vojno, čete Združenih narodov niso mogle narediti reda in tudi ne preprečiti notranjih bojev. Deloma tudi zaradi tega, ker je ta mednarodna »vojska miru in reda« sama po svoji sestavi preveč pisana. Večino med 20.000 vojaki imajo afriško-azijske države, ki več ali manj očitno podpirajo tega ali onega kongožanskega politika, ki si vsak ustvarja lastno zasebno vojsko. »Osrednji vladi« predsednika Kasavubuja nedavno v generala povišanega
polkovnika Mobutuja ni uspelo uveljaviti osrednje državne oblasti po vsej nekdanji belgijski koloniji, ki je takoj po doseženi samostojnosti 'lani septembra razpadla v kopico med seboj vojskujočih se plemen. Najprej se je odcepila najbogatejša provinca Katanga, kjer je tamošnji deželni glavar Čombe proglasil samostojnost in se naslonil na Belgijce. Prvi ministrski predsednik nove države bivši poštar s simpatijami za komuniste, Lumumba se je po nekaj tednih vladanja, pri čemer se mu je posrečilo le novo državo pahniti v nered. Obenem pa privabiti v deželo sovjetske agente, je znašel v zaporu. »Državni predsednik« Kasavubu se je neprijetnega jetnika, ki je imel posebno med vojaščino dosti pristašev in dvakrat s pomočjo svojih čuvajev skoro ušel, iznebil na ta način, da ga je 'izročil katanškemu poglavarju Čombeju, ki ima očividno trdnejše zapahe na svojih zaporih. Vendar je Lomumbovim pristašem uspelo, da so v takozvani »vzhodni provinci« organizirali lastne vojaške sile. Tako se sedaj čete raznih kongožanskih politikov, ki so se prej združeni borili proti belgijskemu kolonialnemu jarmu, sedaj pobijajo med seboj. Povrh tega so pa izbruhnili krvoločni boji med posameznimi zamorskimi plemeni in znova so oživele »stare navade« prednikov, namreč Ijudo-žerstvo. Ob tem pa državna organizacija razpada in lakota postaja vedno hujša. Po poročilih Mednarodnega Rdečega križa grozi okrog 300.000 otrokom smrt zaradi gladu.
Sedaj se ameriška vlada bavi z načrtom, da predlaga Združenim narodom ojačitev mednarodnih čet Združenih narodov, ki naj v deželi prevzamejo celotno skrb za javno varnost v svoje roke, obenem bi pa naj bile vse kongoške čete razordžene. Ker pa ima v Združenih narodih Sovjetska zveza prav toliko besede kot Amerika, je po-mirjenje v Kongu možno samo, ako tudi Sovjetska zveza pristane na to. Nevtralistič-ne države grozijo z umikom svojih kontingentov, kar je Moskvi zelo prav, ker se bo nered le še povečal. Needinost kongožanskih politikov in njihova nesposobnost za vladanje sta rodili posledico, da je tudi
Oton Habsburški se hoče vrniti v Avstrijo
Sredi tedna se je razširila vest, da bo Oton Habsburški, šef bivše habsburške vladarske hiše in za sedaj še uradni pretendent za cesarski prestol, v kratkem predložil izjavo, s katero se vsem svojim pravicam in zahtevam odpoveduje. Ako bo to res storil, bo o njegovi izjavi moral sklepati glavni odbor državnega zbora, šele ako ta odbor, v katerem so zastopane OeVP, SPOe in FPOe, izjavo sprejme, bi se Oton smel vrniti v Avstrijo in se tu za stalno naseliti. Sedaj namreč živi v Pockingu ob Starnberškem jezeru v Zapadni Nemčiji kot tujec. Protihabsburški zakoni iz leta 1920 mu namreč prepovedujejo povratek v domovino, odkar se je njegov oče, zadnji cesar Karl, po izgubljeni prvi svetovni vojni in razpadu podonavske monarhije, moral odpovedati prestolu in zapustiti Avstrijo.
Dočim OeVP zagovarja povratek Otona v Avstrijo, kjer bi seveda bil državljan kot vsak drugi 'in moral priseči zvestobo republiki, pa so socialisti po začetnem oklevanju zavzeli odločno odklonilno stališče. Ne toliko zaradi Otonove osebe same, temveč zaradi tega, ker se bojijo, da bi prisotnost šefa bivše vladarske hiše, ustvarila središče, okoli katerega bi se Zbirali konzervativni elementi, kar bi na koncu koncev šlo v prid OeVP. Podkancler tir. Pittermann je že izjavil, da Otonova odpovedna izjava sama ne zadostuje, pa čeprav bi bila enaka, kot so jo poprej že podali nekateri člani habsburške rodovine, ki so se vrnili v Avstrijo, temveč, da je glavni odbor parlamenta povsem svoboden, da po presoji državnih interesov izjavo sprejme ali zavrne. Socialisti bodo izjavo zavrnili, je poudaril. S tem je zaradi vladajočega koalicijskega pakta med obema vladnima strankama Otonova akcija za povratek obsojena na neuspeh. Po mnenju nekaterih pravnikov pa s tem Otonu vrata za povratek vendarle še niso dokončno zaprta, ker ima še možnost vložiti »tožbo na Ustavno sodišče. Vsekakor izgleda, da bo vprašanje Otonovega povratka precej razburkalo sedaj prilično mirne koalicijske vode.
Kongo postal eno izmed bojišč »hladne vojne«. Končno izgubo od tega pa imajo prebivalci Konga sami, ki se sedaj z otožnostjo spominjajo na lepe čase reda pod belgijskim kolonialnim »jarmom«. Se pa razume, da tudi Belgijci niso brez krivde, kajtii oni domačinom v Kongu niso dovoljevali višjega šolanja in jim tako omogočili, da se strokovno pripravijo za nove naloge. Prav nasprotno pa delajo Angleži v svojih kolonijah, 'kjer domačine s šolami in uvajanjem v javne službe pripravljajo za težke naloge upravljanja in vladanja.
Zmagoslavno potovanje angleške kraljice po Indiji
V istem času je nekdanji »biser« v britanskem kolonialnem imperiju, Indija, pripravila naravnost zmagoslavni sprejem angleški kraljici Elizabeti, ki je prvikrat po proglasitvi neodvisnosti Indije leta 1947, obiskala deželo. Sprejel jo je državni predsednik Prassad kot »prijateljico«, ministrski predsednik Nehru je dejal, da so neprijetne reči iz preteklosti pozabljene, ohranile so se pa dobrine, ki jih je Indiji prinesla britanska vladavina. Med temi je angleški jezik, ki je še danes občevalni jezik ondi, moderno šolstvo ter vladavina parlamentarne demokracije. Danes je v Indiji več Angležev, kot jih je bilo za časa kolonialne vladavine. Niso več uradniki, vojaki in policaji, pač pa trgovci, inženirji,'učitelji itd. ter uživajo veliko priljubljenost med prebivalstvom. Edini nevšečni glas je bilo slišati, ko je Elizabetin soprog, princ Filip, na lovu v džungli ustrelil tigra. Ta se je prijateljem živali zasmilil in so glasno protestirali. Kraljičino potovanje v Indijo ima namen utrditi vezi med nekdanjo kolonialno gospodarico Anglijo in bivšo kolonijo, a sedaj samostojno državo Indijo, ki je tudi po proglasitvi neodvisnosti ostala še naprej Commonwealthu, skupnosti, ki je nastala iz nekdanjega britanskega imperija in temelji na svobodni pripadnosti ter ob-stoji v glavnem iz gospodarskih vezi na temelju skupnih interesov. Spričo vedno ožje povezave šesterice kontinentalnih evropskih »držav v EWG (»Zap. Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg) čuti Anglija »potrebo, da utrdi svoje vezi v Commomvealthu, da bo tako mogla biti kos pojačeni gospodarski moči in konkurenci kontinentalne Evrope.
Slednja še vedno v modi
Minuli teden je časopisje obeh koalicijskih strank prinašalo na prvih straneh z mastnimi naslovi ginljive zgodbe o štednji na najvišjih mestih. Ministrstva so tekmovala med seboj v objavah, kako pridno nameravajo »štediti. Število uradnih avtomobilov hočejo zmanjšati, štedili bodo celo na diplomatskem področju, kajti potovanja uradnih delegacij v tujino bodo omejena na neobhodno potrebno najmanjšo mero, znižane bodo dnevnice, celo število diplomatskih kurirjev nameravajo zmanjšati. Predaleč »bi nas zavedlo nadaljnje naštevanje, ki pa tudi nima »posebnega pomena, kajti vse skupaj so zaenkrat še samo »dobri nameni«. Eno pa že lahko koj zdaj ugotovimo: v tej kampanji za štednjo — s papirjem in besedami niso štedili.
Pokojnine tudi za mestne politike
Pri nas na Koroškem pa je sklican deželni zbor, da sklepa o zadevah, ki so pravzaprav že itak bile sklenjene v koaliciji. Na dnevnem redu je med drugim tudi o-snutek zakona o pokojninah našim mestnim očetom; po dobrem zgledu zakona o pokojninah članom deželne vlade, ki že nekaj časa velja. Izgleda, da ta zakon tako tlobro funkcionira, da ga bodo sedaj razširili tudi na celovško mesto. Mestnim svetnikom, ki so bili vsaj »osem let člani mestnega sveta ali občinskega sveta, pritiče po doseženem 55. letu starosti pokojnina in sicer v višini 80 odst. njihove redne plače. Z daljšo »službeno dobo« se pokojninski prejemki ustrezno povišajo in sicer vsako leto za 3 odst. Pravica preide tudi na vdove in otroke. Spočetka je OeVP sicer zavzela odklonilno stališče proti temu predlogu socialistične večine, sčasoma pa je svoje mnenje spremenila, in tako bo predvidoma ta zakon sprejet v koalicijski slogi.
Zadeva je zbudila precej negodovanja v mestu. Nekateri menijo, da utegne »dobri zgled« zase skrbnih deželnih in mestnih očetov najti vnete posnemovalce tudi v manjših podeželskih občinah. Tako pač zgleda Slednja v praksi.
SLOVENCI
d&ma in p& uieiii
Slovenska nova maša v Argentini
V cerkvi Marije Pomočnice v kraju Ranios Me-jia, v Argentini, kjer živi znatnejSc število Slovencev, je daroval svojo prvo sv. mašo č. g. Daniel Vrečar. Ob tej priložnosti se je zbrala velika množica naših rojakov. Ob vhodu slovenskega sprevoda v cerkev je s kora mogočno zadonela pesem „Novomašnik bod’ pozdravljen”. Asistirali so pri prvi sv. daritvi ravnatelj salezijanskega zavoda, Argentinec dr. Cantarutti, č. g. France llrcgant ter č. g. Tine Vrečar, novomašnikov brat, ki je član salezijanskega reda. Slavnostni pridigar je bil g. g. Mernik, ki je v zgoščenih besedah orisal pot in trpljenje duhovnikovo na tem svetu, kot plačilo pa ga zalo na drugem svetu čaka večno življenje. Novomašnikova dosedanja življenjska pot ni bila lahka, saj sta ga vojna in komunistična revolucija v rodni Sloveniji pognali v tujino. Po večletnem bivanju na Koroškem, kjer je v najtežjih razmerah opravljal srednješolski študij, je odšel v Argentino ter ondi dokončal bogoslovne študije-Po cerkvenem opravilu so gostje odšli v bližnji Slovenski dom, kjer je sledila prikupna slavnostna akademija. Novoraašnik, ki je po rodu iz Moravč, ima še enega brata v Avstriji. Ta službuje kot inženir v neki tovarni v Linzu v Avstriji. Njegova soproga, gospa Anica, pa je pred poroko delovala kot gospodinjska učiteljica na Koroškem in marljivo sodelovala v uredništvu našega lista.
Slovenski mladinski klub v Kanadi
Po vzoru ostalih katoliških župnij v Kanadi je bil v Torontu ustanovljen mladinski klub za obe tamošnji slovenski župniji, to je Marije Pomagaj v središču mesta ter Brezmadežne v predmestju Nevv Toronto, kjer nameravajo v kratkem zgraditi že drugo slovensko cerkev v Kanadi. Obe župniji vodijo čč. očetje lazaristi. Mladinski klub je imel sredi septembra že svojo prvo akademijo, ki je dobro uspela, predvsem po prizadevanjih bogoslovca Hermana Šuligoja.
Slovenski otroci v Torontu poleg obveznega p°' uka na kanadskih šolah z angleškim učnim jeti' kom marljivo obiskujejo tudi posebne slovenske šolske tečaje. Tako se učijo oliencm obeh jezikov. V obeh župnijah obiskuje slovenske šolske tečaje skupno 150 otrok. Petje poučuje lazarist Zrnec. Z otroki je naštudiral tudi igrico „Krcsniček”, ki j° poznamo tudi na Koroškem po slušni igri v slovenskih oddajah celovškega radia. Na torontsko predstavo so prišli rojaki iz več 100 km oddaljenih krajev. Zanimanje pa je zbudilo celo v kanadski javnosti, ker se je ponovitev udeležil profesorski zbor ondotnega »Mednarodnega zavoda” z večjim številom gojencev.
..Postržek govori slovensko v Miinthenu“
Pod tem naslovom poroča veliki monakovski dnevnik „Miinchner Merkur” o nedavnem gostovanju „Lutkovnega gledališča mesta Ljubljane” v bavarski prestolnici. List označuje gostovanje slovenskih lutkarjev kot „poslastico” ter nadaljuje:
„V !) slikah nalezljive vedrosti je prikazana očarljiva vzgoja pridnega otroka s pomočjo ljubezni staršev, pokorščine in šole. S prepričljivo nazornostjo smo videli, kaj se utegne zgoditi nagajivem11 otroku, ki pobegne od doma, se noče učiti, laže i'1 si želi brezskrbnega življenja v Indiji Koromandiji-In vse to brez nepotrebnega žtiganja z roko in p11 stega podučevanja. Vse se naravnost bliskovito od vija pred nami v prikupni slikanici, brez krčevi tosti, okusno, duhovito in pravljično, z zavzetostjo in v obliki, ki je razumljiva za otroke.
