2o.Sa.Mki V.tHil TEDNIK TRBOVLJE, 11. XI. 1964 - ST. 46 - LETO XVII. - 20 DIN Mehanika Trbovlje dosegla letni plan li (ma) TRBOVLJE — Zadnji četrtek je dosegel kolektiv tr- realizacije (plan 500 milijonov din) računajo, da bodo boveljske Mehanike pomem- do konca leta dosegli že bli- ben delovni uspeh — dosegel je letni plan proizvodnje. Računajo, da bodo v kratkem dosegli tudi že letni plan realizacije (700 milij. din) in tako do konca leta postavljene naloge občutno presegli. Ob tem dosežku je bil v soboto v Mehaniki sestanek kolektiva, na katerem so razpravljali o izpolnjevanju plana, o predvidevanjih za proizvodnjo do konca leta ter o perspektivah nadaljnjega razvoja Medtem ko so v Mehaniki lani dosegli 624 milijonov din zu 820 milijonov din in to pri samo 8 več zaposlenih kot leto poprej. Večja realizacija je torej rezultat večje produktivnosti, novega sistema nagrajevanja (glede na doseženo proizvodnjo) in vpeljave nove proizvodnje jakotočnih sponk, kar na začetku leta še niso predvideli. Dosežki bi bili lahko še večji, če ne bi primanjkovalo reprodukcijskega materiala, predvsem še keramike in barvnih kovin, ker so v Mehaniki možnosti za še večjo proizvodnjo. Jože DERN0VŠEK, poslan ec organizacijsko političnega zbora Izboljšati obveščenost ste bere 4 “/« občanov. Ta tisk je v glavnem ppihanjkljfv, --- Organizacijsko politični zbor Skupščine SRS je ob koncu oktobra razpravljal o problemih obveščanja, delu predstavniških teles, njihovih or- nekaj o javnosti dela delovnih organizacij? — Gre za to, da se gospodarska aktivnost ne skriva, ampak da se poslovanje in ganov in organov družbenega dosežke javno presoja. To na-samoupravljanja. čelo se pri nas uveljavlja po- ker obvešča pa vsekakor C alnosti In tako Tovariša Dernovška, poslanca tega zbora, smo naprosili, da naj nam najprej pove Pomanjkanje sredstev - glavna tema razprav o predlogu novega sistema financiranja družbeno političnih skupnosti (L. E.) TRBOVLJE — Poročali smo že, da so pred krat- visna višina sredstev, na kakim v Zasavju razpravljali o predlogu novega zakona o H- tere participira občina, nanciranju drnžbeno-političnih skupnosti. V dosedanjih raz- V Zagorju ob Savi'pa so bi-pravali je najbolj Izstopalo vprašanje možnosti financiranja li — med drugim — tudi družbeno političnih skupnosti glede na višino sredstev, ki so mnenja, da naj bi bil smoter na voljo. Ugotovljeno je bilo, da v vseh štirih zasavskih ob- novega zakona, da bi politič-činah manjka sredstev. Precejšnja sredstva so potrebna za no teritorialne enote same gradnjo nove Zasavske ceste, za šolstvo, kulturo, prosveto določale meje udeležbe. Po-l,tl- udarili pa so, da niso jasni Predlog novega zakona o za dopolnilna sredstva, ker osnovni elementi obdavčenja, financiranju družbeno poli- bo v tem primeru občina bolj *z česar izhaja, da se dejan-tičnfh skupnosti daje možno- zainteresirana. sko ne ve, kolikšna sredstva sti zbiranja dopolnilnih pro- y Trbovljah so precej raz- bodo ostala občini- 7fullflh PovSjd v pravljali o tem, da je nepra- asavju so bili mnenja, da v Vilno, da se enako tretirajo 15. členu predloga zakona, ki zaostale oziroma manj razvite se ttanaša na dopolnilna pro- občine in pa razvite dbčine. Potrebno je namreč upoštevati, da tudi tiste občine, ki so razvite, nimajo enakih pogojev, tako glede na pogoje gospodarjenja in strukturo prebivalstva. Govorili so tudi o tem, da računska sredstva, niso dovolj jasno oziroma precizno določeni kriteriji, na podlagi katerih je posamezna občina upravičena do teh sredstev. Na razpravah v Trbovljah in Litiji so bili mnenja, da je pri v, v^..., tem objektivizacija nemogo- bi bilo potrebno za financira-ca, ker ima vsaka občina raz- ’ nje posameznih služb določiti lično strukturo prebivalstva kriterije, da ne bo prišlo do oziroma različno strukturo anarhije. Z ozirom na majh-gospodarstva. V razpravah pa na razpoložljiva sredstva, s ]e bilo tudi poudarjeno, da katerimi občine razpolagajo, bi bilo za občino stimulativ- bo treba določiti področja, ki nejse dejstvo, da se določi trenutno potrebujejo največ ZALOŽENOST S SEZONSKIM TEKSTILOM V ZASAVJU udeležba na virih dohodkov Seja Občinske skupščine Litija sredstev. Poiskati pa bo treba tudi neke stalne oziroma ob-jektivnejše kriterije financiranja šolstva. Z ozirom na to, da so glavni viri vseh proračunskih sredstev prispevki iz osebnih dohodkov, so v posebno težkem položaju zasavske občine Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi, ki so v precejšnji odvisnosti od dohodkov v (N. D.) TRBOVLJE - Najprej sera kar telefonirala v Zagorje. V poslovalnici »Krlžišše« so ml povedali, da Imajo dovolj ženskih in moških plaščev In tudi otroške da so prejšnji teden do-bili. Prav tako tudi ni pomanj. kanja pletenin in toplega perila. V Splošnem oblačilnem podjetju Triglav so ml zatrdili, da imajo dovolj pletenin, otroških žabic In ostalih otroških garnitur. Konfekcijskih plaščev nimajo, Imajo le na razpolago blago, potem pa željeno naredijo po meri. In Hrastnik? v Splošnem tr- LITIJA — Včeraj je bila v osnovni šoli Staneta Rozmana v Šmartnem pri Litiji 16. redna seja obeh zborov Skupščine občine Litija, na kateri rudarstvu Znano pa je, da so so razpravljali o stanju in v rudarstvu cene premoga Perspektivnem razvoju osnov- plafonirane (podobno v indu-nega šolstva v občini Litija stri ji cementa in še v neka-ter o šolstvu II. stopnje ter o terih drugih panogah), to pa odloku o ukinitvi družbenega onemogoča zvišanje osebnih investicijskega sklada. dohodkov, od katerih je od- govskem podjetju Hrastnik tr-dijo, da so založeni z vsem, da jim ničesar ne