st. 5(54. V L)ubiian), petek dne 22. septembra 1911. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in 'praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do-; poldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniStvu mesečno K120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10—, četrtletno K 5-—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30*—. : Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev i Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se nc sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase sc plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Španski nemiri. Portugal, oni nevarni in predrzni Portugal, ki je lani strašil po celi Evropi, se je pomiril. Izvoljen je bil oredsednik republike in vse je prešlo brez posebnih nemirov. Klerikalni in konservativni listi so sicer vsak dan prinašali kake vesti o monarhističnem gibanju in protirevoluciji, toda nazadnje so utihnili, ker so videli, da v doglednem času ni upati na to, da se vrnejo stare portugalske razmere — ako se sploh še kdaj posreči spraviti nazaj izgnano vladarsko rodbino in monarhistično vlado. S portugalskimi razmerami so bile v ozki zvezi razmere na Španskem in se je vobče mislilo, da se bo tudi v Španiji zgodil prevrat; toda previdna roka Canalejasova je rešila državo pred revolucijo in po , portu-. galskih dogodkih se je tudi Španija pomirila. Zadnji čas pa so se naenkrat raznesle vesti o nemirih v Španiji. Ako gledamo po nemirih zadnjih časov, vidimo, da je republikansko in socijalistično gibanje v Španiji precej močno. To je razumljivo, ako se pomisli na dosedanje gospodarske in socijalne razmere, iz katerih se je rodilo revolucijonarno gibanje. Vlada je hotela stvar s silo zatreti, padel je tudi Ferrer. Toda to gibanja samega ni moglo ustanoviti. Canalejasove reforme, vsled katerih je seveda prišel z Vatikanom v konflikt, so razmere nekoliko izboljšale. Vkljub temu še ni bilo vse urejeno med delavci in delodajalci in zato se je pripravljala splošna stavka. To priliko pa so porabili zase tudi republikanci in karlisti. ki imajo svoj revolucijonarni program, Pa tudi zunanje razmere in maroško vprašanje bi jim prišlo prav. Vlada se je teh nemirov bala. Piše se, da je kralj pred kratkim sprejel nekega starega republikanca, Rua, stisnil mu je prijazno roko in je rekel: veseli me zelo, da morem vas pozdraviti: vem da ste republikanec, toda to nič ne de, bajti v Španiji mora vsak svobodno povedati svoje mnenje; jaz sem seveda monarhist, ampak samo zato, ker sem slučajno kralj; kakega mnenja bi bil v drugem slučaju, nečem povedati. Tako je torej baje govoril kralj republikancu. To je gotovo zelo prijazna beseda. Toda, ko je pretila generalna stavka, je vlada drugače govorila. Sistirala je ustavo in je zagnala polke nad delavstvo. Tako so nastali nemiri. Stvar je bila, kakor se vidi, kmalu končana. Železna roka Canalejasova je prijela takoj za skrajno sredstvo in razbila delavstvu plan generalne stavke,, češ da se za njim skrivajo revolucijonarski nameni. Ne-i miri so se pojavili pravzaprav samo i na severu, garancije ustave pa so bile • odpravljene za vso, državo, kajti vlada tima opravita zunaj in ta seji zdi važnejši, kakor notranje razmere. Cana-^ le jas je poklical tudi rezervno vojaštvo ifod orožje iin je izjavil, da si upa v •enem tedna-napraviti red. To je lahko unogoče in delavstvo tudi ni tako neprevidno, da 'bi -sililo pod puške. Toda vprašanje s tem še ni rešeno. Vidimo pa danes povsod isto: naj bo v Španiji, v Rusiji ali v Avstriji: velika skrb za zunanja vprašanja : notranja vprašanja pa se rešujejo z bajoneti: milijone za zunanjo politiko, doma pa ni za vsakdanji kruh in za najnavadnejše kulturne potrebe. Nemiri se sicer trenutno zaduše, toda razmere se vsak dan slabšajo in jih ne izpremeni niti to, da se vzamejo državljanom ustavne pravice, niti to, da se preti z obsednim stanjem. To je le napol zadušen ogenj, ki tli in je tembolj nevaren, čimbolj ga pokrivamo. Volilni boj v Šiški. Spodnji Socijalnl demokratje razkrinkani. Dobili smo v roke sledeči oklic: An die geehrtenGemeinde-wa h 1 e r in U n ter .-sc h i sc h kal Auf Grund e i n e r Ver-trauensmanneribesprechung wird hiemitempiohlen, be i der a m 2 4. d. M. s t a t tf in d e n -den G e m e i n d e a u s sc h u s s -wahl die Siimmzettel mit den unten v e r z e ic h n e t e n Namen a u s z 'u if ii 11 e n. In den III. Wa h 1 k O r p e r w.fi!hlen die Deutschen ihte eigene Liste, im II. geben sie ikre Untestfitzung den sozial-demokratischen W a h 1 b e -werbern, weil die s e den Deutschen verihaltnismassig weniger feindselig entge-gentreten, als die Bewer-ber anderer Pa rte i e n. Im I. Wahlk5rper wird empfoh-len, die deutschen Stimmen gegen die r a d i k a 1 s lo v e ni -s c h e P a r t e i a b z u g e b e n. Mit deutscliem Gruss der deutsche Wa hi a u s s ch u fl f 0 r U n te rsch i sch k a. Po slovensko se to pravi; Cenjenim občinskim volil-c e m v Spodnji Š i š k i I Na podlagi razgovora zaupnikov se s tem priporoča pri o ib £ i n s k i v o l i t v i dne 24. 