Na pozornici je bilo vse v gibanju: užitek je bil° gledati, kako se napol dogotovljena lesena stvarca, ki si jo je bil pridni rezbar zrezljal sebi v kratek čas, že kar začne mahedrati po njem, kako odpira svoja usta k upornemu cinerjcnju in ki po prv^* poskusih hoje svojo rastočo — in kako naglo rasto čo — spretnost v uporabi nog takoj izrabi za t0> da jo potegne zdoma. Redkokdaj je moc 'ide1* lutke s tako velikimi izraznimi zmožnostmi v S* banju. Imeniten je tolsti policist, ki zna celo z b>‘l do grozeče migati, prav tako kitajski žongler, ki 1 ncprekosljivo eleganco izvaja svoje vrtoglave p*e se, in predvsem Postržek v svojem dušnem Imj" med pokorščino in lenobo... Je utelešena stok* joča slaba vest. Med gledalci je bilo — kot vedo0 — mnogo strokovnjakov in ljubiteljev lutkovne *Sr< in vsi so bili očitno navdušeni. Presenetljivo cim statno so pa bile rešene jezikovne težave: lutko' ni igralci so govorili slovensko — in sam zvok 1 J hovih glasov je bil nedosegljivo šaljiv in je nc'et jetno mnogo povedal! — zraven pa je nevsiljiv ž*" ski glas bral, namesto podnaslovov — poenost*1' Ijeno besedilo v nemščini. Je to najboljša 111 manj moteča sinhronizacija, kar smo jih kdaj s šali, kajti bila je prežeta z zvokom, naglasom, zitostjo in temperamentom tujega jezika, kar glavna značilnost spada k tovrstnim igram.”
... in pri nas v Avstriji
Najlepša leta našega življenja
Psihologi raznih ameriških univerz so z množičnimi poizkusi, anketami in statističnimi poizvedbami sestavili koledar človeških sposobnosti in nagnjenj. Kdaj se človek najlaže uči, kdaj zasluži najbolje, kdaj je njegova storilnost največja?
Preizkusili so stotisoče, na delu je bila cela vojska raziskovalcev javnega mnenja.
V	kateri starosti dosežejo umetniki in znanstveniki največje uspehe, kdaj napravijo največje stvaritve? S tem vprašanjem se je ukvarjal dvajset let profesor Harvey Lehmann, psiholog na ohajski univerzi. Dognal je, da se suče ta doba pri izumiteljih in matematikih med 33 in 44. letom, pri mediicincih in psihologih pa med 36. in 39. letom. Pesniki ustvarjajo svoja najboljša dela med 26. in 30. letom, romanopisci med 40. in 44. letom. Večina slikarjev in skladateljev ustvarja svoja najsijajnejša dela s 35. leti, raziskovalci — potniki se lotijo najbolj smelih podjetij prav tako v začetku tridesetih let.
Čeprav so trideseta leta najbolj ustvarjalna, pa zaslužijo največ denarja ljudje mnogo kasneje. Statističen pregled kaze, cla je dohodek najvišji pri 55 letih.
Telesna moč doseže svoj največji razcvet mnogo prej. S 25. leti so mišice in kite najkrepkeje razvite. Potem storilnost pojema, v začetku komaj opazno, po 45. letu pa očitno. Podobno krivuljo kaže tudi sposobnost reagiranja, katere vrh je pri ^5. letih. S 60. leti odgovori človek na kaj ^ še pol tako hitro.
V	kateri starosti se najilaže učimo? Pro-lesor Edtvard Thorndike z univerze Columbia je ugotovil, da otroška doba — nasprotno s splošnim mnenjem — nikakor 'ti najugodnejši čas. Tisoči poskusov so pokazali, da se človek bolje in lažje uči med 20. in 45. letom kot med 10. in 15. Najhitreje kaj doume in si zapomni človek s 25. leti. S 65. leti se lahko v eni uri nau-ei le še pol iste tvarine. Medtem ko sposobnost za pridobivanje novega znanja proti 30. letu polagoma popušča, se z naraščanjem starosti stalno povečujejo duševne sposobnosti, pravo mišljenje in moč presoje.
Na minessotski univerzi so 5500 študentom pedagoške visoke šole v starosti °d 20 do 70 let postavili naloge, ki so zahtevale od njih stalno pozornost. Pri ve-bki večini se je pokazalo, da se duševne sposobnosti s starostjo večajo. Štirideset-letniki so bili po svojih umskih sposobnostih močnejši od tridesetletnikov, 50 let-"'ki močnejši kot 45 letniki.
Kdaj pa se človek najverjetneje zaljubi? ^ri dekletih je ta »nevarna starost« pri 18 ietih, pri moških pa je to 24. leto. Potem Se to nagnjenje poleže, vendar vzplamti znova še pri 40 letih, zlasti pri ženskah.
živčno razdražljivost je raziskal psiho-i°g Hulsey Cason, profesor na wisconsin-
ski univerzi. Mladi ljudje so najmanj nagnjeni k čemernosti in jezi, vendar se človek od leta do leta bolj in lažje razburja zaradi malenkosti. Najbolj občutljiva doba leži med 40. in 50. letom. Kakor hitro ta »srednji vek« mine, je opaziti spet večjo mirnost in hladnokrvnost. Drugače je s telesno bolečino. Mlade ljudi, ki’ so se uda-*rili s kladivom po prstu, boli bolj kot starejše. iPsihiater W. Ghapman je ugotovil, da je 20 letnik povprečno za četrtino občutljivejši za bolečine kot človek s 40 leti.
Do največjih sprememb v osebnosti pride človek med 25. in 35. letom. Veselje do zabave, plesa in družabnosti vidno popušča, na življenje ne gleda več tako romantično, ampak vedno bolj stvarno. V pri-
meri z delom, z bojem za življenje in s poklicnim napredovanjem lastni »jaz« izgublja važnost. V nobenem drugem času se sodba, okus in zanimanje ne spremenijo tako močno kot med 25. in 35. letom. V vseh delih Združenih držav so izvedli tudi Gallupovo glasovanje o nedvomno važnem vprašanju, v kateri starosti je ženska najlepša. Večina je odločila za začetek 20 let. Cvet mladosti in nedolžnosti, kot ga predstavlja 184etno dekle, je dobil le petino glasov, in le osmina glasovalcev je menila, da je najbolj očarljiva 30Jletna ženska.
Zanimivo je v tej zvezi tudi dejstvo, ki ga izpričuje pregled statističnih podatkov Svetovne zdravstvene organizacije. Pojav dolgega življenja je namreč po tej statistiki opaziti predvsem pri tistih ljudeh, ki so prisiljeni duševno delati do visoke starosti.
Spomin na prijatelja Slovencev
Ob obletnici smrti kardinala Petra Fumasoni-Biondija, dolgoletnega prefekta, t. j. predstojnika Sv. kongregacije za širjenje vere (Propaganda pide) posveča msgr. Maksimilijan Jezernik v goriškem „Katoliškem glasu” toplo pisan članek, ki opisuje delo ter pomen tega cerkvenega kneza, ki je šel v cerkveno zgodovino kot oče modernega misijonstva, bil pa je tudi velik prijatelj Slovencev.
Pokojni kardinal Fumasoni-Biondi je bil imenovan za prefekta Sv. kongregacije v času velikih političnih, gospodarskih in socialnih sprememb v misijonskih deželah, ki jih imenujemo v politiki „mlade afriško-azijske dežele”. Fumasoni-Biondi je dalekovidno spoznal, da gre doba kolonializma h koncu in da se mora tudi katoliška Cerkev v Afriki, Aziji in drugod nasloniti na domače duhovništvo in hierarhijo, ter da se morajo evropski misijonarji počasi umakniti. V 25 letih svojega delovanja kot „rdeči papež”, tako namreč imenujejo predstojnika Sv. kongregacije za širjenje vere, je v velikem zavodu v Rimu vzgajal misijonskim deželam domačo duhovščino, iz katere je potem izšla tudi domača hierarhija, to je škofje in nadškof je. Usoda pa je hotela, da je prišel v stik tudi s Slovenci. Tako piše njegov nekdanji gojenec in sedanji podprefekt zavoda za vzgojo misijonske duhovščine msgr. Jezernik:
Kot apostolski delegat v Ameriki se je seznanil s takratnim jugoslovanskim poslanikom profesorjem Pitamicem in ga izredno spoštoval. Na stara leta se je večkrat spomnil nanj in živo opisoval, kako je vestno prihajali z irskim poslanikom vsako nedeljo k njegovi maši na apostolsko delegacijo in redno pristopal tudi k obhajilu.
Pokojni je bil protektor slovenskih šolskih sester. Bog mu je namenili to službo, ki v mirnih časih ni preveč odgovorna, ravno v trenutku, ko je tudi našo slovensko žensko kongregacijo zadela silna preizkušnja. Iz sovražnosti do vere in domovine so jim zaprli materno hišo v Mariboru; vojna vihra je razpodila redovne skupine. V teh težkih dneh so našle vrhovne predstojnice v kardinalu Fumasoni-Biondi ju preizkušenega svetovalca, junaškega' vzpodbud-nika in neomahljtvega branilca svojih pravic.
Neizrekljivo zahvalo pa dolguje umrlemu prefektu propagande mariborska škofija. »Leta 1941«, tako poroča obvestilo, »ko so zaradi okupacije naši lavantinski dijaki in bogoslovci iskali zavetja izven škofije, je takratni profesor teološke fakulltete in duhovnik naše lavantinske škofije g. dr. Franc Ksaver Lukman poslal od teh dijakov osem v Rim, kjer jih je pokojni kardinal Fumasoni-Biondi sprejel na misijon-
ski študijski zavod za širjenje vere. Na tem zavodu jih je ob očetovski naklonjenosti prefekta Fumasonija sedem dokončalo bogoslovne nauke, eden od njih pa je umrl.« Kardinal je poznal vsakega slovenskega bogoslovca in se zanimal zanj, še ko so začeli zapuščati bogoslovje in odhajati na apostolsko delo.
Živ dokaz njegove ljubezni do naše domovine je dejstvo, da je sprejel pet Slovencev v službo Propagande; od teh so štirje bivši gojenci.
Osem bogoslovcev na Propagandi! To je bil edinstven slučaj in zgleda, da bo tudi zadnji. Za hip ®o se odprla vrata in veter božje previdnosti jih je spet zaprl.
Predolgo je bil Slovencem prikrit obraz bogoslovja za širjenje vere; predolgo nismo poznali miniaturne slike katoliške Cerkve. Zato danes tem bolj občutimo veliko milost, ki nam jo je prinesla vojna in se z ginjenim srcem poslavljamo od umrlega kardinala Petra Fumasoni-Biondija. Iz srca nam privre misel, ki jo je izrazil prevzvi-šeni mariborski škof msgr. dr. Maksimilijan Držečnik:
»Hvaležen spomin na pokojnega kardinala naj utrdi v nas misijonsko misel, da bomo z molitvijo in žrtvijo doprinesli tudi mi delež k razširjeniju božjega kraljestva na zemlji.«
Nekaj o koristnosti praznoverja
Ali ste praznoverni? Nihče ne bo priznal, da je, saj se nihče ne napravi rad smešnega.
Pa vendar se vam morda dobro zdi, če srečate zjutraj dimnikarja, ki po splošni sodbi prinaša srečo. In če potem dobite prav tisti dan pismo, katero pričakujete že več 'tednov, ste na skrivaj prepričani, da je dimnikar prinesel to srečo.
Kdo ne vidi rad, če se pelje mimo nevesta v beli obleki? Tudi to nosi srečo! Naj se modri ljudje nad temi stvarmi smehljajo, marši kdo je le prepričan o tem in podobnem, kar prinaša v življenju srečo.
»Kdor izgubi gumb, bo našel nekaj drugega«, verjamejo ljudje v nekaterih krajih. Človek se zaradi izgubljenega gumba sicer jezi, pa ga vendar tolaži skrita misel, da bo nekaj našel in morda se res nato prikaže že dolgo pogrešana stvar. Tudi pozabljen kovanec v žepu ni konec meseca odveč.
»Z levo nogo sem vstal,« je tudi taka modrost. Črna mačka, ki križa zjutraj našo pot, napoveduje nesrečo. Nesreča pa pride le 'preveč pogosto in v tem pač praznoverje ne igra posebne vloge.
Mogoče je srečen tisti, ki pričakuje od življenja več razveseljivega, kot mu v splošnem nudi. Kdor je tak srečen optimist, naj kar uporablja take in podobne pripomočke zabavnega praznoverja za netenje svojih upov v srečo ...
Vse o snežinkah
Ameriški fizik Wilson Bentley je dolgih 40 let raziskoval snežinke. Našel je okoli 4.700 raznih oblik snežnih kristalov. Laboratorij za to je postavil ob reki Svetega Lovrenca v Kanadi.
Bentley, (ki so ga zaradi njegovega dela o snežinki predložili za Nobelovo nagrado), je med drugim ugotovil, da so imele snežinke, ki jih je raziskal mnogo desettisočev, v premeru po večini le od 2 do 7 milime-
Sicer se pa niso začeli znanstveniki zanimati za snežinke šele v našem času. Strokovna literatura o tem je stara že poldrugo stoletje. Prvi resni raziskovalec je bil leta 1820 Anglež VVilliam Scorešby, ki se je ukvarjal s tem med dolgimi vožnjami na krovu kitolovskih ladij. Njegova raziska-vanja je nadaljeval sredi preteklega stoletja angleški fizik Glaisher. Konec 19. stoletja je nemški naravoslovec Hellmann objavil temeljito knjigo o snežinki in kot prvi napravil tudi odlične mikrofotogra-fije teh krhkih čudežnih malih tvorb. Hellmann je tudi dokazal, da snežni kristal ni nikoli sestavljen popolnoma simetrično. Fizik Hellmann deli snežne kristale po obliki v dva velika razreda, v ploščice in stebričke. V obeh kristalizira mrzla 'ledena para vedno po heksgonalnem sistemu. Poznamo 3 in 6 stranske ploščice in zvezde s 6 žarki. Snežni kristali dajejo tudi znanemu polarnemu siju njegovo znamenito svetlobo.
fKAN ERJAVEC:	306
koroški Slovenci
(III. del)
Spričo (povezanosti mednarodnega gospodarstva je pa b/načena kriza v Angliji povzročila skoro podobne pre-hese tudi na evropski celini in izrečno tudi v Franciji sa'"i. zaradi česar se je čutil Napoleon prisiljenega izdajati še v večji meri izjemne dovolilnice za izvoz in uvoz v '^"glijo in ustrezna olajševanja so dovoljevali seveda tudi '"Slezi. Načelno pa je šel ta neizprosni, a čisto svoje-Vrs'ni boj seveda še dalje in težko je bilo predvidevati "jegov konec. V XVIII. stol. so izvajali Angleži blokade /;u«, da bi se obogatili, v novejših časih se uporablja zato, < a se zdrobi nasprotnikova vojaška sila, a Napoleonov glavni cilj je bil, da izvleče iz Anglije njeno zlato, ne pa 1 a jo izstrada. Ker je bila Evropa tedaj še mnogo manj "''vezana na uvoz in izvoz kot Anglija, je verjetno, da bi ' hm silnem gospodarskem boju končno vendarle podala Anglija, ako bi ne bila tudi nje že kratek čas nato 'fšila — ruska zima, ki je strmoglavila Napoleona.