primanjkuje. Zelo optimistično, ko pa vemo, da le malo fzbirčneJSi okus tudi v Ljubljani ne najde vsega. Plaščev da je dosti, pravijo vendar le moških In Ženskih, Otroške plašče In bunde pa bodo dobili po petnajstem, izbire bo dosti, škornje In ostalo zimsko obutev Imajo, ni sicer na razpolago prav vsega, vendar nekaj se le da najti Dovolj t Je tudi otroške obutve In pletenin Pa še Trbovlje Znano je, da tu mnogokrat nakupujejo tudi Hrastničani in Zagorjani, zato me Je še posebej zanimalo, kaj imajo in česa ni dobiti. Sla sem (Nadaljevanje na 12 strani časi, čeprav je načelo javnega obveščanja ustavno določilo. Na vseh krajih se kaže zelo slabo informiranje občanov in proizvajalcev, to pa se odraža v tem, da določeni krogi ne razumejo politike delovnih organizacij in občinskih skupščin. Delovne organizacije se sklicujejo prevečkrat na poslovno tajnost, češ da so te stvari izključno internega značaja, v resnici pa se za tem skrivajo napake in zakulisna politika, kar pa seveda ni dobro. — Kako je z listi delovnih kolektivov? — Statistika kaže. da te li- izaj. s tem j upi na aktii-§e sgmo lahkfc vprašamo, kakšna Ja učinkovitost tega tiska. Težcfve so tudi s prispevki, kač pomeni, da se trudi za to lč 6zka skupina ljudi iz uprave. Kljub tem pomanjkljivostim je tovarniški tisk potreben ih pričakovati je, da bo najbolj neposredno obveščal, vendar ne s časovnim zaostankom. V litijski občini je obveščanje v delovnih organizacijah velik problem. Edina oblika obveščanja je preko oglasnih desk — 85 °/* proizvajalcev se na ta načinh /seznanja z aktualnimi vprašanji. So še druge oblike, kot npr. časoRis ali razglasna postaja, vendar so se dosedaj slabo uveljavile. Manjka neposrednih stl- .Nadaljevanje na 6 stran.) Osebna odgovornost V organizaciji Zveze komunistov v Beogradu je bilo V zvezi z nekaterimi negativnimi pojavi v kulturi svoj čas postavljeno tudi vprašanje odgovornosti posameznikov. V posameznih takšnih primerih so odgovorili, da je bila njihova aktivnost rezultat politike forumov, katerih člani so. Takšnih primerov bo bralec našel več. Ta priložnost ni namenjena razpravljanju, kdo je bil »kriv« v nekaterih takšnih konkretnih situacijah, toda tisto, kar lahko v zvezi z njim postavimo, je vprašanje odnosov osebne in kolektivne odgovornosti. Teže namreč za tem, da bi vsak sklep predpostavljal koleU-(ovnost v pogledu širšega delovanja posameznikov, da v odvisnosti od njihovih realnih možnosti vplivajo na značaj sklepa. Ali pa to pomeni tudi izgubo osebne odgovornosti enote! Zal smo dostikrat priče tudi takšnim posledicam drugačne demokratične prakse. Druga oblika, v kateri je izražena izguba osebne odgovornosti, kadar gre za komuniste, posebej funkcionarje, je spel posledica demokratične pridobitve. Komunisti niso več odgovorni svoji organizaciji — Zvezi komunistov, marveč so gleda ijj| |vt>lo vodilno vlogo odgovorni ludi organom samouprav/Tgnfj jlziroma volivcem, če s.o njihovi predstavniki. To JTnrejenotudi z ustavo. V enem svojih poglavij nova ustava obravnava položaj in vlogo Zveze komunistov. Vsak komunist (ne samo vsak. voditelj!J je že s tem, da je član Zveze, prevzel do družbe določeno odgovornost. Ta odgovornost pa se ne sme Izčrpati znotraj osnovne organizacije. » Komunist skupaj z drugimi delovnimi ljudmi vpliva na splošna in konkretna dogajanja in jih spodbuja. To pa mu že nalaga dolžnost, da je odgovoren tudi drugim družbenim organizacijam, okolju, v katerem živi. Če ne bi biio tako, bi nastala napačna predstava, da je zmerom odgovoren »nekdo drug« in celo to, da bi moral samo vprašanje odgovornosti postavljati in urejali izključno »nekdo drug«, ki je »dolžan« to storiti. Volivcem dostikrat ni znano, kaj je njihov predstavnik storil in ka| dela, a vedno pod predpostavko, da misli na to »nekdo drug«. V takšnih primerih ne samo, da ne razumemo pravilno dialektike te dvojne odgovornosti, marveč odgovornost sploh odpade. To se bo med drugim zgodilo vedno, če je komunist neodgovoren nasproti kateremukoli delu. ki ga opravlja kot član družbene skupnosti in svoje Zveze. Odgovornost je v samem bistvu enote kot družbenega bitja. Človek je bit|e, ki se prek družbene prakse samoodloča. S tem, da je njegov odnos do okolice aktiven, da absorbira V sebi napredne ideje in pozitivne težnje družbe, ki ji pripada in časa, v katerem živi, se razvija v osebnost. Ta možnost, da postane osebnost (samostojna in hkrati zavedajoča se družbenih posledic vseh svojih odločitev) vsebuje možnost, da postane tudi odgovorna. V drugačnem obravnavanju hi se odgovornost omejila na preprosto discipliniranost, ki se kaže v raznih oblikah pritiska in ki bi odpadla, če teh pritiskov ne bi bilo več. > Opozarjanje na to, da sloni odgovornost na osebnosti, ki je premagala egoizem In ki je razvila čut solidarnosti, je nujno potrebno, ker v praksi, kadar nastane vprašanje, kaj storiti z neodgovornimi posamezniki, dostikrat zaidemo v moralizacifo. Kadar govorimo o odgovornosti, ne sme biti nihče izvzet. V določenem smislu in določeni meri je odgovoren vsakdo. Stopnja odgovornosti pa se poveča toliko, kolikor pomembnejšo politično funkcijo ima posameznik. Kadar pride torej do neskladja med prevzetimi obveznostmi in možnostmi, da jih ustrezno zadovoljujemo, je eden izmed možnih izhodov, ki ga predvideva predlog statuta, da takšen posameznik odloži funkcijo, ki jo opravlja. (Pq »Komunistu«) Zanimive ugotovitve Da bi izvedel za mnenje odbornikov obCinske skupščine in občanov je Občinski odbor SZDL Trbovlje pred kratkim razpisal dve anketi, in sicer med odborniki in pa 600 občani. Čeprav občinski odbor SZDL doslej še ni prejel vseh anket, je že analiziral izpolnjene in vrnjene anketni liste. Ugotoviteve (čeprav v anketi občanov številke še niso dokončne) so izredno zanimive. SE NE NAJBOLJŠA POVE- z volivci. Iz ankete tudi iz-ZAVA NA RELACIJI baja, da 45 odbornikov za- OBČAN — ODBORNIK Odborniki Občinske skupščine Trbovlje so morali odgovarjati na 11 vprašanj. Od 59 odbornikov se je ankete udeležilo 48. Anketirani menijo, da se občani neradi udeležujejo zborov volivcev, ker se sklepi zborov volivcev vedno ne izvajajo (odgovor 34 odbornikov) in za- 'Milin n rt radi slabe obveščenosti. Le 19 odbornikov ve, kol(ko volivcev je v njihovi volilni enoti, 27 pa jih ve samo približno. 