1 m. izpolniti glasovnice s spodaj napisanimi imeni. V (LIL. volilnem razredu volijo Nemci svojo lastno list«., v 11. ra z redu podpirajo socijalno demokratične kandidate., ker so tl razmeroma Nemcem manj sovražni nego druge stranke. V L volilnem razredu se priporoča neoaške glasove oddati proti radikalni slovenski stranki Z nemškim pozdravom nemški volilni odbor za Sp. Šiško. Tako torej 1 »Zarja* in posebno Anton Kristan sta vpila: »Jutro* laže! ko smo pisali o kompromisu med Nemci in soc. demokrati. Zdaj imamo črno na belem dokaz, da je lagal Anton Kristan In je lagala .Zarja", ko sta tajila kompromis. V II volilnem razredu bodo torej Nemci volili soc. demokrate. V III. volilni razred so Nemci vzeli poleg tega tudi slede-česocijalno demokratične kandidate: Lukana, Pirkoviča in Udovča. Kompromis med Nemci in soc. demokrati je zdaj tako jasen nad vsak dvom, da ga nihče ne more utajiti, pa naj se še tako trudi. Beseda laž pa pada na .Zarjo" in Antona Kristana. Vsi, ki jim je na tem, da v predmestju Ljubljane, v Spodnji Šiški, ne bodo gospodarili nemškutarji, bodo dne 24. t. m. obrnili hrbet nemškutarski socijalnl demokraciji In volili slovenske napredne kandidate. Iz slovenskih krajev. Jz Trsta. Najmanj skrbi država 'čisto gotovo za svoje finančne uslužbence. Uslužbenci pri carinskih uradih so čez glavo obloženi z delom in nikomur ne pride na misel, da bi se zavzel za zboljšanje njih gmotnega položaja. V Trstu morajo finančni organi pri sanitetnem carinskem uradu že ob šesti uri /zjutraj nastopiti službo popoldne pa jo nadaljevati od 2.-6. ure zvečer. Pa to še ni dovolj. Neštetokrat se zgodi, da morajo uslužbenci potem opravljati še nočno službo. Da to ni tako lahek posel, je menda vsakomur znano. G. dr.Ryfcžru so že znane naše prošnje. Obljubil nam je tudi da se bo zavzel z vso močjo za nas. iPričakujetno pa tudi, da bo bodo tudi drugi napredni poslanci storili svojo dolžnost Ne zahtevamo nikakih novih bremen od davkoplačevalcev, prosimo le za enake službene starostne doklade, kakor jih imajo c. kr. orožniki in c. kr. redarji. Na vsak način pa nam pristojajo dijeteza izvenuradne službe. 'V Avstriji se maha ja nad 12.000 finančnih uslužbencev vseh mogočih narodnosti, a vsi so sinovi .ubogih starišev. iRadi itega je dolžnost ljudskih zastopnikov v parlamentu, da podpirajo oni težnje [finančnih uslužbencev, če že država sama »oče skrbeti zanje. DNEVNE VESTI. iKlerikalni »teatr*. Naši klerikalci so res jako iznajdljivi, za Sokoli so prišli s svojimi čuki, za Ciril-Meto-dovo družbo s »Stražo*, no in zdaj hočejo >imeti še svoj .teatr* ki so ga nastanili pod znamenjem križa na starem strelišču. Najpametnejše pri V6em tem je pač edino to, da so pritegnili .vodstvu* tega teatra psihiatra dr. Robido, ker njegove pomoči bodo J>re| ali slej — ako ne že sedaj — gotovo potrebovali. Zadnjič so upri- zorili v tem teatru, ki stoji pod .artističnim* vodstvom prof. Robide .Divjega lovca”. Kdor je čital v .Slovencu* kritiko o ti predstavi, se mora naravnost čuditi, kako morejo klerikalci delati po .Slovencu* tako reklamo za svojo budo, ko po izreku Slovenčevega kritika predstava ni dosegla niti navadne diletanske prireditve na kakem kmečkem odru. Klerikalci so pač mislili, da bodo s svojim odrom delali konkurenco slovenskemu gledališču, a s svojim osobjem in gledališkim vod stvom, so tako korenito zavozili, da se že pametnejši klerikalci norčujejo iz svoje šmire. No, Nemci imajo sedaj svojo šmiro, zakaj pa bi je še naši klerikalci ne imeli, saj postopajo tako vedno roko v roki z Nemci. — Pa še nekaj interesantnega je na tem klerikalnem teatru. Pred kakimi desetimi leti se je na ljubljanskem odru uprizorila Roseggerjeva drama »Na sodni dan*, drama, dasi je imela uspeh, se pa od časa, ko je Rosegger prepustil svoje tantieme .Schulvereinu* ni več uprizorila. .Intendant* klerikalnega teatra je pa naredil pametno, naslov prevoda je spremenil in mu nadel ime .Pred porotniki*. Značilno je pa vendarle, da klerikalni .teatr* uprizarja dela, ki zanje plačuje tantijeme .Schulvereinu*. No pa enaki ptiči lete skupaj, Kranjska šparkasa podpira klerikalne zavode, zakaj bi pa klerikalni teatr ne podpiral Schulvereina? Nazadnje bodemo še doživeli da bodo igralci iz strelišča nastopili v novem nemškem ifogloyžu, ako celega klerikalnega teatra psihijater dr. Robida ne spravi v svoj oddelek za Ljubljanico. Ptičji lov in klerikalci. Vsled novega lovskega zakona oziroma de-deželnega zakona za varstvo tičev ne smejo ljubljanski tičarji loviti več ne cip, ne pevcev, ne vran, ne smrdokaver. Klerikalci so sami pravi tiči in tičarji, pa so odjedli ljubljanskim ciparjem iz Krakovega in Trnovega zaslužek, sicer skromen a včasih vender izdaten) To sirnaj ti ljudje dobro zapomnijo! Šišenske volitve in socijalno-demokratični »odpadki*. Piše se nam iz Spodnje Šiške ; »Ker poznam prav dobro šišenske razmere, se nisem čudil kandidatni listini socijalnih demokratov, misleč, da so zato postavili ■te kandidate, ker nimajo drugih boljših. Ko je izšla lista kandidatov do mače napredne stranke, sem opazil, da so na listi tudi zavedni železničarji in obrtniki med domačini, kar je res hvale vredno in času ter razmeram primerno. Nisem niti osebno niti strankarske) prizadet, vendar me je, ne iz-nenadilo, ampak naravnost osupnilo, ko sem v .Zarji* od srede bral, da ima napredna stranka v Šiški v lilni listi socijalnodemokratične , padke*, za kandidate. Jaz nisem klican zagovarjati te .odpadke* vem, da