V Franciji sami so se v teh letih nekako ustaljevale "'.'like, kakršne ji je ustvaril Napoleon. Njegov »francos-.. imperij« je moril okoli 750.000 km- (danes meri Fran-Clja 551.()00km-) in je segal od Toskane do Baltiškega ni0l.ja in od Atlantskega oceana do Karavank (Ilirije), la^c> da je bila za Rusijo najobsežnejša država v Evropi, j"> Številu prebivalstva (44 miiij.) pa celo prva. Predeli, L'hči znotraj njenih naravnih meja, so se enotno razvili J Jeku revolucije in v prvih let konzulata, a predelan, Pečini severno in južnovzhodno od teh, je pa dal Napo-e°" jako različne oblike.Ti so bili bolj podobni nekakim ' ''žalnim državicam (n. pr. Ilirija, Holandija, deli'Nemči-
Italijansko kraljestvo, Toskana i. dr.) in je njih politič-"e-oblike pogosto spreminjal. Tudi iz nekdanjega ognjevi-°ga generala Bonaparteja se je razvil rešen, precej mračen
in samotarski, a uravnoteženi cesar Napoleon, ki je še slej ko prej ohranil vso svojo nekdanjo delavnost in bistrost duha, a njegova samozavest je postajala brezmejna. Druge je presojal le po njih uspehih, zaupal pa ni mnogo nobenemu. Glede na to se je tudi razvijal v vedno večjega samodržca. Polagoma je odstranil z vodilnih mest vse presamostojne duhove ( T a 11 e y r a n d a, F o u c h e -j a i. dr.), zlasti še vse vidnejše osebnosti iz dobe revolucije, in jih zamenjaval z ubogljivimi uradniki in vojaki; zakonodajna telesa so bila potisnjena čisto ob stran in nove zakone je izdajal kar sam. Ker iz nižjih ljudskih plasti še ni prihajalo dovolj izobraženih uradnikov, je imel precejšnje težave z zasedanjem srednjih in nižjih uradniških mest, toda svoj glavni cilj, namreč davke, rekrute in ohranitev notranjega reda je vendarle dosegel.
Posebno se je trudil za čim večje izboljšanje ter izpopolnitev pravosodja, a Vkljub vsej strogosti zakonov, se je vendarle bolj zanašal na policijo in orožništvo kot pa na sodišča; neprijetnih mu osebnosti se je pa znal hitro odkrižati tudi brez vsakih pravnih formalnosti, dobro se je pa pri tem zavedal, da prenaša ljudstvo teror le dotlej, dokler ta ne zadeva prevelikega števila oseb. Posebno sumljivi so mu bili pisatelji in časnikarji, a advokate je vprav sovražil, češ da so to sami uporniki. Glede na to je uvedel tudi jako strogo cenzuro, izza 1. 1810 je dovolil v vsakem departmaju samo po en časnik še in od 157 pariških 'tiskarn so jih zaprli 97. Jako postrani je gledal tudi gledališče.
Tako ni ostalo od prejšnjih svoboščin skoro ničesar več, razen svobode vesti, ker je bil prepričan, da bi z nestrpnostjo izgubila država svoje najboljše služabnike. Toda to in 'tako Napoleonovo samodrštvo njegovih sodobnikov niti ni preveč razburjalo, ker je večina pač še predobro pomnila predrevolucionarno dobo, zlasti pa še ponovni krvavi teror za časa revolucije. Ob zaključku razmotrivanja tega vprašanja naj še pripomnim, da uživa Napoleon še danes pri tujcih neprimerno večje občudovanje nego pri Francozih samih.
Glavno svojo skrb je pa Napoleon vedno posvečal financam, dobro se zavedajoč, da tvorijo te osnovni živec vojskovanja in temelj vsakega režima. Zaradi lažjega pobiranja je dajal prednost posrednim davkom pred neposrednimi, zato je tudi znižal davke na zemljišča in na premičnine, obenem je pa skušal urediti zemljiški davek čim pravičnejše in je v ta namen šele on začel sestavljati zemljiški kataster. Vkljub veliki nepriljubljenosti je zopet uvedel razne užitninske davke, na novo pa še na sol ter tobačni monopol, tako da so posredni davki že 1. 1810 nadkrilili neposredne. Da bi znižal izdatke denarnega zaklada, je velik del stroškov kratko in malo prevalil na proračune krajevnih oblasti (n. pr. za bogoslužje, za sestavo katastrov i. dr.). "Navzlic temu so se pa državni 'izdatki zelo povečali, in to predvsem zaradi armade, ki je požrla nad polovico vseh državnih dohodkov.
Glavna razlika med francoskimi in angleškimi financami je bila ta, da si je Anglija v takih potrebah uspešno pomagala s posojili, dočim so ostala ta v Franciji zaradi nezaupanja skoro brez odziva in si je moral zato Napoleon pomagati z najrazličnejšimi drugimi sredstvi, zlasti z zavlačevanjem plačila raznih obvez. Na gospodarske kroge je delalo posebno slab vtis tudi to, da za finančno poslovanje ni bilo nobenega pravega nadzorstva in da so ostajale državne finance sploh zavite v neko skrivnostno temo. Razni važni dohodki so se stekali tudi v čisto posebne sklade, s katerimi je razpolagal zgolj cesar osebno, ker si je hotel s tem nabrati primerne rezerve za svoja vojskovanja. Med temi je bil največji »vojni zaklad«, v katerega so šle tudi vse ogromne vojne odškodnine, ki kljub temu ni mogel kriti vseh velikih izdatkov cesarjevih 'številnih vojnih podjetij in je morala zato nositi zanje tudi dežela silna bremena. Da bi jih ta laže zmagovala, je skušal tudi on po zgledu drugih prosvetljenskih vladarjev in v smislu merkantilističnih naukov podpirati in urejevati obrtno in industrijsko proizvodnjo; precej v nemar je pa puščal kmetijstvo in je le zaradi nemotene prehrane mest predpisoval cene žita.
ROŽEK
(Statistika o življenju in smrti)
V	minulem letu smo se glede gibanja v farnem življenju kar dobro odrezali.
Rojenih je bilo v fari 28 otrok in sicer 12 fantov in 16 deklic. (XI teh jih je 22 cerkvenozakonskih, 3 civilnozakonski in 3 nezakonski.
Umrlo jih je in bilo cerkveno pokopanih 14 faranov, 10 odraslih in 4 otroci. Naša farna družina je ob koncu leta 1960 torej štela 14 članov več kot v začetku leta.
Porok je bilo v minulem letu doma 7 in izven župnije 5, skupno torej 12 .
V	petek, 27. januarja, je v šmartnu pri Rožeku umrla gospa Marija Brunner, p. d. Pezdijeva. Dosegla je lepo starost 84 let, od katerih je 29 let ipreživala kot vdova.
Naše prireditve
mitm anJmškem
Bila je še žena starega kova in zato globoko verna; vedno je rada izpolnjevala svoje verske dolžnosti. V cerkev je hodila tudi še potem, ko je bilo to združeno z veliko težavo in ko ni mogla več v farno cerkev, je prišla v šmarsko ceikev vsakokrat, kadar je bila tam sv. maša. Naj v miru počiva.
ŠT. JAKOB V ROŽU :
Izredni občni zbor slovenskega prosvetnega društva „Roža
V nedeljo 5. februarja so se zbrali člani naše kulturne organizacije domala polnoštevilno v farni dvorani na izrednem občnem zboru. Uvodno je prof. dr. Vinko Zwitter pojasnil pomen zbora in med drugim dejal: »Št. Jakob sc nahaja narodno-kulturno na občutljivo nizki točki. Nekoč pa je bil kulturna metropola Roža in slovenske Koroške. Fantje in dekleta — naraščajniki hočejo sedaj s požrtvovalnim kulturnim delom Št. Jakobu vrniti njegov nekdanji sloves. Za ta idealizem jim daje
društveno članstvo svoje polno zaupanje in bo rado sodelovalo pri kulturni obnovi.«
Sledila je soglasna sprememba pravil. Nato je bil Mihej Baumgartner, Primi-kov iz Gorinčič, izvoljen soglasno za predsednika, Anica Dersula, Ušmanova iz Št. Petra, bo tajnica; tudi ostala odborniška mesta so večinoma zasedli mladi, požrtvovalni člani in članice. Zelo složni izredni občni zbor je zaključila skupna pesem »Slovenec sem!« Mlademu odboru želimo pri njegovem idealnem stremljenju prav obilo blagoslova in uspeha.
DJEKŠE
(J Anton Polesnig)
Na Svečnico smo imeli velik pogreb. Vsi smo vedeli, da gostilničar in kmet, pd. Mežnar boleha, a da nas bo tako nenadoma zapustil, tega ni nihče pričakoval. Dopolnil je 71 let.
Na Djekšah so tri gostilne: Kočmar, Kramar in Mežnar. Sedaj umrli, pd. Mežnar, se je pred 40 leti priženil k Mežnarju. Lani 16. februarja je obhajal 40-letni jubilej poroke.
Pred 1. svetovno vojno je več let služil pri vojakih pri trdnjavski obalni artileriji v Pulju. Pripovedovali je, kako močna je bila ta avstrijska obmorska trdnjava. Iz 1. svetovne vojne se je srečno vrnil domov. Nato se je poročil.
Pogreb je imel veličasten. Godba je zaigrala žalostinko, pogrebniki so dvignili krsto in ves sprevod se je začel pomikati po cesti navzdol. Iz daljave so gledali kamniti, s snegom pokriti vrhovi 'Kamniških planin na nas, z Grintovcem na čelu. Potem je zavil sprevod na desno proti šoli. Pred krsto je korakala dolga vrsta gasilcev. Že pred hišo sta zapela dva pevska zbora žalostinki.
V cerkvi je nato daroval za rajnega sv. mašo g. prof. Ramsbacher z Visoke Bistrice. Rajni oče Polesnig je upeljal prof. Ramsbacherja v lovsko umetnost. Rajni oče Polesnig je bil strasten lovec. In kako je znal pripovedovati! Lov na petelina, velikega in malega, lov na jelena, na lisico, srno in drugo divjačino! Če bi bil pisatelj, bi bil lahko napisal krasne lovske povesti!
Pri njem je torej hodil v lovsko šolo g. prof. Ramsbacher 30 let!
V govoru ob grobu je omenil g. prof. Ramsbacher, kako je rajni oče Polesnik vodil romanja v Marijino Celje ali Marijino Selo. Vsako leto romajo Djekšani v Marijino Celje. Imajo tako zaobljubo. Pripoveduje se, da so pred davnimi leti nekoč kegljali na kegljišču na vasi. Sredi vaškega trga stoji mirnat križ ali znamenje z Marijino podobo. Kegljavci so v svoji pre-šernosti vzeli Marijino podobo z znamenja in so jo postavili namesto keglja in dalje kegljali. Vse se je zgražalo nad tem! A kazen ni izostala. Toča je vse pobila. Kočmar-jev hlapec pa je vzel Marijino podobo in jo zanesel v Marijino Celje. In Djekšani so odtlej začeli romati v Marijino Celje. In romajo še vedno, vsako leto. Prej so romali peš. Hodili so 8 dni. Odšli so v torek po Binkoštih, šli čez Svinjo planino in v petek so bili v Marijinem Celju. Potem so Opravili svojo pobožnost in se zopet vrnili po isti poti peš nazaj. Zdaj pa ne romajo več peš, marveč se peljejo z avtobusom. Tudi z dvema ali tremi. In ta romanja je mnogo let organiziral in vodil rajni oče Polesnik. Pri vojakih je bil narednik (Feld-webel) in je znal nastopati s primerno avtoriteto in strogostjo. Vsi so ga radi ubogali in se ravnali po njegovih ukazih, tako da so se romanja vršila zelo disciplinirano. — Ob grobu so zapeli več pesmi in nastopilo je več govornikov.
Sedaj je odšel. Tako nenadoma odšel. V spominu Dj.ekšanov bo še dolgo živel. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje!
ŠT. JANŽ V ROŽU (Dvojno ženitovanje)
Ko b’ Dravca k’na biva, te poti gladke,
bi večkrat tolažil tvoje bolno srce.
S temi besedami se je moral večkrat opravičevati Hanzi WeiB, mladi krojaški mojster iz št. Janža v Rožu pred svojo izvoljenko Katarino Einspieler, pd. Sramsičnikovo Kalijo na Gurah, v bilčovski fari. Ko je med Hanzijem in Kalijo zagorela ljubezen, so ji potekali dnevi kot leta. Rada bi imela, da bi Hanzi še večkrat prišel k njej. Res je težavna pot tam gor k Sramsičniku, vendar sta po kratkih dveh letih težavnega vasovanja oba mlada na Svečnico, dne 2. februarja pred poročnim oltarjem v šent-janški cerkvi kronala svojo ljubezen z obljubo zvestobe do smrti. Tudi Hanzi je svoji izvoljenki s trikratnim ja moral obljubiti, da bo ostal zvest mož in pod tem geslom si bosta na lepem Weissovem domu kovala tiho družinsko srečo.
(Srebrna poroka staršev)
Ko je stal sin ženin s svojo izvoljenko pred poročnim oltarjem, sta ob njegovi strani tudi imela čast obhajati jubilej petindvajset let skupnega življenja njegov oče in mati. Res lepo slavje, in v ponos naj bo staršem, da so mogli obhajati to 25-let-nico čili in zdravi, obenem pa gledati sina ženina, ki je imel ob strani pridno in' pošteno nevesto iz dobre, sloveče krščanske Sramsičnikove družine. Ob 11. uri dopoldne sta bili poroki s poročno sv. mašo, pri kateri je pel oktet rožanskih fantov
ŠT. JAKOB V ROŽU
Farna igralna družina Št. Jakob priredi v nedeljo 12. februarja 1961 ob pa 3. uri popoldne in ob 7. uri zvečer v farni dvorani veseloigro
»KARLOVA TETA«
Ponovitev tudi na pustni torek, dne 14. februarja ob 7. uri zvečer!
DOBRLA VES
Farna mladina Dobrla ves vas vse vabi na veselo pustno prireditev, ki bo v nedeljo 12. 2. 61 ob pol 3. uri popoldne v farni dvorani. Videli boste veseloigri LAŽIZD RAVNIK in
MUTASTI MUZIKANT
Vsi prisrčno dobrodošli!