43 odbornikov trboveljske Občinske skupščine je zapjpalo, da smatra odborniško dolžnost kot družbeno delo, ki ga tedensko obremenjuje do dve uri. Po ugotovitvah ankete 20 odbornikov tudi meni, da nimajo občutka, da so odborniki občinske skupščine samo na se|ah in na zborih volivcev. Za mesečne razprave s krajevnimi organizacijami SZDL o aktualnih problemih volilne enote in problemih občanov se je izreklo 39 odbornikov, 28 pa se jih tudi strinja s predlogom, da naj bi organizacije SZDL pred sejami omogočile razgovore sedanja občinske skupščine ne utrujajo in da Jih 29 meni, da dnevni redi sej ob-' činske skupščine niso preobsežni. Zanimiva je tudi ugotovitev, da glasuje na zasedanjih občinske skupščine po občutku 27 odbornikov, 20 pa po prepričanju. Med še nerešene probleme Trbovelj pa so odborniki v največjem številu napisali problematiko vodovoda, stanovanjske izgradnje, cest, šolstva, komunalne ureditve in otroškega varstva. VZROK ZA SLABO UDELEŽBO NA ZBORIH VOLIV- VEC — NEIZVAJANJE SKLEPOV Od 600 občanov, ki jim je občinski odbor SZDL razdelil anketne liste (v anketi je sodeloval vsak 20 volivec), je liste doslej izpolnilo 466. Namen ankete med občani je bil zbrati mišljenja o vsebini in sklicevanju zborov volivcev. 286 občanov Trbovelj je v anketi zapisalo, da redno obiskuje zbore volivcev. Ostali so zapisali, da ne hodijo na zbore volivcev zavoljo tega, ker se sklepi vedno ne izvajajo; precej jih je pa tudi zapisalo, da ne hodijo na zbore volivcev zaradi tega, ker so z gradivom že seznanjeni oziroma da so nezanimivi dnevni redi in ker podajanja odbornikov niso kvalitetna. 405 udeležencev ankete je tudi zapisalo, da so pravočasno obveščeni o sklicu zbora volivcev, sicer si jih pa 352 želi, da bi jih v prihodnje obveščali o sklicu z osebnimi vabili. 376 anketirancev tudi pozna odbornika. Ker je bila na dnevnem redu zadnjih zborov volivcev tudi točka »Predlogi volivcev za sestavo družbenega plana za leto 1965«, je bilo v anketi tudi vprašanje, kolikšne pomembnosti je ta točka dnevnega reda. 234 anketirancev Je odgovorilo, da jim pomeni malo, 99 da mnogo, 82 pa da nič. Anketirani občani tudi menijo, da naj bi zbori volivcev v prihodnje obravnavali komunalno in urbanistično ureditev Trbovelj, problematiko zdravstva in socialnega varstva, preskrbo in družbeno prehrano, šolstva, zaposlovanje žena. Tudi občane so, podobno kot odbornike občinske skupščine povprašali, kateri so po njihovem mnenju najbolj aktualni problem) Trbovelj. Večina se jih Je — prav tako kot odborniki — odločila za problematiko preskrbe z vodo, stanovanjsko problematiko in komunalno dejavnost itd. Ko bo Občinski odbor SZDL Trbovlje zbral vse ankete bo izdelal podrobno analizo in je z ugotovitvami vred poslal v obravnavo vsem pristojnim organom. (ma) ^Mladinska tribuna najuspešnejša oblika obveščanja mladih ih m m (Z) m cs CD m To Je bilo splošno mnenje prejšnjo sredo zvečer, ko so se udeleženci tribune razšli. Očitno je bilo, da je tribuna v celoti uspela, tako organizacijsko kot tudi vsebinsko. Zadnja mladinska tribuna v Trbovljah je bila letos aprila, zato smo po tako dolgem premoru z zanimanjem pričakovali prvo tribuno v novembru. m m m ca m m CG m m KI m m m in m e E m Občinski komite ZMS Trbovlje je pripravil mladinsko tribuno, na kateri Je odgovarjal na vprašanja s področja gospodarske in komunalne problematike, šolstva, kadrovanja, štipendiranja in socialnega skrbstva predsednik občinske skupščine Ado Naglav. V svojih odgovorih je predsednik Naglav seznanil mladino s celotnim gospodarskim razvojem trboveljske komune, poudaril velike uspehe delovnih organizacij, obenem pa opozoril tudi na precejšnje težave, ki se kažejo predvsem v obrti in drugih uslužnostnih dejavnostih. V zvezi z Investicijami je tovariš Naglav podčrtal pomen še neizkoriščenih zmogljivosti v industriji. Povedal Je tudi, da potrebuje Rudnik i Trbovlje — Hrastnik še mnogo sredstev za modernejšo proizvodnjo, da bo Termoelektrarna Trbovlje II zgrajena do leta 1967, poudaril pa Je tudi načrtno programiranje občinske skupščine na področju obrti, gostinstva, prometa in trgovine. Ko Je govoril o komunalni izgradnji, se je dotaknil razn h vzrokov nazadovanja na tem področju in nakazal nekaj perspektiv, zlasti glede gradnje nove bolnice, financiranja šolstva in gradnje novih Sol v okviru 7-let-nega plana razvoja. Tovariš Naglav Je med drugih poudaril potrebo pomoči delovnih organizacij šolam in pri tem za zgled navedel primera kolektivqv Cementarne in Strojne tovarne, ki sta opremila fizikalni in kemijski kabinet na gimnaziji. Na vprašanje, kakšen bo okvirni program družbenega plana za leto 1965, Je predsednik Naglav odgovoril, da bo poudarek predvsem na aktlvlzactji neizkoriščenih zmogljivosti. Zanimivo vprašanje je postavil predsednik kluba trboveljskih študentov, ko je opozoril na slabo razvito kadrovsko službo v Trbovljah in nato navezal problem štipendiranja, točneje, za- BB