se bodo znali braniti sami; pač pa hočem Vas gospod urednik, ker to zahteva javna sodba, opozoriti na poslano v .Jutru* št. 523, z dne 12. avgusta 1911. glede socijalno-demokratičnega kandidata Komaca, kateri je še danes dolžan na to poslano odgovora. (Nasprotno pravijo, vo- .od- po-1 in da se je takrat skril.) Čitajoč soc/ jalno-demokratično listo sem se spomnil na slučaj ljubljanskih občinskih volitev, vendar sem našel precejšnjo razliko, namreč: Ljubljanski Nemci so menda v zmoti kandidirali Reln-talerja, ki je tudi bil izvoljen, ko pa so zvedeli, koga da imajo med seboj, so ga pozvali, da naj volitev odloži, kar je tudi storil. — Socijalni demokrati pa že od 12. avgusta vedo, kakšno da je Komacovo vedenje — in danes vidimo — Komaca na njihovi kandidatni listi! To ni samo ljudska sodba, ampak to govori cele knjige. Gospoda socijalna, kje so .odpadki “? Ali naj taki ljudje zastopajo javne koristi in javno varnost? Sklep je enostaven: Komac je vreden stranke in stranka je vredna Komaca. Vprašanje je samo to, kdo naj take vrste ljudi voli. Jaz mislim, da se bode vsak, tudi socijalni demokrat, preje premislil, predno bo volil ljudi enake vrste, ker bi to bilo v sramoto in škodo posamezniku in celi občini. Za danes samo ta slučaj. Gradiva je dovolj tudi od drugih temu podobnih kandidatov, ker pa ni moja naloga, in jo prepuščam drugim. Socijalno-demokratična stranka je pa obžalovanja vredna, da ne more dobiti za svojo kandidatno listo boljših mož; naj bi bila vsaj toliko previdna, in pustila osebe, katere visoko nadkrilju-jejo njene kandidate, in naj vendar enkrat si zapomni izrek: .Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solncel* Zli duh socijalno-demokratične stranke je Anton Kristan. Kjer je kakšna imenitnost, povsod je zraven Anton Kristan. Tudi sedanjega nem-ško-socijalno - demokratskega kompromisa v Šiški s soc.-dem. strani je oče Anton Kristan. Če bo seveda s takimi stvarmi socijalno-demolratski stranki kaj koristil, je druga stvar. Kajti morebitni trenutni uspeh s tujo pomočjo še ni merodajen. Seveda Antonu Kristanu gre le za trenutne uspehe, češ: za mano naj pa pride povodenj! In pa za lastni žep. In to predvsem. Kaj mu do stranke! Da se le on redi! Medtem ko drugi res nesebični voditelji stranke komaj za silo izhajajo, pa živi Anton Kristan kakor baron in si v Spodnji Šiški zida veliko hišo. To vse iz delavskih žuljev. Pozor ria glasovnice. Kakor ču-jemo, so nekatere glasovnice II. razreda za občinske volitve v Spodnji Šiški brez občinskega pečsta. Radi tega volilce opozarjamo, naj si pečat takoj preskrbe. Drugje in pri nas. Mednarodnost socijalne demokracije še nikakor ni vzrok za narodnp-izdajalsko politiko. Le poglejmo na Češko! Tam so ravno Češki socijalni demokratje tisti, ki se najbolj bore za češke manjšinske šole. Celo na cesto se puste zaradi tega metali od svojih nemških gospodarjev. Ali pa poglejmo laške socijalne demokrate! Ni jih skoro bolj nacijo-nalnih ljudi, kakor so oni. Pa poglejmo slovenskeI Vsak trenutek slišimo o kakem takem škandalu, kakor je ravno zdaj spodnješišenski. Seveda ni čudno, če ob takih razmerah stranka ne more LISTEK. MIOHEL ZEVACO: ----- Ljubimca beneška. Far minut nato sta :Roland in Skalabrino skočila na kopno. Ha fcregu sta zagledala par mornarjev. Roland je stopil k ejim. — Kaj delate tu? je vprašal oblastno. — Ekscelenca, je odgovoril eden izmed mornarjev, mi čakamo, da se veter nekoliko poleže; potem se vrnemo v Benetke. . — K&j je s pasažirjem, ki ste ga prepeljali ? S tistim moš- ki* v kavalirski ob leki in črnem plašču ? Odgovorite! Gre vam za kožo. Mornarji so vprašujoče pogledali drug drugega; nedvomno so izprevideli, da nimajo upanja na uspešno obrambo, kajti lastnik njihove gondole je povzel: — Eh, bogme, mož. o katerem govorite, nas je mastno nagradil, da smo ga spravili čez laguno, a ni nas plačal, da bi molčali . . . — Jaz pa plačam, če boste govorili, je dejal Roland in mu pomolel cekin; mornar se je priklonil do tal, in popolnoma prepričan o tehtnosti razlogov svojega sobesednika, je dodal: — Mož je odšel naravnost v tej smeri. Iztegnil je roko proti Padovi. — Ali je že dolgo? je vprašal Roland. — Pet minut. — Ali ste ga spoznali? — Ne, ekscelenca. — Torej ne veste, koga ste vozili? — Pasažirja, več ne vem. Roland je videl, da je mornar povedal vse, kar more, in aa ne izvleče iz njega niti besedice več. • . Obrnil se je h gondolirju, ki ga je bil pripeljal in skočil istočasno z njtm na suho. — Ali imaš kaj pisalne priprave? mu in prej Mož je stopil na gondolo, snel svetilko na prednjem koncu in stopil z Rolandom pod šator. Tam je odprl nekakišno omarico, ki je bila napravljena pod klopjo; v njej je bilo par stekle- nic vina, hleb kruha, nekaj soljenih rib in pisalnik. Roland je sedel in začel pisati; barkarol mu je svetil. Ko je bil gotov, je zložil papir; toda mahoma je osupnil, spomnivši se, da ga nima s čim zapečatiti. — Ali znaš brati? je vprašal naglo, pomolil pismo gondolirju pod nos pozorno ga motreč z očmi. Mož je zmajal z glavo. — Potem daj komu izmed svojih ljudi, da ti prebere! — Tudi oni ne znajo, ekscelenca. Roland si je zadovoljno oddahnil. Zdaj je vedel, da sme zaupati svoje pismo, ne da bi ga prečital. — Veš, je dejal, stvar je ta, da se ne vrnem