ŠT. LIPŠ
Farna mladina št. Lipš priredi na pustni torek, dne 14. februarja, ob pol 8. uri zvečer v farni dvorani
ZABAVNI VEČER pri pogrnjenih mizah.
Šaljivi prizori in srečolov!
Vstopnina prosta.
ŽVABEK
Farna igralska družina iz Vogrč gostuje na pustno nedeljo, 12. februarja ob pol treh popoldne s pustmo veseloigro SVOJEGLAVČEK v farni dvorani v Ž v a b e k u .
Vsi lepo povabljeni na smeha polno, veselo popoldne.
ŠT. JANŽ V ROŽU
Farna mladina v št. Janžu vabi na pustno prireditev na pustni zvečer pri Tišlerju.
Na sporedu je veseloigra
»TRIJE TIČKI« in prizori za smeh.
torek ob 8. uri
Vabljeni!
Učenke gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu prisrčno vabijo vse, ki se radi nasmejijo, na
pustno prireditev
z veseloigrico „Jurčki-kravjaki" in ,.Nocoj je prav lep večer",
ki bo na pustno nedeljo, 12. 2. 1961 ob 14. uri, v telovadnici iole.
pod vodstvom Hanzija Gabriela. Po maši sta pa oba para, starejši in mlajši, »sjala« tako, da smo vsi polne žepe denarja in cigaret nesli domov.
Vesela ohcet je pa bila pri Tišlerju, kjer • smo se veselili pozno v noč, urice so nam potekale preveč hitro. Po stari navadi so tudi ukradli ženina in nevesto. Celo srebrno nevesto smo ukradli, ker sta pa že tako lepo vkup navajena smo jo ženinu dali spet nazaj, le odkupiti jo je nam moral s pravim srebrom. Mladina si je tudi 'brusila pete, zato je bil na razpolago Tiš-lerjev o>Musicbox«. Ker sta oba ženina in (Dalje na 5. strani)
BOŽJI GROB pri PLIBERKU
Farna mladina iz Pliberka vabi na pustno burko
»TRIJE TIČKI«
v nedeljo, 12.' 2- ob 3. uri popoldne v Stari šoli pri Božjem grobu.
LIBUČE
Farna mladina iz Pliberka vabi na pustno burko
»TRIJE TIČKI«
na pustni torek dne 14. februarja ob 8. uri zvečer pri Marinu.
Dca$a HtUica!
Vidš mn’e sa kna mudi t’k kam, hoduv sm pu Komlskem vrhu, pa še pusode sa mi je t’k doabu gudivu. Na nem kroji sm še prav pu storem našuv. Meli su še črnu kuhiju, pinovce na drajfuas, gliste pa pe-pevjolk. Črez zimu sm pa nu doaru hišu našuv, da su mi koštu pa strehu dali. Zvi-gradi su pa toke kupe stele navuzili za sja-kat, taj sm pa misluv »holt Petr«, koj pa le bu? Jas sm aribart an vos v devu našno, zdaj sa mi pa še zmierm gravža do jeaga. Topvu je tuj grotovu, sm ju pa kor pupi-hov, zravnu sm pa misluv, dovta na Dob bi šov, pa koj kej v Bidrevisi divaju. če bi bova glih svetamieška, bi še na Svete-mestu šov. Tam pr Lucijske pieči sm ju vdrv črez grobn. Tista puduaba sv. Lucije bi dr žihr pupravlena bova. Ku sm prišuv h Luciji, bi sa tuj 'k n e spoaznov, ku bi cir-kve kne poaznov. Pr Kumorji moju toku hišu, da čosi šuove nisu bove veči. Dob pa tuj, ana hiša je gurši ku pa ona. Sm pa t’k misluv, h Petroču bom šov movu, pita ga pa nism mov najti, sa mi je vse narobe zdevu. Pva sm pa koj bol zodi grta za višjo šov, da bi ma mej videli. Pua tam sm pa nekej viduv — an tok liep, na štiri vgle narat kup gnoju, da ga je škoda začat basat, dno kej štk zno zravnat? Tam pr Li-
kebi sm sa pa spvaznov, pa mi je še dojsti nogvu podvu v gvavu, da pr Miheli leti pu cesti. Jas vieda ta zodju priet, letim, da bi sa mi skr noaje zmiešove. Ku sa mi je stevu, da sm na varnem, pugvadam zot, pa Mihevove hiše n’kier.T’k je visova na centu čosi. K’do sa je le kej pudrva? No pa k’dr sa je vatva, nama sa kni.
Gram napre... movu tmnu sa je ži de-vovu, pa gvadam, minda moju dbloni zdaj dbie cierkvi? Viešda, ku moju dbo turna. Orngi gmajtn sm grotov, da je an moš prišuv grse pruati ta store cierkvi, sm si misluv glih št jeaga mrm borat. Pa pravm t»dobr večar oača, k’k dovgu pa ži mote dbie cierkvi v Dobi«? O momu pa koj ano, ona tam je pa koj za Fajerber. Pva pa kni-ste korbodi, pva sami pudušite, če se kaj vname? Sami, sami, sa je hvoHuv, pa se ku-ražne puobe momu. No ja ud začatka kni švu t’k ku pa zdaj gra. Taj ku je čukova bajta gureva je bovu ži bol sitnu. Vieš dvačles, da su sa kup napravili, su jim žien-ske samuateš vse pudušle. Bi bii še špricali, sa pa kni videvu ke guri, ku je bovu pu-noči. Tiste je bovu dOaru, da smu t’da še leterne moli. Pva je pa adn svietuv, da su videli ke m’ra gast.
Tisti maš bi biv še ži dele napuviedov je pa tam pr cirkvi adn z anu dovgu ron-tu pustojov. Oni je kor napre gvaduv dov-
ta vjeaga. Jas sm pa še 'borov, ke moju zdaj tisti lesicni st’br, ku smo čosi ofr n’tr da-joli? Pa sa ma je vjeadet t’k naveličov, bol pa sa mu je nekam mudivu, je pa rekv »čuješ... čuješ, sa mi mudi, mom t’k notš«, oh mom notš, je pa šov. No sm misluv »Dbloni su p’č kajoni, ofr za jimi pa tuj kne 'bom nosuv. Tisti oača je šov dovta pruoti cirkvi, jas pa lopu na štija pruoti Bidrevisi. Kor na anbart je pa večerncu zazgunuvu. Zdaj sa mi je šele pusvietuvu ... kor si pre knism zrojtov... v t’mnem sa p’č kni videvu, tisti je meav jo burfcle... pa čokov, da bo turn držov, ku bu zgunivu. Dno ga kej zdaj hodi držet? čosi sta sa p’č Sveč pa Žlindr dov črieduva. škoda, da kni z vsiemi zgunivu, bi biv t’k rat čuv če se kej zdaj tak poajeju »Žlindro v Miha štukl kruha... Žlindrov Miha štukl kruha«. Ku je pa erovu zgont, je pa naradu-vu »bol pa ciev hljap«. No s’m si misluv, pa srečnu taj Turnmigarji, jas mrm jo ilat, da še movu Bidroves pugvadam.
Vse bi bovu orngi, ku bi ma druč tisti antanabili kne začafi jazt. Sm si dr misluv, dvaru, da mi kne morju kaj, ku zdaj viem, da sa mrm na štija držat. Pvuo, zdaj sa je pa za manu pripelov an tak vraoh. Je pa druč odprv duri pa rekuv, aj če vieš na kierem kraju mrš iti. Jas sm pa tuj koj mogočnu rekuv »rehe«. Tisti gspuot, ku je vjadet previžuvov tiste gore, je pa tišov, da
mrm iti na links. Mu pa knism vrjav, ku je bovu pa še onu bart gre v Nončevisi dr-goče. Tda ma je tisti pustavuv na desni kraj, zdaj šta pa na lievi. 'Pa sa spvaznej Čva-vek, če sa morš. Jas sm ga še borov, ja ka pa ipva, če mi bo pa zdaj kieri pruoti Prl' šuv, ke mrm pa pva iti? 'Pč koj na lievu, če očeš oastat živ. Tisti ta ipruovi še km vtanuv zljast v svoj kevdr, sa mi je PjPe' lov ži an drugi pruoti. Čistu an drač inihn-Koj pa sm vatuv, na cestu knism smjav-čistu grta pr kroju sm sa muluv, oni P‘l čedale bol pruoti mine, dvades, da sin zrolov dovta pod ciestu. No, štak taj, z1'*1! pa saj viem, ke še zdaj smiemu hnogam hodt. Če še moš po lievem kraju preastar je dvaru, če pa kor, pa štrbunk, komr kej-Še le sreču sm mjav, da sm sa mjav kam rolat. Preaca t’mnu je ži bovu, ku sm Im zuv grta pu anem oroji. V Bidroves si km' sm upov, ku tam tuj cesta gra skuoze. P*1 vovčič pa nedha sta ma začeva mortra ■ štak sm zaštudierov. V Ugrče ipojhi. T:un moju še gvišnu tavžentrož pa kumelc. 1*1 korbedenika je tuj Čudnu dvara rcnija- B še povedov kak sa mi je ta gudivu, pa n bovu predovgu. Pust gra ži pa tuj h kroju-Pa srečnu, pa brez zamiere vsiem od P'1' brka pa du Drave. Prav vejku pozdravov pa Tjabe Minca, pa šribej mi, če su j/ lietšni pust za mvaju deli pvah privllekl1-
Vaš Petr.
Vzi MtS HO- ItovOŠU&n
ST. JANŽ V ROŽU
(Nadaljevanje s 4. strani)
tudi nevesti izvrstni pevki, zato ni čudno, da je naša mila slovenska pesem na tej svatbi bila na prvem mestu. Popoldne je prepeval oktet rožanskih fantov, zvečer se je odzval polnoštevilno cel zbor, katerega član je tudi mladi 'ženin. Prišel pa je prepevati »sekstet« iz Bilčovsa, rodnega kraja neveste. Ubrane glasove 'bilčovskih pevcev smo vsi radi poslušali. Tudi dekleta iz Bilčovsa, ki so bile na svatbi, so prav lepo prepevale. Prehitro so minile te urice za ženina in nevesto, kakor tudi za nas. Toda morali smo se raziti vsak na svoj dom, poživljeni in nasičeni z vsemi dobrotami tega sveta.
Draga nevesta: Radi smo te sprejeli v našo sredo kot novo faranko in dobro ženo našemu Hanziju. Na tvojem novem domu boš pa imela rvedno sončne Gure pred očmi. Tam ti zibka tekla je, tega kraja ti pozabi ne.
Tudi ti ženin, bodi to, kar si do sedaj bil, bodi skrben in ljubeč mož svoji ženi. čeprav boš sedaj imel eno skrb več, ne pozabi na naš pevski zbor »rožanskih fantov«, ostani mu še vnaprej zvest član. S to željo ■vama kličemo: Na mnoga, srečna leta!
Spomnimo se še enkrat staršev jubilantov! Preden smo se začeli ob svatbi vese-bti, so imeli domači g. župnik lep in poučen nagovor mlademu paru in tudi staršem. Povedali so nam, da hočeta jubilanta zapustiti St. Janž, hočeta prepustiti »stari dom« mladima in se preseliti v Celovec, kjer je oče pozidal nov dom in kjer že nekaj časa izvršuje svojo obrt.
Pred dobrimi tridesetimi leti se je oče Weiss izučil za krojača, začel je šivati doma pri starših, pri pd. Breznikarju v skromni sobici. Ker je bil priden in je svojo obrt 'fes znal, je kmalu imel veliko dela. Že po kratkih letih si je postavil ob cesti lep dom. A kaj pomaga lepi dom, ko ženke še ni. Breznikarjev Hanzi, kakor ga kličemo po domače, je izvrsten prvi basist, in zna dobro peti. Večkrat je zapel Tišlerje-vi Miliji na srce tisto 'lepo: »Kaj mi pomaga ta kajžica draga, ko notre prebivam koj sam«. No, Miliji se je zasmilil in postala sta si pred petindvajsetimi leti mož in žena. Rodili so se jima trije otroci, med ka-
terimi je bil prvi Hanzi, sedaj mladi ženin. Prišli so razburkani časi vojne, Hanzija zatiralci našega naroda niso mogli premakniti. Ostal je zvest naukom svojih staršev, zvesto mu je stala ob strani njegova žena Mili. Po vojni si je pozidal še lepo, prostorno delavnico, v kateri dela danes deset do dvanajst krojačev - pomočnikov. Pred tremi leti si je postavil lepo hišico v Celovcu, kjer bo on nadaljeval svojo obrt. Kaj zmorejo pridne roke in srečen zakon, to nam kaže Weissova družina. Ob slovesu naj bo naša 'želja: Na srečna in zdrava leta v zlati jubilej.
ŽRELEC
(Združitev zemljišč)
Združitev zemljišč v zaokrožene lastniške površine je pod imenom »Regulacija Vanj-karta« izvedel okrajni agrarni urad v Celovcu v zvezi z izsušitvijo tega področja. Obsegala je okrog 600 ha površine in bilo je 160 udeležencev. Na zaključni obravnavi, dne 3. januarja 1961, je odbor udeležencev voditelju združevalnih del g. dipl. ing. Mihaelu Nazarovu, kot predstavniku okrajnega agrarnega urada v Celovcu, izročil častno diplomo v zahvalo in priznanje za vzomo izvedbo te izredno težke agrarne operacije.
Merilna dela so začeli že leta 1952, ker sta takrat celovška mestna občina in oddelek za vodne gradnje pritiskala, kljub temu, da je bilo s strani prizadetih izraženo mnenje, da bi bilo bolje najprej počakati na izvedbo osuševalnih del, ker bi na ta način odpadla odlaganja in popravki zaradi naknadnih sprememb. Končno je bilo treba merilna dela in pripravo načrtov prekiniti za dve Jeti, ker je bilo treba najprej s pomočjo več preiskav ugotoviti lego in ustroj in potrebo po zemlji za sedanjo čistilnico za celovški mestni vodovod. Obenem pa je občina s pomočjo menjave pri-dobila več zemljišč, s katerimi je povečala svoje področje za vodno oskrbo mesta. V tej zvezi so bila potrebna dolgotrajna vo-dnopravna pogajanja. Medtem so se pa pojavile številne spremembe v lastniških razmerah zaradi, kupovanja in prodaj, dediščin in podobno, zaradi česa so bili potrebni novi popravki računskih izidov. V tej zvezi je treba tudi omeniti predčasno izlo-
Lep uspeh selskih smučarjev
V nedeljo 15. januarja je v Selah bilo izbirno smuško tekmovanje katoliške mladine iz srednje Koroške. Prireditev je vodil predsednik škofijske športne skupnosti (DSG — Didzesansportgemein-schaft) g. Dr. Ernst Baumgartner ob sodelovanju njcgovcga brata g. prof. Hansa Baumgartnerja, športnega izvedenca Andreja Ogrisa iz Borovelj, ter S- učitelja Antona Hribernika iz Sel. Tekmovalno Progo, dolgo blizu 1000 m z 20 vratmi so lepo pri-Ptavili selski smučarji pod vodstvom požrtvovalnega in navdušenega učitelja g. Hribernika. Proga je bila, zlasti prva polovica zelo strma. Vsekakor ,rd oreh, ki so ga pa mladi tekmovalci, kar dobro bli. Med 51 tekmovalci je bilo kar 28 fantov iz sel. Sele sta pa zastopali tudi obe hčeri žandar-'Ucrijskega inšpektorja g. Buchbergerja.