BBBBB0BBBBBBBB000BBB0BB0BBBB Nagradno žrebanje vlagateljev 4. novembra je bilo v prostorih trboveljske Komunalne banke -c v zvezi s praznovanjem 31. oktobra, svetovnega dneva varčevanja — nagradno žrebanje trboveljskih In hrast-nišklb vlagateljev — v poštev so prišli te tisti (ki ko vložili svoje prhranke na daljši rok, najmanj za eno leto), ki so do oktobra vložili najmanj 50.000 dinarjev, to se pravi, tisti * vezanimi vlogami. Aprila letos so razpisali nagradni natečaj in nagrade tudi razstavili, trudili pa se bodo, da bo naslednje lek> trajala ta akcija že vse od začetka leta in to še v mnogo večjem obsegu kot letos. Od aprila do konca okobra se Je vpisalo še 85 novih vla- gateljev iz Trbovelj In 8 iz Hrastnika, tako da jih je bilo sedaj vsega skupaj 182, ki so prišli v ppštev za žrebanje. In prav 182 modrih kuvert — z majhnimi belimi listki v njih — je bilo tega dne v bobnu. Deklica Iz petega razreda osemletke je počakala, da se je boben ustavil, segla z roko vanj in čez nekaj časa potegnila iz njega kuverto. Tako enkrat, dvakrat, petkrat, enajstkrat. Enajst nagrad je bilo. Deset za Trbovlje — za 115 vlagateljev — in ena nagrada za Hrastnik — od koder je le 13 vlagateljev. Pa pojdimo kar po vrsti. 1. nagrada — šivalni stroj »Bagat«; Izžrebana je številka 2800 2 nagrada — šivalni stroj »Bagat«; 3042 3. nagrada — sesalec »Pro-gres«; 87009 4 nagrada — sesalec »Pro-gres«; 570 II. 5 nagrada — sesalec »F.ka«; 80« 6. nagrada — sesalec »Eka«; gre v Hrastnik, Izžrebana je bila številka 822 7. nagrada — ekonom lonec; 2098 8. nagrada — ekonom lonec; 3822 9. nagrada — denarna nagrada 10.000 dinarjev; 3053 10. nagrada — denarna nagrada 10.000 dinarjev; 3279 11. nagrada — denarna nagrada 10.000 dinarjev; 3280 Žreb je potekal ločeno, najprej je bilo v.bobnu 115 kuvert trboveljskih vlagateljev, nato pa še trinajst hrastnlških. Namen tega natečaja je pravzaprav, da se zberejo čim večja sredstva za financiranje raznih investicij. Za prihodnje leto upajo v Komunalni banki še na več vlagateljev na daljši rok (pri tem je višja tudi obrestna mera, do 7*/«); pripravili bodo precej več nagrad kot letos, praktičnih In uporabljivih. Pa še to: vsi, ki so izžrebani in ki se še niso, naj se oglasilo v trboveljski Komunalni banki. N. D. kaj je bilo v prvem polletju letos v trboveljski občini Izkoriščenih samo 55 ’/» sredstev delovnih organizacij, namenjenih za štipendiranje. Tovariš Naglav je povedal, da Je to za Trbovlje res žalQ6tna ugotovitev, saj ima samo Rudnik Trbovlje — Hrastnik ustrezno kadrovsko službo, premalo pozornosti pa posvečajo temu problemu v manjših delovnih organizacijah. Mladince iz Tovarne polprevodnikov pa Je zanimalo, kdaj bo tovarna dobila potrebno opremo in kaj je z rekreacijo mladine v delovnih organizacijah. Na prvo vprašanje Je odgovoril tovariš Naglav\in dejal, da se bodo poleti 1965 verjetno že preselili v novo tovarno. Na drugo vprašanje pa je odgovoril predsednik občinskega odbora SZDL Stane Hodej in poudaril vlogo družbenih centrov, kjer naj bi potekala dejavnost v .več smereh, kulturni zabavi, estetskem izobraževanju In družbeno-poli-tičnem življenju. Tribuna Je Izzvenela v prepričanju, da Je takšen način obveščanja ena od najuspešnejših oblik seznanjanja mladih občanov s komunalno problematiko. Važna Je tudi ugotovitev, da naj mladino o tem obveščajo prav 'tako, kot je to praksa sedaj v delovnih organizacijah. Po tribuni smo povprašali za mnenje predsednika občinske skupščine Ada Naglava in sekretarja ObK ZMS Cirtla Ureka. Predsednik Naglav Je dejal: »Napišite, da sem danes prijetno presenečen. Mladinska tribuna Je izredno uspela oblika obveščanja mladincev. Danes Jih Je bilo tu kar 260 In po mojem mnenju uspeh ne more Izostati. Tudi v prihodnje bomo skupaj z drugimi družbeno-polltičniml organizacijami podpirali tovrstno aktivnost.« Ciril Urek, ki Je v drugem delu mladinske tribune komentiral zadnje spremembe v Sovjetski zvezi, pa Je povedal, da* je Imela tribuna predvsem informativni značaj, da pa bo občinski komite ZMS organiziral v prihodnje več specialnih tribun, kjer bodo o določenih problemih seznanjali tiste mladince ki jih bo določena tema zanimala. A. Z. Konferenca v Termoelektrarni Prejšnji teden Je Imela mladina Termoelektrarne svojo letno konferenco. Na njej so obravnavali odnose med starejšimi in mlajšimi proizvajalci, precej pozornosti pa so posvetili tudi vlogi In mestu HTV službe v delovni organizaciji. Mladinke iz opekarne pa so opozorile, da naj v prihodnje o pravilnikih, ki Jih sprejema delavski svet, nekoliko širše razpravljajo tudi v njihovem obratu. Tone Klostič Je v svojem referatu poudaril, da mora mladina v delovnih organizacijah posvetiti glavno skrb gospodarskim nalogam, toda ne ozko, ampak se mora zlasti uveljaviti na področju samoupravljanju, problemov delitve dohodka, produktivnosti dela itd. Na kontercnrl so sklenili, d® bodo pospešili Idcjno-vzgojno delo, kulturno In športno udejstvovanje, predvsem pa bodo se tesneje sodelovali z Občinskim komitejem ZMS in drugimi mladinskimi nktlvl v Trbovljah. Pripomniti moramo, da Je bila udeležba na konferenci z*'° dobra, sama konferenca P® J* potekla v delovnem vzdušju. je mladina samostojno In )ir,t no ocenila »vojo dejavnost^ •» glavne probleme v trarnl. Terinoelek- -žak- OCENA VPLIVOV NA POLITIČNO ŽIVLJENJE V KOMUNI Plenum Občinskega odbora SZDL Hrastnik je na zadnji seji razpravljal med drugim tudi o oceni vplivov na politično življenje v komuni, ki jo je pripravila ideološka komisija pri ObO SZDL, ki je predlagala, da naj bi bilo poročilo ena od osnov za razprave na letnih