v Benetke da nimam pri sebi tistih sto Srebrnjakov, ki sem ti jih obljubil. Gondolir bi mu lahko odgovoril, da se mu je zdelo, da sliši cingljati obilo zlata v Rolandovem pasu, ko je ta pomolel njegovemu tovarišu iz sosednje gondole denar, ki ni mopel biti drugega kakor lep, nov cekin. Toda ta gondolir je bil pameten mož in si je dejal takoj, da njegov pasažir, ki je bil zmožen plačati cekin za — vsaj dozdevno — brezpomembno pojasnilo, ni zmožen prelomiti dane besede zaradi sto Srebrnjakov. — Zaupam vam, je dejal preprosto. Plačali me boste, ko se vrnete. — Ne; to pismo je nakaznica za tvoje plačilo, ne sto Srebrnjakov, marveč stodvajset. Ravno zato sem hotel, da jo pre-čitaš. — Saj mi vaša ekscelenca sama pravi, kaj stoji zapisano. To je isto, kakor da bi ga bil prebral. Roland je zamišljeno prikimal z glavo. Toda nova slimnja mu je šinila po glavi. — Če ne znaš brati, je dejal, motreč gondolirja iznova, potemtakem tudi ne znaš pisati ? — Tudi ne, ekscelenca, je dejal vrli mornar smehljaje. — Kako pa, da imaš v svoji gondoli pisalno pripravo? — To je kaj enostavno, ekscelenca. Gotovo ste zapazili, na katerem kraju nabrežja sem imel svoj čoln priklenjen: par korakov od Aretinove palače . . . — No? je dejal Roland, kaj je skupnega med Aretinovo palačo m tvojo tinto? — Vaša ekscelenca morda ne pozna pesnika. A jaz ga poznam! . . , — Torej? — No, torej. Pogostoma se pripeti, da Aretino, ki se mu njegova krasna gondola neznansko smili, sede v mojo, kadar se hoče peljati na izprehod. — Aha!. . . — Prvikrat, ko se je to zgodilo, me je naenkrat poprosil, naj mu dam pero, črnilo in papirja. Bila sva na sredi Lida, in ker nisem imel nobene izmed reči, ki jih je zahteval od mene, je začel kleti kakor pravcat pagan, in kričati, da sem mu pogubil prekrasno inspiracijo, in da je po moji krivdi ob več nego tisoč Srebrnjakov. Pripomnil je celo, da mi odreže ušesa, ako se še kdaj zgodi kaj podobnega. Od tistih dob stoji zmerom črnilnik poleg mojega vina, in da povem po pravici, gospod Aretino si obilno streže z obojim. V kanem drugem trenotku bi se bil Roland nasmehnil naivni povesti vrlega gondolirja. — Dobro, je dejal. Na to pismo. Sam veš njegovo vsebino, ki je zato dragocena. •i . 77-J?e b°jte se’ da bi Sa »zgubil... in še manj, da bi ga čital. Vidite ekscelenca, tudi če bi znal brati kakor sam škof beneški, bi bili lahko mirni. Gondolir ni zapazil, da je njegov sobesednik prebledel. — Saj ti verjamem, da si vrl človek, je dejal Roland čez par trenotkov. — Za to ne gre. Vi mi plačate sto Srebrnjakov za vožnjo in za to, kar sem vam povedal v Benetkah; in jih dodaste dvajset, da izročim pismo zvesto v prave roke; tako je. — Vidim, ti nisi samo pošten človek, nego tudi bistra glava. Videla se bova še, dragi mojster. Odpravi se torej nemudoma in glej, da izročiš to pismo še pred jutranjo zarjo njemu, ki mu je namenjeno. — In kako mu je ime ? ____________ (Dalje.) nikamor naprej. Vsak, kdor le količkaj narodno čuti, ji obrača že hrbet, dasi-ravno bi se drugače z njo strinjal. V kandidatsko listo o občinskih volitvah v Spodnji Šiški vrinilo se je več pomot. Tako se ima glasiti v II. razredu pravilno: Ivan Noč, posestnik v Spodnji Šiški in ne pek; nadalje Fran Ogrizek, trgovski potnik v Spodnji Šiški in ne Ivan Ogrizek. Da ne bo kakih pomot se volilci opozarjajo na kandidatsko listo, katero je izdala Narodna napredna stranka in katera se vsakemu volilcu odpošlje ter naj volilci prepišejo kandidate iz dopo-slane jim liste. Vsa pojasnila se dobe pred volitvami pri tajništvu .Vodnik", na dan volitve pa v gostilniških lokalih pri g. Moharju. Občinske volitve v Spodnji Šiški. Volilni shod Narodne napredne stranke v Spodnji Šiški vrši se v soboto dne 23. t. m. zvečer ob 8. uri v salonu pri .Kankertu", na kar se vsi volilci Spodnje Šiške opozarjajo. Na shodu govorita gospoda dr. Ivan Tavčar, deželni odbornik in dr. Fran Novak, deželni poslanec. Agitirajte in pridite vsi na shod! Volilci! Volilni odbor narodno- napredne stranke uraduje danes in jutri od 10. ure dopoldan do večera v Čitalnici; kdor hoče dobiti kakih informacij, naj se obrne tam. Posebno priporočamo volilcem, da bi si cjali tam izpolniti svoje glasovnice, ker tako bodo lahko brez skrbi, da bodo imena kandidatov pravilno napisana. Dve sijajni napredni zmagi. Včeraj so se vršile v Škocjanu pri Mokronogu občinske volitve po novem volilnem redu. Klerikalci so bili popolnoma poraženi. Zmaga narodno- naprednih volilcev je naravnost sijajna. — Istotako so kmetje pomedli s klerikalnimi koritarji tudi v Poljanah na Gorenjskem, kjer so zmagali neodvisni kandidati. Živeli napredni kmetje! 