Prireditev smo — po Gospodovih besedah: „Dajte Kegu kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega” 7" zaeeli s skupno sv. mašo v selski cerkvi. Po pri-javah v farnem domu, smo začeli ob 11 uri s tek-'"ovanjem v petih skupinah. Najboljši čas (51.3 sek) je dosegel Hans Matinak (KMJ — Celovec). Za *' desetink sekunde za njim je zasedel drugo mesto German Užnik iz Sel (51,9 sek). Tudi vsa naslednja ^ niesta so si osvojili Selani: Maks Oraže, Ericli fhnik, Toni Oraže in Maks Pristovnik. Po skupinah S0 se pa takole zvrstili:
^°Ška mladina: I. skupina (1936 — 1942): h Herman Užnik (Sele) 2.Maks Oraže (Sele) Michael Pleschbergcr (KAJ Celovec ^ skupina (1943 - 1944):
*• Hans Matinak (KMJ-Gelovec), 2. Erich Užnik (Selc), 3. Maks Steni (Sele),
skupina (1945 - 1946):
(•Maksi Pristovnik (Sele), 2. Ernst Koschutnik (KAJ — Borovlje), 3. Walter Smcrtnig (Kolpinghaus
Celovec)
lv- skupina (1947 - 1952):
K Hubert Ogris (Sele), in Erich Arrich (MK-Korovlje), 2. Kristijan Ogris (Sele), 3. Tomi Fri-st°vnik (Sele), dekleta:
(• VValtraud Koller (Borovlje), 2. Elfriede Thaler (KAJ-St. Martin/Beljak)
Skoro dvcurno tekmovanje je z velikim navdušenjem spremljalo kakih 100 gledalcev. Vse je ob kpem vremenu potekalo v najlepšem redu, brez
čitev zemljiškega kompleksa iz -prvotnega operacijskega področja pri železniški*posta-ji Vetrinj, ki je postalo industrijski predel, in prešlo v drugo last. Poleg tega pa je delo oteževalo dejstvo, da ležijo v poštev prihajajoča zemljišča pred vrati 'Celovca ter da jih ni bilo moč presojati po zgolj kmetijskih vidikih. Kljub -tem težkočam pa je proti združitvenemu načrtu' samo en udeleženec vložil pritožbo. Vse to priča, da je vodja združitvenih del g. dipl. ing. Naza-rov svoje delo vestno in temeljito opravil, za 'kar mu bodi na tem mestu izrečeno priznanje udeležencev. Omenjeno edino pritožbo je deželni agrarni senat zavrnil in tako je združitveni načrt »Regulacija Vajn-karta« postal pravomočen.
VOGRCE
(Prijetna pustna prireditev)
Hvaležni smo našim igralcem, da so nam za pust pripravili 'tako zabavo'. Saj se morajo mnogo truditi in časa žrtvovati, da drugi potem brezskrbno uživajo smeh. V nedeljo so mam postregli z znano veseloigro »Svojeglavček«. Da ni bila taka strašna gneča kot pri prejšnji igri, so jo podali popoldne in zvečer. Popoldne je prišlo mnogo ljudi iz okoliških vasi in so kar napolnili dvorano in so prav zadovoljni odšli. •
Igro, ki je že sama precej zabavna, so igralci poživili s svojim izvrstnim podajanjem in svojimi dovtipi. Največ smeha sta pripravila letoviščar Izak Kolin in pa hlapec Joža, naš rojeni komik. Zlasti je vžgal, ko nam je ob spremljavi harmonikarja Toneta igral ma svojo trobento. Polonca — Svojeglavček — za svoje pridno igranje res zasluži, da bo imela v ljubezni tako srečo kot v igri, ko je dobila pridnega gorskega
Dobra kuhinja - zadovoljstvo družine
V moderno opremljenih kuhinjskih prostorih Mohorjevega internata bo vodstvo gospodinjske šole iz Št. Ruperta priredilo v drugi polovici februarja tega leta za celovška in okoliška dekleta — naše bodoče matere in gospodinje
KUHARSKI IN SERVIRNI TEČAJ
Tečaj je zlasti namenjen dekletom, ki so čez dan zaposlena v raznih službah, zato bo enkrat na teden od 7. do 11. ure zvečer in bo trajal do konca maja.
Zadnji rok prijave do 15. februarja in bližnje informacije v pisarni Mohorjevega internata.
Vodstvo gospodinjske šole v št. Rupertu.
DAROVI V NARODNE NAMENE
Profesor Janez Sever, Severna Amerika, 768,— 'šil., profesor Janez Grum, Ohio-USA, 508,- šil.
Obema rojakoma prisrčna hvala.
Narodni svet koroških Slovencev.
vodnika Toneta. Potokar je zelo napredoval v igranju od zadnje igre. Dekla Čila zna biti enkrat prava huda dekla in drugič dobra zakonska žena.
Scenerija nas je prenesla v pravo letovišče pod gorami, tako živa in kot resnična je bila. Že zato smo lahko veseli našega novega odra, še bolj pa, da na njem nastopa mladina, ki tako koristno porablja svoj prosti čas, se izobražuje in pripravlja veselje sebi in nam.
,£u*n[utti\va^UML,/ V CelOVCU
vsake nesreče. Tekmovalce iz drugih krajev so Selani s svojim uspehom zelo presenetili. Saj so si oni med vožnjo iz Borovelj v Sele že v naprej razdelili vsa prva in druga mesta, pa so jih razen enega v resnici zasedli Selani. Ponosni smo na naše fante in fantiče, a pri tem ne podcenjujemo tekmovalec iz drugih krajev. To smo pokazali z navdušenim priznanjem njihovih uspehov in tudi s tem, da smo vsem pred in med tekmovanjem postregli z vročim čajem, po tekmovanju pa s skromnim kosilom v farnem domu. Ob 14. uri je z razdelitvijo diplom v domu bila lepo uspela prireditev zaključena. Upamo, da ni bila zadnja. In da je mnogo pripomogla k zbližan ju obeh narodnih skupin koroške katoliške mladine. Saj je vse potekalo v prav prijateljskem duhu. Pričakujemo, da bodo selski fantje in fantiči dobro zastopali sončne Sele tudi pri drugih smuških tekmah. Naj bi se še naša dekleta navdušila za lej) smuški šport. Saj je gotovo tudi med njimi kak skrit talent.
Da pripravi Kulturno društvo v Celovcu v predpustu veselico, je postalo že kar tradicija. '
V	nedeljo, 5. febr., zvečer je zato bila Kolpingova dvorana polna gledalcev, med katerimi smo opazili zlasti mnogo mladine.
Zgodba igre nam prikazuje tri rokodelce in njih dogodivščine v prešernem in brezskrbnem življenju. Lim-mizar, Dreta-čev-Ijar in Šivank a-krojač so zelo lepo podali svoje vloge in vzbujali obilico smeha in dobre volje. Tudi drugi igralci, zlasti ženske vloge, so bile od gledalcev nagrajene z odobravanjem.
Po igri se je začela prosta zabava in ples. Pravo tekmovanje se je razvilo med skupinami, kdo bo zbral največ »srčkov« za bogato torto. Zmagali so Obirčani s pomočjo Rožanov in zbrali nad sto rdečih simbolov ljubezni. Tudi »šaljiva pošta« je brezhibno delovala in izmenjanih je bilo mnogo duhovitih pisem med udeleženci.
V	presledkih so nastopili še šentjakob-čani s šaljdvkami in plesalci iz Sel s skupinskimi narodnimi plesi. Posebno plesom sel-ske mladine je prisluhnila vsa obširna Kolpingova dvorana, ki pa žal ni zadosti akustična, kar povzroča, da preveč oddalji nastopajoče od gledalcev. Zaplesali so celo vrsto skupinskih plesov, nad katerimi so bili gledalci zelo prijetno presenečeni, čeprav je bilo plesov precej, hi jih gledalci gledali 'še in še.
Okrog polnoči pa se je družba začela razhajati v zadovoljstvu in v zavesti, da so preživeli vesel večer v prijetnem ozračju, kateremu je dajala pečat pristna slovenska do-
ZAHVALA
Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob tako nepričakovani, bridki izgubi našega ljubega, skrbnega očeta, gospoda
Avguština Safrana
p. d. Pomoča v Bilčovsu
izrazili svoje iskreno sočutje. Prav posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli k pogrebu in molili za dušni pokoj rajnega. Prisrčna zahvala še posebej prečastiti duhovščini, ki je v tako častnem številu spremljala rajnega na zadnji poti, posebno še mil. g. kanoniku Zechnerju in preč. g. dekanu Koširju za ganljive tolažilne besede ob grobu. Prisrčna zahvala tudi požarni hrambi za častno spremstvo in cerkvenemu zboru za ubrane žalostinke. — Prosimo, da se spominjate rajnega v molitvi.
Žalujoča
Pomočeva družina v Bilčovsu.
mačnost in topla povezanost Članstva on prijateljev kulturnega društva v eno katoliško kulturno skupnost.
Celovški prosveti pa veljaj naša zahvala z željo, da večkrat vidimo to igralsko družino na odru v Celovcu!
ST. ILJ
Farna mladina iz St. lija priredi v nedeljo 12. februarja veseloigro
»TRIJE TIČKI«
ob 3. uri popoldne v Lederhasovi dvorani v St. liju.
GLOBASNICA (Poroka mlade prosvetarke)
Zadnjo nedeljo januarja meseca je vladalo v Mali vasi živahno vrvenje. Vsa vas je bila pokonci, ko se je popoldne poslavljala od nas Amričeva Erna, 17-letna nevesta mladega Črnka na Bistrici, da se pelje v šmihelsko cerkev k poročnemu oltarju. Nedeljo prej je Erna nastopala v igri »Testament« še na domačem odru, in preden smo mogli društvenikom čestitati, da so odkrili zopet nov mlad igralski talent, pa se je raznesla vest, da namerava Erna prevzeti zanaprej težko in resno življenjsko vlogo bodoče kmečke gospodinje. V prepričanju, da so nam te najbolj potrebne, so njeno pot na Bistrico spremljale naše najboljše želje. Domača društvena godba pa je Erno spremila v Šmihel na veselo svatbo.
Istočasno so nastopali pri Soštarju pro-svetarji iz št. Vida. Mešani in moški zbor nam je podal pod vodstvom g. Kežarja celo vrsto narodnih pesmi, »Trio« pa je zaigral nekaj lažjih in težjih skladb, vmes pa so podali fantje vesel prizor, pravo pustno burko, šentviški gostje so — zaradi istočasne ojseti — žal ne preveč številno občinstvo v vsakem oziru prijetno presenetili. Imajo čiste glasove, pojejo res ubrano, v šaloigri pa so nam dokazali, da se lahko kosajo z najboljšimi igralci. O »Triu« pa so se že slišali glasovi: »To so pa koroški Avseniki!«
Beli tedni
VELIKA RAZPRODAJA OSTANKOV Tri dni samo ostanki pri
Jevtič JuH&ttU'
= DAS HAUS DIR GUTEN dUAUTAT «■
KlAGENFURT VOLKERMARKTERPLATZ1
iti. >> • to
Ob kolinah mislimo tudi na konzerviranje mesa
Za konzerviranje uporabljamo patentne kozarce in pločevinaste doze. V obeh je meso hermetično zaprto in se ne more okužiti od zunaj in se tako pokvariti.
Pri konzerviranju mesa moramo biti še bolj pazljivi kot pri sadju in zelenjavi, ker se v pokvarjenem mesu razvijejo strupi, ki so človeku smrtno nevarni.
Pri pripravljanju mesa za konzerviranje moramo skrbeti za največjo snago v prostoru, kjer delamo. Prav tako snažno mora biti tudi vse drugo: posoda, orodje, noži in meso samo. Meso, ki pride v dotik z zemljo, se rado okuži s povzročitelji botulizma, ki jih tudi s kuhanjem ali pečenjem težko uničimo. Tako okuženo meso je strupeno.
Za konzerviranje je primerno le meso zdravih in ne premladih živali. Biti mora dobro ohlajeno in sveže. Zmrznjeno za konzerviranje ne pride v poštev. Meso, ki mu odstranimo kosti, naj bo bolj pusto. Meso pripravimo za kozairce ali v pločevinaste doze tako, kot ga pripravljamo za vsak-
Gilnsligei'
Muetkmf.i
Herrenmantel
besonders htibsche und flotte Mantel, erstklassige Ausfiirung, Reinwoll-Qualitat, .	.	. nur
Anziige
besonders giinstig, in verschiede-nen Mustern, beste Verarbeitung ................ ab
Sakkos
Riesen-Auswahl in vielen sportli-chen Mustern, tief rcduzierter Preis ............ ab
Nosen
Flanell, Terylene, Dralon, hervor-ragende PaBform, alle GroBen lagernd ...........ab
Pullover. Westen
100% Schaftvolle, viele Farben nur S 210.-, 175.-,
Anoraks
Hammerle Noveline, einmalig im Preis	 nur
Flanell-
und Skihemden
Rhomberg, Hammerle . .ab
Meidet K&glet
Klagenfurt, Herrengasse 1
598.-
498.-
298.-
148.-
169.-
298.-
68.-
Ste to že vedeli?
Toplo mleko je odlično pomirjevalno sredstvo za prenapete živce. Tudi v lažjih slučajih nervozne nespečnosti se da doseči s kozarcem toplega mleka često kar najboljši uspeh.
V čajnem maslu je devet različnih vitaminov v večjih količinah; zato cenijo čajno maslo kot najbolj zdravo maščobo.
Tudi kot sredstvo za lepotičenje uporabljajo mleko. Kdor pije veliko mleka, dobi svežo, mladostno kožo na obrazu .Kdor si enkrat na teden umije obraz in vrat še z mlekom in ga pusti, da se na koži posuši ter ga po eni uri zmije s toplo, mehko vodo, bo strmel nad uspehom.