konferencah krajevnih organizacij Socialistične zveze. Ideološka komisija je v svojem poročilu ugotovila, da gre za analiziranje nekaterih oblik našega razvoja, katere lahko z aktivnim poseganjem usmerjamo. Življenje pri nas je namreč postalo vzporedno z materialnim in duhovnim napredkom tako razvejano in pestro, da zahteva nenehno aktivno poseganje in tolmačenje zavestnih sil, da se ustvari razpoloženje za še hitrejše reševanje vseh širših pa tudi lokalnih problemov. Ideološka komisija je tudi mnenja, da se preveč dopušča, da se formira javno mnenje preveč stihijsko, ker subjektivne sile ne skrbijo v zadostni meri, da bi bili občani, predvsem pa proizvajalci, seznanjeni z nameni vseh ukrepov. V oceni vplivov na politično življenje v komuni so bila obravnavana nekatera vprašanja iz zunanje politike, ugodno gibanje gospodarstva, porast storilnosti da naj bi bila odslej naj- službo, da ne bo fluktuacije. no 7 unravičencev. Po ueo- višja dovoljena hitrost na- Razpravljali so še o mladin-tovitvah bi bila zaradi soci- mesto 30 km 40—50 km. V ta ■■ ■ alnega in zdravstvenega sta- namen pa je treba označiti n ja potrebna družbena po- prehode za pešce in vse po- ____ moč 61 borcem, med njimi 9 trebne cestno prometne zna- skem kriminalu. Največ regi-kmetom. Dosedanja povpreč- ke. striranih tatvin mladoletni- Potrjen je bil tudi statut kov je bilo lani. Da pa bi bilo občinskega gasilskega sklada, kar najbolj očuvano družbe-V razpravi o predlogu po- no premoženje, je predlagala Hrastnik KREPITEV KRAJEVNIH S KUPNOSTI POMENI krepitev samouprave občanov Da bi se kar najbolj razširilo sodelovanje občanov pri Na področju Krajevne skup-urejanju vseh vprašanj v vsakodnevnem življenju in nadalj- nosti Hrastnik — Spodnji del njem razvoja želimo še nadalje razvijati samoupravne organe na terenu Ena od oblik samouprave občanov na terenu so tudi krajevne skupnosti. | V Hrastniku delujejo trt krajevne skupnosti. Teorijo, da morajo statuti krajevnih sredstev,* skupnosti vsebovati vse speci- Milonovič ima trenutno največje težave zaradi pomanjkanja finančnih je povedal Drago na priznavalnina znaša 8.500 din, najvišja 12.000 din, najnižja pa 6.000 din, ki pa jo bo treba zvišati. Odlok, ki ga je trditve statutov šol in drugih občinska skupščina vsem de-sprejela na sobotni seji Ob- vzgojnih in izobraževalnih lovnim organizacijam, da črnska skupščina Hrastnik do- zavodov ter statutov krajev- sprejmejo ustrezne ukrepe, loča, da se lahko dodeli ob- nih skupnosti je bilo poudar- Posebno pozornost pa je tre-činska priznavalnina vsem jeno, da je komisija za po- ba posvetiti tudi kadrom, ki borcem, aktivistom in udele- moč in usklajevanje statutov so že bili kaznovani, žencem španske državljanske delovnih organizacij že maja Glede socialnega varstva in vojne, ki materialno niso pre- predložila skupščini poročilo, varstva družine pa je bilo poskrbljeni. Priznavalnina je v katerem so bile nakazane udarjeno, da je še vedno nelahko občasna, enkratna ali pomanjkljivosti posameznih rešeno vprašanje preživnin- statutov. Na podlagi teh pri- skega varstva ostarelih in za pomb so kolektivi zavodov delo nesposobnih kmetov, Ne-dopolnili statute in jih po- logično je, da podpiranci — novno predložili komisiji v lastniki zemljišč prejemajo pregled. Pri ponovnem pre- socialno podporo iz občinskih gledu je komisija ugotovila, sredstev, ki pa jo vračajo v da je še vedno opaziti dolo- obliki davkov in drugih da-čene pomanjkljivosti, pred- jatev. Govorili pa so tudi o vsem kar zadeva samouprav- servisih za nego bolnikov na ____________ ___________ ijanje v šolstvu in drugih domu, o rejništvu in oblikah Zdaj deluje servis za popra- vzgojnih in izobraževalnih za- otroškega varstva. L. E. vilo stanovanjskih hiš, vendar., pa se poraja vprašanje, kaj bo/ s tem servisom, če naj bi pre- pa se kažejo največje potrebe po ustanavljanju servisov. Vsa razpoložljiva šel na redni obračun. V okvl- fičnosti okolja, v katerem delujejo, Je potrdila prav praksa na območju te zasavske obči- sredstva, s katerimi je razpolagala ta krajevna skupnost so namreč porabili za ureditev ne. Tako bo npr. potrebno ceste na Dolu Zaradi pomanj- statut Krajevne skupnosti Hrastnik — Zgornji del po- popraviti, ker je zajel problematiko preveč obširno. Sicer pa so na področju te krajevne skupnosti naj večje težave v tem. kako organizirati in Izboljšati vzgojno-varstveno delo, predvsem še zategadelj, ker primanjkuje primernih prostorov. Naj večji problem pa Je varstvo otrok v starosti do dveh let Urbanistični načrt sicer predvideva graditev take ustanove in vse kaže, da bo tudi ta problem v doglednem času rešen Pri tem pa bo treba upoštevati potrebo, da bo ta ustanova odprta tudi v popoldanskem času. Omeniti pa velja, da kar 6,7 •/# otrok ki jih živi na področju krajevne skupnosti, obiskuje vzgoj- kanja sredstev ni mogoče zaposliti profesionalnega tajnika, ki pa bi bil spričo zahtevnih nalog skupnosti potreben. Krajevna skupnost Dol je izdelala že program dela, na podlagi katerega bodo skupnost financirali. Zelja občanov pa je, da ne bi bili odvisni samo od sredstev, ki jih bodo t-u krajevne skupnosti je Že/ deloval tudi čevljarski servis,! ki pa je bil ukinjen (ker jel zavzela centrala NB v Beogra-i du stališče, da čevljarski ser-J visi ne spodajo v okvir stano-> vanjske skupnosti). V kolikor! pa pride do prehoda servisov/ na obračun, pa bo treba sodelovanje med občinsko skup-l Ščiino in krajevno skupnostjo,/ predvsem kar zadeva določa-} nje finančnih obveznosti. Omeniti še velja, da so Imeli v( Naročam »ZASAVSKI TEDNIK Pošiljali mi ga začnite takoj — z rinem 