20. septembra menda nikakor ne morejo pozabiti naduti ljubljanski Nemci in nemškutarji. Najbrže jim je žal, da ne pride vsaj parkrat v letu do kakih demonstracij proti Nemcem v Ljubljani, da bi potem lažje blatili slovenski narod po umazanih graških cunjah. Tako so prišli v sredo ponoči štirje nadebudni nemški pobalini — Mahrov sin, dr. Schusterjev sin in še dva mlečnozoba poba Vorbeck in Pe-lihan v kavarno Leon, kjer so takoj pričeli izzivati slovenske goste s »heil*-klici. Posurovelo se |je obnašal Mahrov sin, ki je grozil slovenskim gostom s pasjim bičem in jih izzival s frank furtarico. G. kavarnar je bil primoran poklicati stražnika. Toda ker ni pomagala nobena pomirjevalna beseda, je stražnik vse štiri sinove nemškega »kulturvolka* legitimiral in nato s pomočjo kavarnarja postavil pod kap. Kot odgovor na nečuveno nemško izzivanje je šel nato g. Pleničar, ofi-cijal v pokoju s C. M. nabiralnikom od mize do mize in nabral za družbo nekaj nad 7 kron. V spomin žrtev 20. septembra 1908. je poslal g. Stele iz Kamnika za Ciril-Metodovo družbo 10 K, ki jih je nabrala gospodična Linča Hermanova v Kamniku. Cvetlični dan. Vse sodelovalce pri cvetličnem dnevu opozarjamo n a današnji sestanek ob Šestih zvečer v damski sobi Narodnega doma. Pri tej priliki vabimo še vse one Slovenke, ki še niso prijavile odboru svojega sodelovanja, da store to nemudoma, da nam bo vspel cvetlični dan kar najlepše. Cvetlični dan. Povdarjamo velik človekoljuben namen cvetličnega dneva, čegar čisti dobiček je namenjen za vse sloje naroda in zato tudi upamo, da ne bo sloja v narodu, ki ne bi poslal sodelavke na cvetlični dan. Vabimo vsako Slovenko in želimo najiskrenejše, da bi ravno revnejši sloji poslali čim največ sodelavk, da bi imela prireditev v resnici lice predvsem narodne prireditve. Na večer cvetličnega dneva se vrši v Narodnem domu komerz s plesom. Vstop komerzu je vsakomur prost Pobirali se bodo samo prostovoljni prispevki za podporna društva v Gradcu, Pragi in na Dunaju. Kdor količkaj more naj obišče to prireditev in pomaga s svojim posetom revnim visokošolcem. Komur je resno mar kulturni napredek slovenskega naroda, ta pride na shod za slovensko univerzo, ki se vrši 23. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma in na katerem govore med drugim gg. državni poslanec dr. Vladimir ^Ravnihar in dr. Mihajlo Rostohar. Slovensko deželno gledališče. Pri sobotni premijeri Karl Schčnher-rove komedije .Zemlja* sodeluje popolni orkester Slovenske Filharmonije, ki igra pred igro in tudi med dejanji. Predstava se vrši za par abon-nente. — V nedeljo popoldne se igra zadnjič v sezoni pri zelo znižanih cenah Etbina Kristana izvirna drama v petih dejanjih .Samosvoj* in sicer izven abonnementa ter za lože par. — Zvečer se igra drugič velika hi-historična drama ,Ruy Blas" za n e p a r abonnente. Pri tej predstavi igra popolni orkester Slovenske Filharmonije pod vodstvom g. kapelnika Talicha Mendelssohn - Bartholdyjevo overturo »Ruy Blas*. Gledališka predstava. V nedeljo se vprizori v Kamniku tridejanka .Ljubimkanje*. Po predstavi ples in prosta zabava. Igra je dobro naštudirana in je upati obilne udeležbe! Občni zbor .Prosvete* se vrši danes ob 8. uri zvečer v hotelu .Ilirija* z običajnim sporedom. —-Prijatelji nar. radikalnega dijaštva dobro došli! II zaupni sestanek narodno-radikalnega dijaštva se vrši v Ljubljani danes in jutri v mali dvorani Mestnega doma in se začne vsakokrat ob 9. uri dopoldne oziroma 3. uri popoldne. Na dnevnem redu so ti referati. 1. Narodno-radikalno di-jaštvo in napredno dijaštvo, referira St. Virant. 2. Narodno-radikalno dijaštvo in socialna demokracija, referira I. Sajovic. 3. Starešinstvo, referira I. Zorman. 4. Organizacija. Preminul je nagle smrti brat Šibenik, član Sokola I. in Sokola v Domžalah. Našli so ga danes, v četrtek zjutraj mrtvega na državni cesti na Črnučah. Sodnijska komisija bo dognala, je li umor ali nesreča. Natančnejše poročilo sledi. Blag mu spomin! Sokol I. vabi brate člane, da se udeležijo pogreba br. Šibenika. Bil nam je dober brat, mirnega, ljubeznji-vega značaja, odličen telovadec. Ker nam podrobnosti glede pogreba niso do zdaj znane, vas obvesti o vsem potrebnem br. tajnik. Če je pogreb šele v soboto popoldne, prineso bližja navodila listi. Cigani po ljubljanskih ulicah so ostudna prikazen, kakršne druga mesta ne trpe med svojim ozidjem. V Ljubljani pa ne preteče dan, da bi se ta tolpa ne plazila po cestah, stikala po sejmišču in hišah, ter se plazila po trgu za živila, kjer slepari, krade in goljufa. Seveda od šefa mestne policije Johana Lauterja zahtevati kakega pametnega modernega ukrepa, bi se reklo iz praznega soda vodo zajemati! Ko bi ta bivši dunajski policijski kon-ceptni uradnik ne imel dunajskih knjig v policijski službi tu na razpolago, bi ga moral magistrat tako poslati nazaj prakticirat. Zato se mož ciganov in barab že kar od daleč — boji! Tako smo v Ljubljani izpostavljeni ciganskim tolpam po dnevi in po noči! Samomor. V Regalijevem gaju na ljubljanskem gradu se je včeraj ustrelil domobranski računski nadporočnik Robert Ruprecht. Na lice mesta došla komisija je dognala, da se je ustrelil v srce. |V njegovih žepih so našli samokres, uro in denar. Prepeljali so ga takoj v garnizijsko mrtvašnico. Vročekrvni Hrvati. Včeraj popoldne sta se v Gruberjevem kanalu sprla dva Hrvata; ko jima je zmanjkalo besed, sta zagrabila za nože in že začela z njimi obdelavati. Dva na lice mesta došla stražnika sta razorožila vročekrvnega in jih odpeljala, da se jima ohladi prevroča kri. Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval g. mestni župnik Ivan Vrhovnik 5 K mesto venca na grob narodnima žrtvama. Hvala! Veselica on veliki skupščini v Tržiču je dala čistih 290 K. Ta pri-srčna veselica, pri kateri so največ sodelovali otroci iz družbenega vrtca, ostane v trajnem spominu udeležencem. Za družbo sv. Cirila in Metoda raste zanimanje med Slovenci v Ameriki boljinbolj. Od 26. julija 1909 do 8. junija 1911 so poslale Ciril Metodove podružnice po podružnici v New Yorku št. 1 5600 K. Letos so razmere za delavce jako neugodne. Navzlic temu se je ustanovilo 7 novih Ciril Metodovih podružnic. G. tajnik I. Andolšek je poslal prav te dni od I. Ciril Metodove podružnice v New Yorku 400 K. Hvala dobrim rojakom v daljni Ameriki, hvala njihovim ro-ljubnim voditeljem! Stavka pri tvrdkah Bonač. Gosp. I. Bonač sen. nam piše: Stavka se je pričela v kartonažni tovarni, ki je že leta last mojega sina, in sicer vsled tega, ker morajo delati tam kartonažni prirezovalci (bivši knjig, pomočniki) pol ure del j kot v knjigoveznicah. — Vsi ti prirezovalci so pa vedeli, da je to z ozirom na velikansko konkurenco na zunanjih trgih, ki pridejo za kart. tovarno v prvi vrsti v poštev, kakor tudi z ozirom na neizvežbanost delavnega osobja v tej za naše pokrajine še novi industriji neobhodno potrebno. Tudi delajo v s i delavci skoro po vseh zunanjih kartonažnih tov. delj nego 9 in pol ure, torej del j kakor se dela v kartonažni tovarni mojega sina. Prirezovalci so bili tudi s tem delavnim časom vedno zadovoljni in se je pred leti, ko se je sklepala zadnja pogodba med knjigoveškimi pomočniki in mojstri, kart. tovarna v tem oziru po medsebojnem sporazumu izrečno izločila iz pogodbe. Vsled neke malenkostne prepovedi je pa moj sin razburil duhove in teden pozneje je dobil v zapovedajočem tonu sestavljeno pismo, da mora tekom 48 ur skrajšati delavni čas in pripo-znati pogodbo. Moj sin se tej zahte- vi ni uklonil, vsled česar je nastala stavka. Zdaj pa pride glavno vprašanje: Zakaj so stopili pomočniki tudi pri meni v stavko? Držim se strogo sklenjene pogodbe in niti nisem silil nobenega h kakemu delu iz kart. tovarne. Izstopili so brez vsakega razloga in menda še ni svet videl tako nagajivo vprizorjene stavke. Še danes ne vem, kaj zahtevajo od mene. — Moj sin si je sedaj tako uredil tovarno, da bo v prihodnje brez knjigo-veških pomočnikov, in sicer tudi brez tujih lahko izhajal. Kar se pa mene tiče, moram odkrito izjaviti, da moji knjig, pomočniki pri tej draginji lahko stavkajo, kolikor se jim poljubi, jaz nisem dal kakor rečeno najmanjšega povoda, pač pa slutim, da je bila cela stavka umetno uprizorjena. O. BERNATOVIC Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba. Najdeno. Našla se je denarnica z manjšo svoto denarja. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri g. Gabrščku, Turjaški trg 3. Kinematograf Ideal. Danes večer smeha z izbranimi slikami, med temi krasni naravni posnetek v barvah »Tempelj v Nikki*, zanimiva drama »Roman Stalbrio*. Za zabavo skrbe velikomične slike: »Plesni prašek", »Konkurenca kadilcev*, »Električni čevlji* in »Moric kavalir* (igra Prince). V soboto zvečer »Putifarjeva žena*. V torek senzacijonelna slika »Avi-jatik in žurnalistova soproga*, veleza-nimivo. Atentat na Stolypina namenjen carju? Peterburški listi prinašajo izjavo polkovnika Utkoviča, ki je v kijevskem gledališču opravljal pred vhodom v carjevo ložo svojo službo. Utkovič pravi: »Prepričan sem, da so bile krogle, ki jih je atentator sprožil na ministrskega predsednika Stolypina, namenjen carju in čutim se srečnega, da sem jaz atentatorju v zadnjem trenutku preprečil izvršitev njegovega morilnega načrta s tem, da sem mu, ko je že držal za kjjuko carjeve lože, vstop v njo zabranil. Stal sem med premorom nekako 20 korakov od; vhoda v carjevo ložo in sem ravno govoril s šefom kijevske policije Kuljab-kom o sijajni vprizoritvi opere. Naenkrat vidim, da se nama bliža Bagrov, ki ga sicer nisem poznal osebno, ki sem pa bil postal nanj pozoren že med slavnostno predstavo, ker se je udeleževal ovacij za carjevo rodbino na posebno ostentativen način. Policijski šef Kuljabko je Bagrovu prijazno stisnil roko in izpregovoril z njim par besed ter mi ga je obenem predstavil. Bagrov se je takoj opravičil, da ne more dalj ostati v najni sredi, češ da mora nujno še govoriti z ministrskim predsednikom. Komaj je izpregovoril te besede, je že odšel in takoj nato je že stal pred carjevo ložo. Že je prijel za kljuko, ko sem pohitel k njemu in v mnenju, da se ne spozna in smatra carjevo ložo za ložo ministrskega predsednika, sem ga opozoril na pomoto in še dostavil, da sem pravkar videl ministrskega predsednika v pogovoru z vojnim ministrom pred orkestrovo barijero. Bagrov se mi je zahvalil za pojasnilo in je dejal: »No, "j)otem ga moram poiskati pred orkestrovo barijero!* Takoj nato sta počila dva strela drug za drugim in sledili so že znani prizori.* Junijska revolucija v Srbiji 1.1903. (Spomini aktivnega udeleženca.) Da bi ne bil tako hitro po Aleksandrovi ženitvi umrl kralj Milan, bi se bil morda pokojni kralj Aleksander še v svojem življenju prepričal, v kaki veliki zmoti da je bil. . Kako velika nesreča je bila Draga za pokojnega kralja, dokazuje najbolj ta-le zgled: Kot vdova je jela Draga češče prihajati v mojo odvetniško pisarno. Tega čestega prihoda si nisem mogel pfav tolmačiti. Sprva sem mislil, da potrebuje mojega pravniškega sveta, toda skoraj sem uvidel, da to ni vzrok njenim posetom. Končno sem se odločil, da jo vprašam. »Če ste že radovedni*, je rekla »vam povem, da prihajam v svrho, da vas pridobim za poročnega po- sredovalca*. »A kdo bo ženin?