Obkladki z prekuhanim mlekom hitro po-magajo pri raznih revmatičnih obolenjih.
Mleko, ki ga kisajo v mlekarnah, ima žlahtnejši okus, kot pa mleko, ki ga kisamo sami doma. V mlekarnah ga okisajo z žlahtnimi kulturami, zavoljo česar dobi svojst-ven okus im je boljše kakovosti.
Da človek ohrani dober vid, potrebuje dnevno gotovo količino vitamina A. Tega vitamina vsebuje posebno veliko čajno maslo- Maslo zavijajo v aluminijaste zavojčke zaradi tega, da ostane dailj časa sveže, predvsem zato, da ne prihaja svetloba do njega. Zaradi tega se ne ohrani le okus, ampak tudi vitamini.
Piščanec, ki ga pečemo na ražnju, bo odlično teknil, če boste vanj vložili nekaj dekagramov čajnega masla.
Majonezo, ki je preveč tekoča, še lahko rešite, če vmešate vanjo večji kos skute.
danjo rabo. Dodati mu nc smemo moke in smetane.
Koščke mesa zložimo v kozarec ali doze drug poleg drugega in ne do vrha posode. Pečeno meso zalijemo z juho, ki smo jo pripravili iz kosti, hrustancev, nog, kožic in jušne zelenjave. Juha naj bo gosta, podobna žolci. Z vodo zalito meso rado razpade in je tudi manj okusno. Tekočine naj bo v posodi za dva do tri prste pod robom posode.
Zelo dobro izkoristimo prostor v posodi, če vložimo vanjo zvito meso. Posamezne koščke zvijemo, zvežemo z nitjo ali spnemo z zobotrebcem, jih spečemo, alli kako drugače pripravimo, ohladimo, odstranimo vrvico ali zobotrebec in vložimo za konzerviranje. Tako zviti koščki se dajo tudi lepo narezati.
Pečeno meso naj bo dobro zapečeno, znotraj pa je lahko na pol surovo, ker se do kraja skuha med steriliziranjem. V konzervne posode vloženo meso zalijemo s sokom od pečenke.
Meso v omakah, kot na primer golaž, naj sega tudi za dva do tri prste pod rob posode.
Kozarce ali doze moramo zelo skrbno zapreti. Čez dva dni prekuhamo vse mesne konzerve še enkrat. Kuhane prvič in drugič hitro ohladimo in obakrat skrbno pregledamo, če so posode dobro zaprte. Če se zgodi, da se pločevinaste doze napihujejo, je to znak, da je konzerva pokvarjena in neužitna.
Mesne konzerve hranimo v suhi, zračni in hladni shrambi. Meso v kozarcih obdrži lepšo barvo, če jih zavijemo v temen papir.
Pečeno meso
Posamezne kose mesa opečemo po vseh straneh, da dobi lepo barvo, nato ga denemo v kozarce, polijemo s sokom, takoj zapremo in steriliziramo pri 100 stopinjah Celzija v posodi za 1 kg 90 minut, pri 2 kg 120 minut.
Zrezki
Meso zrežemo na zrezke, jim porežemo kožice in potolčemo. Solimo, popramo in hitro opečemo na obeh straneh na vroči masti. Zložimo v kozarce ali pločevinaste doze, zalijemo z mastjo oziroma sokom, zapremo in steriliziramo pri 100 stopinjah
Malo za pusta
KROFI
1 kg moke, 5 dkg kvasa, y2 l mleka, sol, 3 do 4 jajca, limonina lupinica, 10 dkg sladkorja, 10 dkg kuhanega masla ali olja; malo marmelade, maščobo za pečenje, sladkor za potresanje.
Iz moke, vzhajanega kvasa, mlačnega mleka, soli, jajc, sesekljane limonine lupinice, v mleku raztopljenega sladkorja in masla, naredimo kvašeno testo. Dobro ga stepemo in denemo vzhajat. Vzhajanega razvaljamo za dober cm na debelo in ztežemo z obodcem za krofe. Na vsak drugi zrezek denemo v sredo malo marmelade in ga po-
Nova tržišča za živino
Avstrijska živinorejska zveza, skupna organizacija vseh avstrijskih zadrug za vmov-čenje Živine (Viehvemertungsgemassen-schaften) se stalno trudi, odkriti nova tržišča za avstrijsko plemensko živino in živino za nadaljno rejo v inozemstvu, da s tem zagotovi predvsem našim gorskim kmetijam živi j ensko važno prodajo živine tudi v bodočnosti. Predno je mogoče zainteresirati novo deželo za naša goveja plemena, je često potrebno ogromno delo, ki je povezano z velikimi stroški. Pri tem je treba vzbuditi zanimanje pri kmetih in kmetijskih oblasteh ter ugladiti finančne poti in rešiti devizna vprašanja. Tudi z Grčijo je bilo tako dokler niso bili vsi pogoji izpolnjeni in smo lahko poslali 1960 prvi večji 'kontingent živine v to deželo. Od tedaj je živinorejska zveza izvozila v Grčijo iz vseh predelov Avstrije več kot 300 glav goveje živine sivorjavega plemena. Zveza polaga veliko važnost na to, da izvaža res le prvovrstno kakovost, kar bo utrdilo zaupanje grških trgovcev v avstrijsko živino. Brez vseh zaprek dobivajo grški kmetje avstrijsko živino neposredno, ker so škarje med prodajno in kupno ceno v Grčiji izredno razprte in bi drugače taka podražitev škodovala zanimanju grških kupcev za avstrijsko živino.
cSoetu jenio in p&magAimo
GLADKE PODPLATE na čevljih, v katerih nam drsi, dobro zdrgnemo s surovim prerezanim krompirjem. Ne pozabimo pri tem obdelati tudi pet.
NEPRIJETEN DUH po čebuli ali ribah odpravimo z rok, če jih po delu dobro zdrgnemo s soljo. Ribji duh z jedilnega orodja pa spravimo, če orodje zdrgnemo s svežo limonino lupinico.
ZATOHLI PREDALI Didi po zatohlem' odpravimo iz predalov, če jih najprej dobro umijemo in zbrišemo s suho krpo. Nato zažgemo žveplen trak in ga držimo tako, da prihaja čim več žveplene pare v predal. Čim bolj je predal zatohel, tem delj naj traja žveplanje. Predal nato dobro prezračimo, če le mogoče tudi presončimo. Predale, ki se težko zapirajo, namažemo ob straneh z milom.
Prav tako odpravimo duh po zatohlem iz omar in raznih skrinj ter zabojev.
krijemo s praznim izrezkom. Robove obeh izrezkov dobro stisnemo in še enkrat obrežemo z obodcem, da dobimo krof z lepim gladkim robom. Krofe zložimo na pomokan prt in pokrijemo.
Ko krofi vzhajajo, razbelimo maščobo, zelo primerno je olje, ki vsebuje malo vode in zato lepše cvre. Toploto preskusimo najprej samo z enim krofom, če lepo počasi rumeni, je mast pravilno ugreta. Ako pa pade krof na dno in ne priplava na vrh, je znak, da je krof premalo vzhajan. Preveč vzhajan pa pleše in se prekopicava po olju in zato tudi nima zaželenega belega obročka, ki je znak dobre kuharice.
Cvremo počasi, da se testo prepeče skozi in skozi. Po eni strani ocvrt krof previdno obrnemo in ocvremo še po drugi strani. Iz maščobe pobiramo krofe z luknjičavo lopatico, da se maščoba čimbolj odcedi. Še vroče potresemo s sladkorjem.
Krofe denemo v maščobo vedno tako, da je vzhajana stran v maščobi. Medtem ko se cvre spodnja stran, zgornja, manj vzhajana še malo naraste.
Maščob za cvrenje med seboj ne mešamo, ker se mešana maščoba rada peni.
DROBLJIVI FLANCATI
40 dkg moke, 10 dkg surovega masla ali margarine, 3 žlice smetane, 3 jajca, 1 do 2 žlici konjaka, sol, olje za cvrenje, sladkor za potresanje.
Moko presejemo v skledo ali na desko in z nožem v njej razdrobimo surovo maslo, dodamo jajca, smetano, konjak in sol. Vse skupaj hitro zgnetemo v gladko testo in ga takoj razvaljamo za noževo konico na debelo. Testo razrežemo s kolescem ali
Šoferski kotiček
Nega laka
Na kakšen način ohranimo laku avtomobila čimdalje lesk. Pred tem vprašanjem stoji skoro vsak, ki sam čisti svoj avtomobil. Tudi o tem je treba nekaj vedeti, kajti z napačno nego se lahko napravi več škode kot pa koristi. Pred vsako proceduro moramo ugotoviti v kakšnem stanju je lak. Ali je le izgubil svoj lesk ali pa je na površini že sprhnel. Ali je lak trd ali mehak? Brezumno početje bi bilo, če bi hotel s sredstvom za poliranje obdelovati že [popolnoma hrapavo površino laka, kajti v tem slučaju pomaga le ostra maža. Saj hoče vsakdo na čim lažji način doseči najboljši uspeh.
Kdaj je lak trd, kaj hitro opazi vsak. Tak trd lak le malo reagira na navadna sredstva za poliranje. V tem slučaju se moramo poslužiti ostrejšega, s katerim bomo raskavo površino zanemarjenega laka lahko obrusili. Pri tem zadostuje, če se nam je posrečilo ustvariti slaboten lesk. Pri tem brušenju površine hrapavega laka, pa moramo posebno paziti na robove, kajti na teh se kaj rada ob preveliki gorečnosti in premočnem pritiskanju pokaže pločevina.
Manj ostro sredstvo uporabimo, če je lak še bolj malo zanemarjen in ga ni treba preveč obrusiti. Taka sredstva navadno spet
Celzija 60 minut pri posodi, ki drži 1 kg, 90 minut pri posodi, ki drži 2 kg.
Mesne rulade
Meso zrežemo na velike zrezke, solimo, popramo, zvijemo in lepo rumeno opečemo. Zložimo v kozarec, zalijemo s sokom in nato steriliziramo pri 100 stopinjah Celzija 90 minut pri vsebini 1 kg, 100 minut pri vsebini 2 kg.
Golaž
Meso zrežemo kot za golaž, ga hitro opečemo v vroči masti, koščke zložimo v kozarec ali dozo. Mast potresemo s papriko in poprom, prilijemo malo juhe, prevremo in zlijemo na meso. Zapremo in .takoj steriliziramo pri 100 stopinjah Celzija 60 minut, če vsebuje posoda en kilogram, pri dveh kilogramih pa 90 minut. — Moko in čebulo dodamo golažu, tik preden ga uporabimo.
Surovo meso
Konzerviramo lahko tudi surovo meso. V ta namen ga zrežemo na manjše kose ali pripravimo en kos, ki je tako velik, da gre v kozarec. Meso osolimo, lahko tudi popramo in denemo v kozarec ali pločevinasto dozo. Steriliziramo ga pri 100 stopinjah Celzija v kozarcu, ki drži 1 kg 120 minut, pri 2 kg pa 150 minut.
Zmes za klobase
Konzerviramo lahko tudi zmes za klobase, krvave ali mesene. Dodati pa ne smemo moke, kruha, krompirja in podobnih dodatkov, prav tako ne čebule. Posodo napolnimo z zmesjo le do treh četrtin. Kuhamo jo pri 100 stopinjah Celzija 120 minut.
nožem na ne prevelike pravokotnike; v sredi vsakega pravokotnika naredimo še dva ali tri vzporedne zareze. Roba ne prerežemo. Pravokotnik vzdignemo, srednje trakove med seboj prekrižamo in denemo v vročo maščobo. Ocvremo svetlo rumeno; še vroče flancate potresemo s sladkorjem.
OCVIRKOV ZVITEK
Testo: pol litra moke, 1 jajce, sol, potrebna mlačna voda.
Nadev: 15 dkg ocvirkov, 1 jajce, 3 do 4 žlice goste smetane, limonina lupinica, malo cimeta, 2 do 3 žlice sladkorja (lahko pa ga tudi opustimo in je zvitek samo slan), malo drobtin.
Iz zgornjih sestavin naredimo vlečeno testo. Hlebček pomažemo z oljem, ga pokrijemo s pogreto skledo in pustimo pol ure. Nato testo lepo razvlečemo in namažemo z nadevom in precej trdo zvijemo. Zvitek denemo v dobro pomazan pekač, ga namažemo z rumenjakom in spečemo. Ge smo dodali nadevu tudi sladkor, tedaj zvitek tudi zunaj potresemo s sladkorjem-Ponudimo toplega, dober pa je tudi mrzel. Za nadev ocvirke sesekljamo, jim primešamo jajce, smetano, sesekljano limonino lupinico, cimet, sladkor in drobtine. Pri drobtinah moramo biti pazljivi, da jih ne dodamo preveč in nadeva z njimi ne zgostimo preveč.
dajo laku prejšpji. lesk, ako potem obdelamo lak še s kakim priznanim sredstvom za poliranje in vato.
Že dalj časa so na prodaj sredstva za poliranje, ki vsebujejo silicolna olja. I a dodatek silicola napravi na laku prevleko, k' močno odbija vodo ter preprečuje vdiranje umazanije in prahu v lak. Primejo se ta sredstva laka tako močno, da jih je le 'f največjo težavo odstraniti z njega. I a sl' liconska olja imajo le eno slabo lastnost, ki pa jo je moč odpraviti. Na vetrobranu namreč v dežju povzročajo sila neprijetno lomljenje svetlobnih žarkov, posebno po noči. Toda vetrobran se da umiti- Najbo J pomaga tobak cigarete, s katerim obrišemo vetrobran, da odstranimo z njega neprijet no plast olja.
Lak je pravilno' negovan, če se vodne kapljice zbirajo na njem v kroglah in odte kajo z njegove površine v curkih.
ObiSčite mojo stalno razstavo o gospodarstvu, poljedelstvu, gospodinjstvu in tehniki (prispel novi kmetijski stroji, pralni stroji, radioapar.U1
itd.)
JOHAN
LOMŠEK
ŠT. L I P š, T I H O J A, P. Dobrlaves
P * | * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E
(Pustno kramljanje za bralce našega
»Bajža« je podjunski izraz. Pomeni isto kot šala. Ne vem, ali imaš resnico ali baj-?e — ne vem, ali govoriš resno ali se samo šališ. Bajžast je tisti, ki zna s šalami in dovtipi druge zabavati.
Moje prvo službeno mesto je bilo v št. Jakobu v Rožu pod župnikom Matejem Ražunom. Pred menoj je službovala tam že cela vrsta kaplanov, med drugimi gg. Smolej, Smodej, Hafner, Žel, Mente. Gospodinjili sta župnikovi sestri Lenka in Franca.