1%. Priimek in ime dobili od občinske skupščine, spodnjem Hrastn ku organizi-/ Kraj, ulica, hišna št. I .a n Inn ročni podpis Pošlo pač pa da bi tudi sami ustvarili sredstva. Tako imajo v načrtu preureditev starega hleva, v katerem nameravajo urediti servise S tem bi omo- rano pomoč otrokom, ki so} imeli v šoli iz razVčnih razlogov slabe ocene Vendar Je bil/ edini pedagog, ki je nudil to\ pomoč (oblika se je izkazala^ gočili tudi zaposlitev nove kot odlična) zaradi pomanjka-/ delovne sile — predvsem žene. Na vprašanje, kako rešujejo različne želje občanov je Drago Milinovlč odgovoril, da v prihodnje o tem ne bo več odločal odbor, pač pa občani sa no varstveno ustanovo, kar je mi na zborih volivcev Predvt- za skoraj 2 '/o nad republiškim povprečjem (ki pa Je precej nizko). »Krajevna skupnost na Dolu devajo pa tudi, da naj bi občani pri reševanju posameznih problemov sodelovali s samoprispevkom. njo učnega kadra prestavljen/ na osnovno šolo Iz tega, kar smo Izvedeli o hrastmških krajevnih skupnostih Izhaja, da čakajo občane| Se velike in zahtevne naloge, ki pa so spričo potreb nujnost v prizadevanjih za nadaljnji razvoj hrastniške občine. h E.> -H 00 *» o rr H S* mi Oj? z 3 zdravniki za 16000 občanov Zadnje ugotovitve o zdravstveni službi na področju zigorske občine niso nič kaj razveseljive. Za 16.000 občanov so na voljo le trije zdravniki (idealno na 1 zdravnika). Kaj je temu vzrok? Kako najti izhod razmerje je 2.500 občanov iz nrstale situacije? Da bi lahko Zagorjanom podrobneje odgovorili na ta vprašanja smo pripravili majhno anketo, v kateri so odgovarjali na vprašanja predstavniki občinske skupščine, družbeno-političnih organizacij in Zdravstvenega doma. Anketirancem smo zastavili vprašanji: »Kje so vzroki, da so v Zagorju na skoraj 16.000 prebivalcev le 3 zdravniki in kje je iskati rešitev za izboljšanje stanja! Izvedeli pa smo naslednje: • Franc GOLOB, predsednik delavskega sveta v ZD: Zagorje »Problem nastavitve večjega števila zdravnikov v Zagorju obstoji že vrsto let. Po ureditvi novega Zdravstvenega doma so se odprle možnosti za organizacijo večjega števila ambulant, kar pa se je v letih 1956—1960 izkazalo kot neumestno spričo želja zavarovancev, da se organizirajo specialistične ambulante in to za očesne bolezni, ginekologijo in protituberkulozni dispanzer. Razvoj zdravstvene službe je narekoval otvoritev internističnega oddelka s 30 posteljami, da bi bila vsestranska zdravniška pomoč bolnikov kar najbolj pri roki. Na ta način je bilo v Zdravstvenem domu Zagorje zaposleno 6 zdravnikov, vključujoč stalnega zdravnika za rudniško obratno ambulanto. Tako sta bili zasedeni 2 splošni ambulanti, 1 obratna ambulanta, internistični oddelek s stalnim zdravnikom in kirurški oddelek s stalnim kirurgom. Dispanzer za žene in dispanzer za otroke je tudi imel stalnega zdravnika medtem ko so ordinirali v specialističnih ambulantah občasno 4 specialisti. Stanje se je lani poslabšalo, ker sta odšla 2 stalna zdravnika na drugo službeno mesto in doslej teh delovnih mest nismo mogli v celoti izpopolniti, ker kljub razpisom ni bilo odziva s strani zdravnikov. Idealnemu razmerju »2500 prebivalcev na 1 zdravnika- se trenutno ne moremo približati, čeprav predvidevamo v najkrajšem času zasedbo 2 izpraznjenih mest, ker je bilo prav pred kratkim izpraznjeno tudi stalno delovno mesto zdravnika v dispanzerju za žene in dispanzerju za otroke. Vzroke za pomanjkanje zdravnikov v Zagorju je vsekakor iskati v stanovanski stisk!, ki jo Zdravstveni dom sam ne more reševati brez sodelovanja ostalih organov, čeprav je v zadnjem času iz svojih skladov zagotovil stanovanja za 3 zdravstvene delavce. Možnosti za nastanitev novih zdravnikov obstajajo, čeprav ni odziva na razpis s stran izdravnikov. Nastalo situacijo bo lahko perspektivno reševal Medobčinski zdravstveni center, ki bo povezoval vse zdravstvene zavode na tem področju in ugotovil dejanske potrebe po ustanovlja-nju novih splošnih, specialističnih in drugih zdravniških dejavnosti po dejanskih potrebah prebivalstva.« • Marjan dr. KR2ISNIK, predsednik upravnega odbora ZD: »Mladi zdravniki neradi delajo na podeželju, zlasti pa se boje revirskih krajev. Obstoji vse večja težnja po specializaciji ali službovanju v večjih mestih (boljši pogoji). Občina Zagorje ob Savi kaže vse premalo razumevanja, da bi nam pomagala glede stanovanj za novi kader. Zdravstveni dom Zagorje pa trenutno ne razpolaga s skladi za stanovanjsko izgradnjo. Sanacija sedanjega stanja je možna edino z rešitvijo stanovanjskega problema.« 0 Franc dr. SADAR, direktor ZD: »Po odhodu treh zdravnikov iz Zagorja (od katerih sta sc prva dva odselila v Ljubljano zaradi dograditve lastne hiše, tretji pa zaradi specializacije) zavodu kljub razpisom še ni uspelo zasesti prostih delovnih mest zdravnikov. Zagorje ima 2 štipendista — študenta medicine, ki bosta v kratkem absolventa, vendar jih v dani situaciji ne moremo čakati. Potrebna sta dva zdravnika od zunaj. V ta namen je sklenjen sporazum z 1 zdravnico — stažistko, ki bo končala staž v oktobru 1965 (! — op. ur.), z 1 zdravnikom pa so razgovori v teku (če bodo uspešni, je še vprašanje, ker nastopa problem vračanja štipendije In zagotovitev stanovanja). Zavodu je uspelo iz lastnih skladov v letu 1963 kupiti 3 stanovanja, in to so prva stanovanja, ki jih Je lahko Zdravstveni dom v desetih letih obstoja pridobil. Prejšnji način financiranja namreč zdravstvenim zavodom ni omogočil formiranje skladov za stanovanjsko izgradnjo, temveč je, bila ta dolžnost naložena občinam, občina v Zagorju pa je ostala popolnoma ob strani. V veliki stiski, v kakršni je bil zavod, je prispočil na pomoč zagorski rudnik z 2 stanovanjema za zdravnike, vendar se zdaj zaradi lastnih potreb kaže težnja, da bi se stanovanja vrnila. Vsekakor bo treba za izboljšanje obstoječega stanja zdravstvenega kadra v celoti, ne samo zdravnikov, zagotoviti ugodnejše stanovanjske pogoje, katerih pa zavod sam z lastnimi sredstvi ne zmore, niti jih v bližnji prihodnosti ne bo zmogel.