* sem jo vprašal ? »Vzemite v roko pero in napišite, kdo izmed vaših prijateljev prihaja k vam in videla bom, ako ga boste uganili." * Vzel sem pero in jel beležiti. »Evo k meni prihaja vsak dan Piročanac, toda on ima že ženo; Ra-jevič, toda za tega vem, da se ne misli ženiti; general Horvatovič . . .“ Predno sem mogel nadaljevati, je ona zaklicala: »Uganila ste.* In dasi sem vnaprej vedel, da se bo pokojni Horvatovič smejal, ko mu to povem, dasi sem vedel, da iz te moke ne bo kruha, vendar sem ji obljubil, da bom posredoval. Ko sem pokojnemu Horvatoviču povedal Dragine misli, se je presenečeno nasmejal in mi rekel: »Prijatelj, ti nisi pri zdravem razumu, ako se šališ, še manj pa, ako so tvoje besede resne*. Torej deset let pred poroko kralja Aleksandra z Drago bi naj že jaz bil poročni poročevalec Dragi in generalu Horvatoviču možu, ki je bil takrat star 60 let! In po desetih letih vzame isto Drago za ženo mladenič s 24. leti — kralj Srbije! Kakšna ironija usode! Kako nesrečno naključje tako za državo, kakor tudi za dinastijo Obre-novičev! Toda če uvažujemo, da so imeli vsi Obrenoviči neprilike s svojimi ženami, potem se končno ni čuditi, da je zadnji Obrenovič zaradi svoje žene celo izgubil svoje življenje. Kakor sem že preje omenil, je v njegovi nesreči igrala vidno vlogo njegova mati-kraljica Natalija, ločena žene njegovega očeta kralja Milana. Kralj Milan in Leposlava. Kralj Milan je imel kot mladi knez Srbije sličen doživljaj, kakor njegov sin. On se je takisto smrtno zaljubil v neko vdovo, s katero je živel nato nekaj časa v ljubavnem razmerju. Zaljubljen je bil v njo naravnost blazno, a končno j^ bil vendarle prisiljen, da jo je pustil. Ona se je zvala Leposlava Nova-kovičeva. Ob času njunega razmerja ji je knez pisal veliko število ljubavnih pisem. Ko je knez prekinil svoje zveze z Leposlavo in se oženil, je prišla nekega dne k meni, mi vse povedala in se pritožila, da je več belgradskih odvetnikov prosila, naj jo zastopajo, a da ni hotel niti eden izmed njih prevzeti njenega zastopstva. Jaz sem ji odgovoril, da prav rad prevzamem posredovanje, toda samo pod pogojem, ako mi prinese vsa originalna pisma kneza Milana in vse beležke, ki jih ima, ter mi jih iz* Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ki je edina slovenska ter najboljSa zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: TolstovrSka slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi Tolstovr&ko slatino MALI LISTEK. Asocijacija. Pri mizi v krčmi so sedeli zvečer štirje prijatelji. Prvi je začel pogovor Mihel Alanič, točasno urednik nadstrankarskega dnevnika in dopisnik raznih drugih listov. Bil je majhne nizke postave, hudomušnega obraza, dolgih las. / »Sedaj sem se spomnil," je rekel ko je slišal neki pogovor o selitvi, »sedaj sem se spomnil, kako sem se nekoč selil. Takrat sem bil še študent in to veste vsi, kako se študentje selijo. Včasih smo prenesli ponoči svoje kovčeke iz enega dela mesta na drugo stran. Kolikor bi morali plačati drugim, smo rajše zapili. Konečno je bil to zasluženi denar, in denar je dober, kakor se ga zasluži. Tako smo se selili iz kraja v kraj. Nekoč, gospoda, sem se hotel preseliti na originalen način. Mogoče da sem imel takrat več denarja, kakor sicer. Mnogo ga nisem nikdar imel. Naročil sem špediterja — spominjam se: bilo je ravno pustni torek leta devetnajststo-intretjega “ Maksim Grenko, ki je sedel poleg Mihela Alaniča, je čudno pogledal. Bil je bohem, pesnik in pisatelj in je živel v veliki bedi. »Pustni torek devetnajsto in tretjega*, je pomislil, »takrat je bilo: da takrat je bil oni nesrečni dan. To je bil dan po onem plesu v Karolinški dvorani. Plesala sva skupaj pozno do jutra in drugi dan sva se sešla v Rousseaujevem gaju. Bil je krasen zimski dan, snežen, bel; ona je imela belo čepico in gorek šal okoli vratu. Bila je krasna, kakor zimska bajka. Bog ž njol" In se je zamislil, kajti pozneje je ona poročila drugega. »Kaj me gledaš*, je rekel Mihel Alanič, »res je bilo, kar pripovedujem: Najel sem špediterja in je prišel. Naložila sva kovček na voz — stanoval sem takrat v starem mestu, kjer so bile stenice, zato sem se preselil — in na kovček sem se vsedel v fraku in cilindru. Vse mesto me je gledalo, po vseh ulicah, koder smo vozili. Tako sem se preselil na originalen način. Zanimivo je pri tem to, da ni nihče mogel vedeti, ali je vse to šala, ali je res. Imel sem veliko zadoščenje, ko sem gledal zijajoče mase po ulicah. Tako pride včasih človek po ceni do predstave in zabave. Oni so mislili; da sem jaz igralec na odru, v resnici pa so bili oni meni . . .* Sedaj sem se spomnil." Prijatelji so se zasmejali. »Da, takrat je bilo,* je pomislil še enkrat Maksim, »spominjam se še, kako so drli tam ljudje gledat neki voz. Midva pa sva hodila po parku. Ves svet se je nama zdel glup in lažnjiv. Le najina ljubezen je bila resnica*. »Kako si rekel, na pustni torek devetnajststo in — aha, hm, takrat, — spominjam se, — sem jaz delal izpit,* je začel Franc Mora, sedaj praktikant v nekem uradu, »sedaj se spominjam: vsi ljudje nore in se vesele, sem mislil, ti pa moraš delati izpit in si beliti glavo. Nazadnje imaš za plačilo par kron in moraš čakati leta in leta . . .