Lenka je nekoč imela bajže in trdila: jaz vsakega kaplana presojam po njegovih hlačah, ko jih čistim, če so hlače oguljene spodaj ob koncu hlačnic, je to dokaz, da gospod rad okoli leta. Če so obrabljene na kolenih, to dokazuje, da gospod rad kleči in moli. če pa se svetijo zadaj na sedalu, pričajo, da gospod rad poseda po gostilnah in pije.
Moje hlače so bile menda najbolj oguljene spodaj. Spadal sem med lafidralce. Mlad, suh, z dolgimi nogami sem bil kar pripraven za hojo. V počitnicah je bilo dovolj časa in tudi družba sc je našla. V Soseščini Št. Jakoba so bivali bogoslovci Jozej, France j in Tevže j. Ti so se v počitnicah z veseljem otresli šolskih klopi in so prosti semeniške ločenosti radi izleteli zdaj sem zdaj drugam. Posebno radi smo jo preko Podgorij mahnili v Sveče, kjer je ka-planoval šegavi Ziljan Foltej Mbrtl. Ustanovili smo »Lafidrarsko društvo Bajža«. štelo je le pet članov. Pravila so bila na kratko izražena v geslu »Z bajžo — s korajžo — na rajžo!«
Še zdaj hranim dve sliki tega društva. Kadarkoli mi prideta pod roko, se moram smejati ob spominu na tiste bajžaste čase.
Neko dopoldne smo zopet štirje dobro-'oljni bajžarji šli po rožanski cesti proti Svečam in dospeli tja malo pred poldnem. Ob tem času ni kazalo nadlegovati tovariša ~~ bajžarja in njegovega blagega starega župnika Schusterja. Zavili smo jo kot že Prej večkrat v Adamovo gostilno. Adamova mama in njena brhka hčerka Mici sta bili nas bajžarjev vselej veseli.
Ko sedemo in za prvo silo ugasimo žejo, naroči Tevžej domači hčerki: »Pripravite nam tudi obed!«
Mici zadovoljno in smehljaje prikima, stopi k gramofonu in ga navije, da nam s plošče zadoni pesem, nato odide, j,, pa lažje pričakamo južino, smo še vlo-■mi to ali drugo ploščo na gramofon in se P° bajžarsko zabavali.
pas je potekal, želodci so že močno krtini, a južina se kar nič ni hotela pokazati. Končno vprašamo vstopivšo Mici:
*Ali južina še ni gotova?«
»Kakšna južina?« se začudi. »Saj je niste naročili!«
lista. Piše Alojzij Vauti, selski župnik)
Hitro se oglasi Tevžej: »Saj sem vam vendar jaz rekel, da nam pripravite obed!«
»A tako! Jaz sem vas pa zastopila, naj vam na gramofonu napravim kaj za pet, ker radi poslušate petje!«
Ta nesporazum je seveda povzročil velika smeha in je še povečal veselo razpoloženje. Namesto toplega kosila so kmalu prirajžale na mizo klobase, pa so bili želodci tudi z njimi potolaženi.
Ko so tovariši bajžarji jeseni spet sedeli pri knjigah v semenišču, me je pot spet zanesla v Sveče. Seveda sem se oglasil tudi pri Adamu in tam pisal bajžarjem karto s kitico pesmi:
»Oj dekle, kaj si tak žalostno, povešaš mi oči?«
»Pokvaril se je gramofon in bajžarjev več ni!« —
Lafidrarsko društvo Bajža se je razšlo, ko je življenjska pot člane raznesla na razne kraje naše domovine. Gospod Jozej je bil najprej nastavljen v Pliberku in je poučeval na libuški šoli.
Nekoč vidi, kako se en učenec med njegovim razlaganjem sklonjen predse silno smeji.
»Zakaj se tako smejiš?« ga pokara gospod.
Fant pokaže, na dečka poleg sebe in pove: »Ta-le pob mi take bajže pravi«.
Ta odgovor prikliče gospodu v spomin nekdanjo »Bajžo«. Smeh ga posili, da se obrne od učencev k tabli in skuša smeh pred njimi skriti. Seveda fanta, oni ki je bajže pravil in oni, ki jih je poslušal, zaradi nepazljivosti nista bila nič kaznovana. Sam sem bil bajžar — si je govoril gospod — zakaj bi bajž še drugim ne privoščil?!«
Najboljši bajžar, kar sem jih v življenju srečal, je bil pokojni golšovski župnik Mente. Poznal sem ga že v dijaških letih. To je bil šaljivec prve vrste. Njegove šale in dovtipi so bili naravni in posrečeni, njegovi šaljivi nastopi silno privlačni. Znal je zabavati. Kjer je bil Mente, tam je bil smeh in dobra volja. Na sestankih, na novih mašah je skrbel za razvedrilo. Humor ga je spremljal vse življenje, še na bolniško postelj. Znan je bil v mladih letih po vsej deželi.
Nekoč so mu prijatelji pisali karto in jo naslovili nanj samo z dvema besedama: »Mente, Karnten.« Torej 'brez označbe bivališča in pošte. Pa je tisto karto le dobil. Tako je bil splošno poznan.
Kot študent je bil razen zadnjih mesecev gojenec Marijanišča. Po maturi je najprej služil vojake kot enoletni prostovoljec. Kot tak je nekoč prišel v Marijanišče obiskat znane študente. Vratarica v zavodu
je bila takrat sestra Bertranda, naivna, svetu odtujena, umsko preprosta redovnica.
Že po prvih besedah je spoznala v elegantnem mladem podčastniku bivšega gojenca Marijanišča.
»O gospod Mente, vi ste! Prav da pridete spet enkrat k nam pogledat! Kako, kako vam kaj gre?«
»O slabo, sestra Bertranda!« ji odvrne Mente. »Vidite, kako se mi godi: drugi tovariši se vesele na dopust, da gredo domov k očetu, materi. Jaz pa ne, ker nimam matere. Jaz sploh nikoli nisem imel kake matere, mene je teta rodila.«
Bila je nekdaj zelo huda zima. Drevje je pokalo od samega mraza in pod nogami je škripalo, kakor bi hodil po zdrobljenem steklu. Vsled hudega mraza so morale uboge živali mnogo trpeti.
Za vasjo je stal gozd, v katerem so si napravile pridne mravlje veliko mravljišče, da bi bile pozimi na gorkem. Do tega mravljišča je prilezel nekega jutra jež, ves premrl in oslabel. Ko je zagledal veliko mravljišče, je zavidal mravljam njihovo gorko stanovanje in sklenil prositi jih za streho. Po dolgem preudarjanju je lahno potrkal na vrata.
»Kdo je?« se znotraj oglasi droben glas mravljin.
»Jaz sem, jež,« odvrne jež, prosim vas, dobre mravlje, vzemite me pod streho. Zunaj je tako mraz, da moram poginiti, če me odženete.«
»Prevelik si za naše stanovanje,« mu odgovori mravlja, »poleg tega pa še ves bodičast. Vse nas lahko s svojimi iglami pomoriš. S tem že ne bo nič.«
»Lepo vas prosim, vzemite me pod streho. Ne bom vam delal nadlege. Prav lepo se bom stisnil v kot pod peč in bom čisto pri miru.«
»Sama ne smem ničesar dovoliti,« odvrne vratarica. »Vprašala bom druge, če so s tem zadovoljne.« Po teh besedah se vrata mravljišča zapro.
Kmalu se zopet prikaže mravlja vratarica in naznani ježu, da je sprejet. Kdo drug bi bil te novice bolj vesel kot on! Zadovoljen stopi v mravljišče in se stisne pod peč. Komaj pa so se duri za ježem zaprle, potrka že zopet nekdo na vrata.
»Kdo nas zopet nadleguje?« pravi mravlja.
» Jaz, lisica, vas prav ponižno prosim strehe. Zunaj je mraz, da mi pokajo kosti, vrhu tega so mi še psi za petami.«
»Prav žal, ne morem te sprejeti. Imamo že ježa.«
»Lepo vas prosim, dobre mravlje, sprejmite me. Nikogar ne bom nadlegovala.
»O ubogi gospod Mente, niste imeli matere!« ga je pomilovala Bertranda. »Vsak človek ima mater, vi pa ne. Kako se mi smilite!«
Kmalu so o tem razgovoru zvedeli gospodje ravnatelj in prefekti in študentje in se smejali, smejali. Tudi v mestu se je razširil glas o ubogem Menteju, ki nikoli ni imel matere, ker ga je rodila teta! ...
st
Resno je življenje, a .vmes ga je le treba posladkati s kratkočasnimi bajžami. Pust je zdaj, zato pa kar s korajžo z bajžo na rajžo v vsako kajžo!
Legla bom za zapeček in bom čisto mirna.«
»Vprašala bom druge,« odvrne zopet mravlja in zapre duri.
Čez nekoliko časa pride mravlja iz mravljišča in pove lisici, da sme vstopiti. Lisica, ki je čutila, da so ji psi že blizu, hitro smukne v mravljišče in leže za zapeček. Komaj je lisica legla za zapeček, že zopet potika nekdo na vrata. Bil je murnček.
»Danes pa res nimamo miru!« se huduje vratarica.
»Kdo je že zopet zunaj?«
»Jaz, murnček, vas lepo prosim, sestre mravlje, strehe. Hudobni krt mi je podrl stanovanje in sedaj nimam kam iti v tej hudi zimi,« ji reče murček.
»Nikogar več ne moremo sprejeti, imamo že ježa in lisico,« mu nevoljno odvrne mravlja.
»Usmilite se me vendar, sprejmite me, sestre mravlje. Majhen sem in ne bom nikomur v nadlego. Vrhu tega vam bom godel kratek čas.«
Mravlja pa je ostala neizprosna in šele po dolgem moledovanju se je mrnčku posrečilo priti na gorko. Ko je prišel v mravljišče, je skočil na klop pri peči. Ko si nekoliko ogreje otrple ude, prične veselo gosti. Mravlje so strmele nad lepo godbo in še celo lisico je premotilo. Hitro skoči izza zapečka in prične plesati. Pri plesu si strga ob ježu ves rep, jezna prične zabavljati nad njim in končno pregovori mravlje, da sklenejo pognati ježa po svetu. Ježu ne pomaga niti prošnja niti upiranje. Ko noče sam zapustiti mravljišča, ga primejo mravlje in lisica in ga zakade po bregu, ki se je razprostiral pred mravljiščem.
»Dobro, da smo se iznebile tega šivankar-ja!« reče veselo lisica.
»Zdaj me pa poslušajte, mravlje!« nadaljuje. »Na gorkem smo, godca imamo, spodobi se še pojedina.«
»Kako pa hočeš napraviti pozimi pojedino? Saj imamo komaj za vsakdanjo hrano,« ji ugovarjajo mravlje.
(Dalje na 8. strani)
Od kdaj so mravlje kruljave
Visoška kronika
^8-	Dr. Ivan Tavčar
VIL
Dnigo jutro je bil oče mirnejši1. Njegova, govorica je pričala, da mu je nekaj pomi-'Io razburjeno notranjost.
bo sem pristopil k njemu, mi je ukazal S( sij, in takoj sem vedel, da mi hoče nekaj Povedati, česar mi do takrat še ni bil po-vedal.
^es je pričel govoriti in dolgo je govoril:
. M a iz Loke me je potolažil. Povedal mi B’ da mi še ni obupati nad večnostjo. Kar S '1 1111 jc naloženo, to se mora zgoditi, ki bi ' (er ne postal deležen, usmiljenja, katerega er^ jilno potreben. Kar ti bom naložil, iz-( 'T Izidor, če hočeš pomagati očetu, ki ■ ^ bo prav kmalu selil s sveta!«
Zapriseči me je hotel, da izpolnim nje-.v° voljo; zahteval pa je, da naj prisežem ‘ ! syetem evangeliju. Pripravljen sem bil {	a priseči sem hotel le pri Bogu in
j^/jj porodnici Mariji. S starim možem, ki )e bil oče in ki je umiral, sem se pre-l*ial. Naposled sem odnehal v toliko, da vin prisegel pri Bogu, pri Materi božji in " svetem evangeliju!
in !, l upogljivost je bila velika pregreha komaj upam, da mi bo pri zadnji sodbi ^Puščena!-
Nato je oče nadaljeval tako-le:
»Da vse veš in da ti ne bo treba ničesar ugibati, ti bom povedal to-le. Sramoval se bos svojega očeta, a kar se jc zgodilo, se je zgodilo, in Valentin Trubar mi je naložil, da ti moram odkriti vse. Da bom težko umrl, bi ti itak opazil, in maj sem ti prikrival svoje hudobno življenje ali ne. Gos-pbd Valentin je ukazal — torej poslušaj!
Na svet sem prišel nekje v Poljanski do-dolimi; kraja ti ni treba vedeti. Ali sem imel zakonskega očeta, ne vem; poznal ga nisem. Koliko se spominjam, sem živel pri materi, ki je služila v gradu na Brdu pri gospe Doroteji Suzani. Kar se spominjam, sva bila z materjo v evangelijski cerkvi, ker je bilo na Brdu zbirališče na jpobožnejših služabnikov svetega evangelija. Ti so nam oznanjevali čisto božjo besedo ter nam kazali pravo pot do nebes.
Ko sem bil star dvanajst let, je zaukazala ljubljanska gosposka gospe Doroteji Suzani, da mora z Brda. Mater in mene je vzela s sabo ter se naselila v nemškem mestu, ki se mu pravi Nurnberg. Tam sem se v svetem evangeliju 'še bolj utrdil, ali žalosten sem, tla pozneje nisem živel po njem. V dvajsetem letu moje starosti je gospa Doroteja Suzana umrla. Kmalu za njo je umrla tudi moja mati, tako da sem bil sam na svetu. Potem sem se klatil okrog in se seznanil z mnogimi malopridneži. Ko se jc Šved vtek-nil v nemško vojno in ko je gospod Wallen-stein klical ljudi pod svojo zastavo, sem se
oglasil pri cesarskih. Silno mlad sem bil že v bataliji pri Ltitzenu, kjer je padel švedski kralj in naš general grof Pappenheim. Nato pa sem vihral po Nemčiji okrog ter se udeleževal bitk, ki so bile res lepe.
Pri mojem oddelku je služil tudi Lukež.
Kako je prišel k nam, kod se je vlačil por prej, ne vem. Po tem, ga tudi nikdar nisem popraševal, kakor me on ni izpraševal, kje sem se klatil poprej jaz. Slučajno se je pokazalo, da sva rojaka in da sva oba iz te doline. Od takrat sva skupaj držala ko dvojčka. Bil je boljši od mene; pil ni, igral ni in za ženske ni maral, česar o sebi ne trdim.