« • Ludvik BLATNIK, načelnik za splošne zadeve in družbene službe Občinske skupščine: »Na razpise za zasedbo delovnih mest ni bilo odziva. Stanovanjski problem je eden od najvažnejših faktorjev za težave. Kadrov tudi nismo štipendirali, na občini jih niti zdaj ne. Lansko leto je v tem nekaj storil sam ZD, vendar je imel na voljo le minimalna sredstva, zato je lahko zadovoljil le potrebe po srednjih kadrih. Situacija se je povsem nepričakovano poslobšala, ker v ZD niso pričakovali sprememb zaradi specializacije nekaterih zdravnikov. Morda se bo zadeva obrnila na bolje, kajti nekaj optimizma nam vliva omejitev zdravniških specializacij s strani republiškega sekretariata za zdravstvo.« • Minka KOVAČ, poslanka sociaino-zdravstvcnega zbora Skupščine SRS: »Zdravnikov, s tem mislim zdravnike splošne prakse, ni, ker odhajajo vsi slej ko prej na specializacijo. Splošna praksa je takorekoč brez kadrov. ZD v Zagorju se je verjetno tudi preveč usmeril na bolnično službo, zanemaril pa ambulantno službo. Rešitev iz sedanjega stanja bi bila v omejitvi specializacij in bi se zdravniki lahko specializirali šele po opravljenem obveznem stažu. Čeprav Seveda skorajda ne pride v poštev bi bil morda zanimiv nekak ukrep, po katerem bi določeni forumi razdeljevali zdravnike iz večjih mest (tam jih je namreč dovolj) po podeželskih krajih. Zdravstveni dom bo moral skupaj z občino posvetiti več skrbi stanovanjskim vprašanjem, čeprav je tudi res, da je od sedaj še vsak zdravnik dobil stanovanje v Zagorju. Medobičnski zdravstveni center bo moral v največji meri upoštevati pravilno razporejanje zdravniških kadrov v celem Zasavju.« • Slavko AJTlC, predsednik odbora SZDL: »Skušali smo z vsemi močmi zadržati zdravnika, ki bi se izključno ukvarjal s preventivno službo, vendar nam to ni uspelo zaradi nemogočih notranjih odnosov. Trenutno kar zadeva zdravstveno službo v Zagorju nimamo splošnega zdravnika v pravem pomenu besede. Problemi so bili in so še zaradi pomanjkanja stanovanj, Zdravstveni dom za to ni imel sredstev. Zdaj je OBČINSKA GASILSKA ZVEZA ZAGORJE OB SAVI V zagorski občinski gasilski zvezi je včlanjenih 15 društev in sicer 13 prostovoljnih in 2 industrijski (Rudnik in Keramika). Povsem primerno opremljeni sta le obe Industrijski društvi, saj ju vzdržuje njuna gospodarska organizacija. Ostala društva pa so na splošno z orodjem bolj slabo opremljena. Rudniško gasilsko društvo npr. bi potrebo,-valo gasilski avto za prevoz moštva in orodja, saj ima svoje obrate in objekte raztresene po vsej dolini. Spet druga društva potrebujejo nove domove, ker sedanji niso ,več primerni, ponekod pa jih sploh nimajo. V Podkumu žele postaviti stolp za sušenje cevi pa nimajo dovolj sredstev in sploh je s tem na tesnem marsikatero društvo. Pomanjkanje sredstev zavira njihovo, mnogokrat sicer zelo uspešno delovanje, npr. v Kandršah, kjer že nekaj let sami gradijo svoj dom. Njihovo dosedanje delo je vredno 8,000.000 dinarjev, dolga imajo pa le 1,400.000 dinarjev, kar Je pravzaprav velik uspeh. Marsikje pa so težave tudi s premajhnim številom aktivnih članov. Morda Je vzrok tudi to, da se mladina vse premalo vključuje med aktivno članstvo. nekaj štipendistov, toda ko bodo nastopili službo, bo stanovanjski problem zopet aktualen in pereč. V zabozdrav-stvu gre stvar na bolje. Delovne organizacije bodo morale posvetiti veliko več ■ pozornosti družbenim službam, kamor sodi tudi zdravstvo, zdravstvena služba pa sama formirati sklade. Pri tem bi morali pokazati polno razumevanje vsi samoupravni organi, saj gre za zadovoljevanje pravice, ki jo imajo delovni ljudje. Da bi bila funkcionalna integracija zdravstvene službe dosežena je potrebno, da bodoči Medobčinski zdravstveni center za Zasavje čimprej začne z delom. Razumevanje pa bo moral vsekakor pokazati tudi Komunalni zavod za socialno zavarovanje.« Verjetno je, da ni samo po- j manjkanje stanovanj krivo, da je trenutno v Zagorju ob Savi pomanjkanje zdravnikov tako občutno. Tudi perspektive niso nič kaj razveseljive. Sedanje stanje terja čimprejšnjo rešitev. Gre za to, da bodo zavarovanci lahko uveljavljali pravice, ki jim gredo.« Odgovorov udeležencev ankete namenoma nismo hoteli komentirati, čeprav se močno razlikujejo. Želimo, da bi se v našem listu še kdo oglasil s prispevkom na temo, ki smo Jo obravnavali. (žak) PROBLEMI LJUDSKE TEHNIKE | Do leta 1959 je bilo v Zagorju več društev Ljudske —- tehnike — Letalsko društvo in letalsko pionirsko društ- — vo, Foloamatersko društvo, Radioamatersko društvo, =5 Društvo ljudske tehnike na Industrijski šoli, Avto moto = društvo Zagorje in Avto moto društvo Izlake. —~ Vsa ta društva so bila tudi aktivna. Ko pa je bil = ukinjen trboveljski okraj, je prenehalo tudi dotiranje društvom, ki so brez pomoči počasi postala neaktivna. —— Sedaj delujeta le še aktivni In iipančno dobro stoječi jjz; društvi Avto moto društvo Izlake In Avto moto društvo — Zagorje. j-Sj Za šoloobvezno mladino, ki je navdušena za tehnično ~ delo, |e doloma urejeno. Ni pa poskrbljeno za pošolsko s: mladino — za tisto, kt zapušča osemletke. Treba |e poiskati možnosti in zbrati sredstva za oži- — vitev dela raznih prepotrebnih društev. 