“ Med tem je začel mahati z roko četrti tovariš pri mizi: bil je visok, slok človek, črnih oči in črnih las, zagorelega, izžitega obraza. Bil je že pijan in se je smejal na vse grlo, da nisem mogel do besede. »Kako se pravi onemu v psihologiji, pomagajte mi reči,* je začel s smehom, ki ga je motil kašelj, »kako se pravi onemu, če se nekaj spomniš, kadar ti drugi nekaj pripoveduje?" »Aper . . ., aper ... ne . . . asi . . . asimilacija . . .“ je rekel Franc Mora. »Ne, contradictio in adiecto* je popravil Mihel Alanič v šali . . . »Barbara, Celarent, Darij ... uganite za vraga*. »Asocijacija,* je rekel Maksim. »No, asocijacija. Torej vidite, to je asocijacija. Pustni torek si rekel, devetnajsto in tri . . . Ha, ha, ha!... Takrat sem jaz ležal cel dan pri vdovi Ospičevi ... A gospoda, krokali smo celo noč. Konec predpusta sem še vsako leto prekrokal. Ampak takrat, sedaj se spominjam, je bilo''najprijetnejše. Ona je imela denar. Ha, krokali smo. Potem so šli drugi domov, a jaz z njo. Krasno stanovanie je imela, toplo, razkošno. Ta žena je znala ljubiti, ha, in potem smo zopet prepili zunaj celo noč na reduti in sva se vrnila zjutraj na pepelnico domov, ko so se izgubljale z ulic zadnje pustne šeme. Sedaj vzemi vrag vse skupaj!* In je zakašijal. Vsi štirje priiatelji so obsedeli molče, gledali so v svoje kozarce in se zamislili. »Tako je bilo,* je rekel Mihel Alanič, da bi prekinil tišino. »Bilo je in ni. Danes bi se ne vozil več s cilindromv in v fraku na spediterskem vozu. Človeku preide šala v resnih časih.* »In ljubezen mine in je ni več* je pomislil Maksim. »Ko človek konča študije, postane pravzaprav nič. Prej taka slava in pričakovanje, nazadnje — ubog uradnik,* je razlagal Franc Mora. »Tudi ženske minejo,* je rekel četrti prijatelj in je zakašijal. »Kako praviš, da se pravi po psihologiji onemu, če se človek spomni na kak dogodek, ako drugi kaj pripoveduje ?“ »Asocijacija !* »Da, da, asocijacija.* Donela je beseda votlo nad pol-pijano mizo in se je izgubljala pod zakajeni strop. »Asocijacija! Človek vse pozabi, toda ljudje ga spomnijo. Da, asocijacija, ha, ha, ha.“ »Domovina" posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to čim preje odboru društva; ravnotako se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje gospod profesor Anton Jug, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3/1. Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so KINTA kolesa. Najobšlrnejše jamstvo. Ilustrovanl ceniki brezplačno. K« Catneriiik LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Special.trgovina s kolesi in posam. deli. IvpoMtjevuDje bole«. Prodam dva veiica Cenjenim gostilničarjem in slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da imam od danes naprej vsaki dan s v eže preste ter iste na zahtevo dostavljam na dom. Pekarija ŽAGAR, Dunajska cesta % se sprejme na stanovanje in hrano: Naslov pove upravništvo .Jutra*. bobniča mol vojaščine prost, išše službe kot pisarniški1 ali1 šolski sluga ali kaj temu sličnega. — Pbnudbe pod „A. B.“ na upravništvo' „Jutra“. Kupujte v slovenski trgovini! Modna trgovina 0.Jezeršek na Mestnem trgu priporoča svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, pletenin, zavratnic, rokavic, predpasnikov itd. po znano nizkih cenah. Dijaki in dijakinje imajo popust! IT* JAT&T\Tt*nTtT*Y. 'roči, da jih shranim v svoji blagajni. Takisto sem stavil še pogoj, da pisem nikomur več ne pokaže, dokler se stvar ne konča. Leposava je v to privolila ter mi drugega dne prinesla pisma. Prevzel sem jih ter jih shranil v Magajno. Na to sem takoj pisal knezu Mi-lanu. Kasneje sem Često osebno posredoval pri njem, dokler se mi ni končno posrečilo izposlovati, da ji je dajal po 50 cekinov mesečno. V svoji blagajni sem takrat imel j23 svojeročnih ljubavnih pisem kneza Milana. Često sem jih prelistaval, ker so Hie jako zanimala. Iz njih sem raz-,i strastno je mladi knez trf' *.°.žensko. V pismih so bili stihi a vsako pismo je počenjalo 2 besedami „Solnce moje". A iz pisem, ki jih je ona poslala njetnu, zlasti iz onih, ki mu jih je pisala. ko jo je že zapustil, sem sklepal, ,a je to bila vrlo pametna in duho-Vl*a ženska. . V teh pismih je ona dajala mlademu knezu tako moralne in pametne nasvete, da se absolutno ni moglo iz njih sklepati, da mu je bila samo Priležnica. Najnovejša telefonska e črltee., ■N/r.ndlra.Ujo Z-itogrcafijeu. . Tea*f«xBL*toa. ttmrr. XX©. , "" Jamemaasalo« i*ev. 76.307. ——• TEODOR KORE poprej HENRIK KORN pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter in-:: stalater vodovodov :: LJUBLJANA Poljanska cesta št. 8. JgpfejjS&tf Priporoča se p. n. občinstvu Wj3amST za izvrševanje vsakršnih kle-parskih del ter pokrivanje streh J « z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z asbest - eementnlm škriljem 1 (Eteruit) patent Hatsehek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno - cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano so-m lidni izvršitvi. Poprave točno in ceno. I|aM|aaaka kniltu banka v LlabllanL fStrit&rjova ulica. stav. Podružnice v Spijetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu to Gorici. ===== Sprejema vlage na knjižice in na tekači račan ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 VV Proračuni brezplačno in poštnine prosto.