Živeli smo divje življenje. Vojskovali smo se za vero, pa vere ni bilo ne v cesarskih, ne v švedskih vrstah. Gorje mu, kdor je prišel pod naše orožje! človeško življenje ni veljalo več kakor jabolko, ki ga sklatiš z drevesa. Požigali smo, jemali smo, kjer smo kaj dobili; prebivalstva nismo pobijali, če se ni branilo; ženskam smo delali vsako krivico; otrok nismo morili, pač pa so take reči uganjali oni iz Brandenburga in oni z Ogrskega. živeli smo, da si je moral Lucifer od veselja meti roke, ali na smrt nismo prav nič mislili! Jedli in pili smo in kocke ?mo metali, dokler ni hudič vzel vsega, 'kar smo bili naplenili v polju in kar smo bili naropali po seliščih. Da, divje življenje smo živeli! In to življenje mi sedi sedaj na tilniku, da težko umiram! Verjemi mi, da težko umiram!«
Nekoliko se je oddehnil, izpil nekaj vode, potem pa je zopet nadaljeval:
»Ko so bili zabodli gospoda VVallen-steina smo prišli pod grofa GalTasa. Ta kapitan je rad pil in ni skrbel, da bi bilo kaj v skladiščih. Zatorej smo večkrat trpeli lakot, tako da sva se ga z Lukežem naveličala in da sva v tihi noči odrinila k Švedom. Tam je tedaj zapovedoval vojvod Bernard, ki se je imenoval po nekem nemškem mestu, katerega ime mi je ušlo. Bil je hudič v človeški podobi, a vem, da ni veroval ne v hudiča, še manj v Boga. Podil nas je od ba-talje do batalje; ena je bila čednejša od druge. Dobro smo živeli. Vsakemu, najsi je bil papist, najsi je bil protestant, smo vzeli zadnji vinar. Res, 'bili so časi, katerih se jezdec rad spominja!
. Od Bernada smo prestopili pod Tor-stensona, ki je vselej vedel sovražnika zagrabiti na pravem mestu. Pa je bil hud gospodar, ki te je za najmanjšo reč izročil profosu, da si v hipu stal na lestvi pod vislicami in da so ti sapo vzeli prej, ko si mislil. Vse to ni ugajalo ne meni, ne Lukežu. — Pri Jenikovu na Pemskem smo premlatili cesarske in jih na tisoče položili v 'travo. Midva z Lukežem sva imela srečo, da sva dobila v pest cesarskega generala. Še danes dobro vem, da mu je bilo ime Hatzfelt. Da sva mu izkazala pardon, je nama moral položiti sto težkih zlatov, katere sva pošteno delila.
(Dalje prihodnjič)
Poštni sli na konjih
MARK TWAIN. Znameniti pisatelj Mark Tvvain tako opisuje jezdeca Pony Expressa, ko ga je bil videl na svojem potovanju s poštno kočijo: ... Konj in jezdec sta švrknila mimo ter vršala naprej kot da bi ju gonil veter... podobna blisku v sanjski sliki. Ce se ne bi za njima vil oblak prahu, bi podvomil, da sem sploh videl konja in jezdeca.” Pesnikovo oko pač vidi več kot navadni zemljani.
KONEC. „Leteči konji” so sami prenesli vest o lastnem koncu, namreč o zmagovitem pohodu žične telegrafije, in muhasti slučaj je hotel, da je žica sledila progi, ki so jo bila utrla konjska" kopita. Ko je bil končno tudi ameriški Zapad povezan z Vzhodom po govoreči žici”, je bilo tudi Pony-Ex-pressa konec. Tako je tehnika stopila na mesto osebnega junaštva, stroj je nadomestil človeka.
PRIPOVEDKA. Vendar pa je Pony Express živel naprej v ljudskih pripovedkah. Danes ga imamo v spominu kot pogumen podvig, ki je prinesel Zapadu pomoč, ko jo je najbolj nujno potreboval. Sicer pa je imel vse kar je treba, da preide v narodno last: „Podjetnost, mladost, dogodivščine, celo poldivje mustange, ki so jih jezdili junaki.”
(Konec.)
Od kdaj so mravlje kruljave
(Nadaljevanje s 7. strani)
»Nič se ne bojte, to je moja skrb! Jaz vam hočem napraviti pojedino. Poslušajte! — Ko sem si šla včeraj zvečer iskat v grad kuro za večerjo, sem slišala graščakinjo, ki je rekla dekli: »Micka, kar sva si napekli danes za pojutranjo pojedino, shraniva kar v pritličju. Saj nihče ne ve za to!« — Jaz sem si pa mislila: Vam že pokažem, ali ve kdo za to ali ne. Počakala sem, da so v gradu ugasnili luč in nato sem šla pogledat v shrambo, kaj so dobrega spekli. To so vam bile reči! Še danes se mi cede sline po njih. Vsakovrstne sladkarije, pečenke, perutnina, v kotu pa poln sod najboljšega vina. Za večerjo sem si vzela samo pečenega purana. Vse to vam hočem zdaj prinesti, ako 'hočete. Lahko dobim vse, zakaj okno je odprto in Sultan je poginil pred dobrim tednom. Pripravite mi vrečo in zvečer grem v grad!«
Mravlje hitro pripravijo vrečo, veseleč . se dobre pojedine. Zvečer oprta lisica vrečo in odide v grad. Previdno skoči skozi okno v shrambo in napolni najprej vrečo s sladkarijami. Potem skoči skozi okno in nese v mravljišče. To se je ponavljalo toliko časa, da je znosila vse stvari, ki so bile v shrambi. Ko odide zadnjič, ogloda v naglici kračo in pusti kost na oknu.
Mravlje se ne morejo dovolj načuditi dobrim stvarem in ne vedo, kje bi pričele. Medtem se pa oglasi murček žalostno: »Mene si pa čisto pozabila. Cel dan že go-
dem in grlo imam tako kakor izsušeno gobo. Zakaj nisi prinesla vina, o katerem si prej pravila?«
»Ali imate kaj steklenic?« vpraša lisica mravlje. »Grem iskat še vino, na katero sem v naglici čisto pozabila.«
Mravlje hitro prineso steklenice, lisica jih dene v vrečo in se odpravi v grad po vino.
Ko se vrne z vinom, se prično gostiti. Mravlje se vse tako najedo in napijejo, da se prično končno z lisico vred vrteti po mravljišču. Ker pa je bila lisica prevelika za mravlje, zraven pa tudi nerodna, jim je vedno stopala po nogah in jim tako skrivila vse noge.
Od tega časa so vse mravlje nekoliko kruljave.	(Narodna pravljica)
Športni kotiček
SMUČANJE
Zaradi izredno slabih snežnih razmer so morali prireditelji preložiti skoke za pokal Kongsberg iz Ljubljane v Logatec. Na mali skakalnici je senzacionalno zmagal mladi Slovenec Marijan Pečar in pustil za seboj skoraj vso srednjeevropsko skakalno elito, med njimi tudi osvoboditelja srebrne olimpijske medalje, Avstrijca Leodolterja.
Tudi v vrstah koroških Slovencev imamo mladega, izredno obetajočega skakalca. Janko Zvvitter iz Zahomca, novi mladinski deželni prvak, tudi v tekmovanju za Ziljski pokal ni razočaral. Suvereno je s skokoma 28,5 m zopet osvojil prvo mesto. Prisrčno čestitamo!
Radio aparati Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
(Hadifrkaus
KERN
Klagenfun. Burggatte
Ugodna plačila na obroke
Tiitni
Bistrica v Rožu: Sobota, 11. 2.: Frauensee (IVa). — Veseloigra o zakonskem paru, ki se je poročil samo radi denarja. — Nedelja, 12. 2.: Das Dreimaderlhaus (II). — Ponesrečena brklko-sladka operetna zgodba, ki kaže skladatelja Franca Schuberta v neresnični luči. — Sreda, 15. 2.: Die zornigen jungen Manner (V). — Boj treh mladih moških proti gospodarski in moralni nepoštenosti/
Borovlje: Sobota, 11. 2.: Herodes Blut iiber Jerusalem (IV). — Ljubosumna tragedija svetopisemskega kralja Heroda. — Nedelja, 12. 2.: Das Liebeslied der Gondoliere
(III)	. — Ljubezen in šlagerji v o-kviru ljubezenske zgodbe. — Torek, 14. 2.: Die unfreirvilligen Ra-ketenflicger (Ha). — Vesela zgodba o moškem, ki je izgubil spomin. — Četrtek, 16. 2:. Zorro — Flam-men der Rache (IVa). — Brutalen film z Divjega zapada.
Pliberk: Sobota in nedelja, 11. in 12. 2.: Der k. u. K. Minover-schreck. — Torek in sreda, 14. in 15. 2.: Madeleine, Tel. 13 62 11 (VI). — Umazan kriminalni film.
št. Jakob v Rožu: Sobota, 11. 2.: WeiBe \Vildnis (II++). - Dokumentarni film iz živalskega življenja v Severni Ameriki. — Nedelja, 12. 2.: Der Siindenbock von Spat-zonhausen (Ha). — Veseloigra. — Torek, 14. 2.: Das todliche Netz
(IV)	. — Kriminalni film.

STADLER
1
FOhlen Sie sich in Ihren vier VVdnden wohl, ist alles praktisch und schon eingerichtet? Schon der erste Augenblick am Morgen entscheidet Ober den Tag. Ein neues Schlafzimmer beschert Ihnen immer einen frohen Tagesbeginn.

Radio Celovec
NEDELJA, 12. 2.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. - PONEDELJEK, 13. 2.: 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. Narodopisno predaivanje: Slovenska koroška legendarna pesem. Domače viže. —
18.00	J. F. Perkonig: Ugrabljena strd. - TOREK. 14. 2. 14.00 Poročila, objave. Otroci, poslušajte! — SREDA, 15. 2.: 14.00 Poročila, objave. Za našo vas. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 16. 2.: 14.00 Poročila, objave. Solistična glasba.
—	PETEK, 17. 2.: 14.00 Poročila, objave. Zgodovina odkrivanja sveta: Azija (2). - SOBOTA, 18. 2.:
9.00	Od pesmi do pesmi. 18.20 Iz domačih gajev. — NEDELJA, 19. 2.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Mestno gledališle v Celovcu
Petek, 10. 2.: Die Heiratsver-mittlerin, farsa (premiera). Sobota, 11. 2.: Die Heiratsvennittierin, farsa. — Sobota, 12. 2.: ob 15.00 uri: Giuditta, opereta (poslednjič). — Sreda, 15. 2.: Eugen Onegin, opera.
—	Četrtek, 16. 2.: Donnerstag, drama. — Petek, 12. 2.: Dreimiiderl-haus, opereta (premiera). — Sobota, 18. 2.: ob 15.00 uri: Gliick muB man haben, igra (zaključena predstava za tovarno akumulatorjev v Bistrici (Rož). — Sobota oh 19.30 uri: Gliick muB man haben, igra.
—	Nedelja, 19. 2. ob 19.30 uri: Das Dreimaderlhaus, opereta. — Začetek vselej (razen dne 12. in 19. 2.) ob 19.30 uri.
MALI OGLASI
Slovenec, značajen, trgovec z lastnim domom in manufakturno trgovino v bližini Trsta želi spoznati v svrho poznejše ženitve simpatično, družabno in izobraženo partnerico v starosti do 40 let. Le resne ponudbe pod geslom „Razu-movanjc in ljubezen”.

'
Ist Ihre Wohnung perfekt?
Warum nutzen so viele Hausfrauen noch nicht die wirklich praktischen und arbeitsverkOrzenden Anbau-kuchen mit der dufierst strapazierfdhigen Kunststoff-oberfldche? Fur moderne Menschen ist diese ganz auf die Arbeitsnotwendigkeit zugeschnittene KOche einfach ideal. Sehen Sie sich unsere Musterkuche ein-
mal an. Sie sind begeislert.
■ Unsere beste Reklame ist die standig steigende Zalil zufriedener Kunden.
H Die Aussvahl ist uniibertroffen.
BI Wir fiihren nach wie vor das giinstigste Volks-Schlaf-zimmer.
q Bcsichtigen Sie unsere neue Teppich- und Vorhang-stoffe-Abteilung.
BI Beratung durch unsere Architekten und Zustellung mit eigenen Mobelautos kostcnlos.
H Kreditgewahrung zinscnfrei durch Eigenfinanzierung und SW-Kredit bis 30 Monate.
Diese Vorteile bieiet Ihnen Ihr
Haus der guten Mobel
KLAGENFURT, Theatergasse 4 . Tel. 50-24,52-62
SATTLER, Klagcnfurt am Heuplatz, razprodaja: Cord smučarske hlače za otroke S 85.—, Latz. žametaste hlače S 79.—, otroški puliji iz čiste volne S 44.—, otroški puliji BW S 15.—, moške žametaste
hlače S 159.—, moške flanelaste srajce S 39.—, moški Soccets (Helanca) S 13.—, prevleke za pernice 130/190 (Modestreif) S 65.—, odeje od 89.—, tkanina la S 8.50.
Najnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje. Gospodinjske po-trebčine
ugodno in na obroke pri
HANS WERNIG
KLAGENFURT, Paulitschgasse (Prosenhof)

ENODNEVNA PISCETA
prosimo, da naročite že sedaj vnaprej, ker je povpraševanje zelo veliko. Bell ameriški Leghorn, italijankc lazanske barve, Amrocks (Barred Rocks), zlate amerikanke, Rhonelander, Sussex, Sulmtaler, nadalje piščeta za šopanje: White Rocks ter posebne križanke za pitanje, hibridna piščeta, Ventress x Arbor, Acres, Cornish. Jarčice omenjenih sort z 90-odstotno garancijo spola. Trimesečne jarčice vseh pasem od junija naprej. Poleg tega gosja, račja in puranja piščeta: plemenske petelinčke. Vse naše živali so pod stalno živinozdravniško kontrolo in so proste bakterije pullorum (bela piščančja griža). Resni nasveti brezplačno. Cene iste kot lani. Rcjna lista brezplačno. Po Koroški kmetijski zbornici pri' znana valilnica in reja perutnine
„ E LB LH O F “
Fr. in J. Zuber, Klagcnfurt, tel. 23-70
Najstarejše in najbolj zanesljivo podjetje te vrste na Koroškem
JUuMmp
.	/ Theresienthaler-
vaccevati! ^„,„9 pri
RADLNAVR
BELJAK-VILLACH
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80,— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.