5— Najti je potrebno prostor za radiomalerstvo tn foto- “ kinoamaterslvo s stalnim ogrevan|em — Tudi letalsko društvo bo nedvomno oživelo takoj, ko == bi dobilo ugodne prostore in sredstva. zs Letalsko modelarstvo bi se v Zagorju lahko razvito tn — bi verjetno pritegnilo predvsem tisto mladino, ki zapit- —— šča šole in ostaja v domačem kraju. Nastopi in tekmo- :zs vanja bi lahko popestriti lokalne in medobčinske piire- — ditve. Vršili naj bi se tudi letalsko-padalskl tečaji s ce- j~ lotno teorijo, praktično pa na bližnjem letališču. V Zagorju bi se lahko ustanovilo tudi Brodarsko dru- — štvo. saj |e proti Litiji na razpolago prekrasna soteska in ~ še bistra Sava. Za to 1)1 se brez dvoma navdušili mladin- sz ct. k! že kol pionirji grade jadrnice in motorne čolne. — Diuštvo Ljudske tehnike pri Industrijski šoli pa naj — bi bilo tisto, ki bi s svojimi obrainimi stroji in kadri 2E pomagalo pri vseh vejah ljudske tehnike. “ » 11. november 1964 IZ NAŠIH KOMUN Zasavski tednik — stran S Servisi naj sami skrbe za razširjeno reprodukcijo • Na območju litijske občine delaje osem krajevnih gkup- • nosti, ki zajemajo 85 naselij. Glede na različen socialni • sestav prebivalstva ter str ukturo gospodarstva bo različno • tudi delo posameznih krajevnih skupnosti. Tako so npr. v nekaterih krajevnih skupnostih potrebe po gradnji cest, drugod je spet osrednji problem vodovod itd. Prav zaradi tega morajo posamezne krajevne skupnosti računati Se posebej s specifičnostmi področja na katerem delujejo. Najvažnejša naloga zdaj je Izdelava statutov teh krajevnih skupnosti. Ko je o tem razpravljala ustrezna komisija litijske Občinske skupščine je menila, da bi bilo treba za izdelavo statutov ' krajevhih skupnosti angažirati družbene delavce. Njihova naloga naj ne bi bila v tem, da bi Izdelali šablonski osnutek statuta krajevne skupnosti, pač pa da bi z nasveti pomagali pri izdelavi statutov. Zaradi potreb in slabo razvite obrtne dejavnosti namenjajo v Litiji precejšnjo pozornost servisom. Vendar se postavlja vprašanje, kako te servise ekonomsko osamosvojiti. Po zakonu o likvidaciji stanovanjskih skupnosti postanejo servisi samostojni. Ce bi jih vključili v redni obračun, bi bilo vprašanje, koliko časa bi še poslovali. Obstoji pa možnost, da se 3ervlsi združijo v delovno organizacijo s samostojnim oz. skupnim obračunom. Se pravi, da naj bi bil ustanovljen obrtni center, ki naj bi združeval vse manjše obrtne dejavnosti, ■■ ta! '"v-ljarstvo, šiviljstvo, r vo (za popravilo stanov .uh, hiš), mizarstvo itd. Centei naj bi tudi sam skrbel za enostav- no oz. razširjeno reprodukcijo; občinska skupščina pa ima možnost, da te obrtne dejavnosti oprosti odplačevanja nekaterih finančnih obveznosti. V Litiji — podobno kot povsod drugod — tretirajo krajevno skupnost kot samoupravo občanov, ki naj bi obravna-la in reševala problematiko, kot npr. urejanje parkov, kanalizacije, vodovoda, otroškega varstva in drugo. Za vse te dejavnosti naj bi krajevne skupnosti izdelale programe, na podlagi katerih naj bi financirali in izvajali delo. Računajo pa tudi na sodelovanje krajevnih skupnosti pri reševanju vprašanj, ki so skupna za več skupnosti. E. L. REALIZACIJA BI BILA LAHKO ŠE VEČJA, ČE ... Gradbeno podjetje v Litiji je za letos predvidelo 320 milijonov dinarjev realizacije. V prvih desetih mesecih so precej presegli že letni plan, saj so dosegli že 402 milijona dinarjev realizacije, pričakujejo pa da bo znašala do konca leta že okrog 500 milijonov dinarjev. Če letos ne bi primanjkovalo reprodukcijskega materiala (predvsem cementa in železa) pa bi bila realizacija litijskega Gradbenega podjetja še znatno večja. ■ V prihodnjem letu ima kolektiv v načrta gradnjo 40 stanovanj za tržišče, od tega 20 na področju mesta Litija, 20 pa v Kresnicah. • V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta so se povečali osebni dohodki za 20 •/». Povprečni osebni dohodek je v zadnjih mesecih znašal 47.000 dinarjev. ■ V Gradbenem podjetju Litija posvečajo precejšnjo peftornost družbeni prehrani. En obrat deluje v Liliji, drugi pa v Renkah, in sicer za skupino, ki dela na gradbišču nove Zasavske ceste. ■ Mimo že omenjene gradnje 40 stanovanj za tržišče bo Gradbeno podjetje Litija prihodnje lelo predvidoma opravilo že za okrog 400 milijonov dinarjev drugih del, in to na področju litijske občine. Skušali pa bodo zagotoviti dela tudi drugje. ■ Izgleda, da v tem gradbenem podjetju le niso obu- pali (kot Je bil to slučaj v nekaterih drugih tovrstnih delovnih organizacijah v Zasavju) ob zadnjih investicijskih spremembah, čeprav so spremembe prizadele tudi Gradbeno podjetje Litija (predvsem pri gradnji nove Zasavske ceste). E Litija Gasilci iz Predilnice najboljši v državi ZADNJI PODATKI 0 ŠKODI Ze v prejšnji številki »Zasavskega tednika« smo poročali o precejšnji škodi, ki jo je povzročila na področju litijske občine vodna stihija. Zdaj objavljamo še zadnje podatke o škodi: B voda Je poplavila kletne prostore v 42 stanovanjskih zgradbah ln s tem povzročila za skoraj 10 milijonov dinarjev škode. Zaradi okužene vode Je bilo treba dezinflelratl kletne prostore ter razkužiti Vodovod. Ob poplavi Je bilo uničeno precej ozimnice ln kurjave; ■ na kmetijskih površinah Je škode za okrog 4 milijone dinarjev, poplavljeno Je bilo 71 ha površin v zasebnem ter 7 ha v družbenem sektorju. Skoda Je nastala predvsem zaradi velikih množin blata in gramoza, ki ga Je naplavila voda; d močno poškodovane so tudi ceste IV. reda, precej škode pa Je še na cesti II. reTIa na odseku pri Hotiču, kjer Je voda odnesla del cestišča; □ v litijskem otroškem vrtcu pa fe voda preplavila prostore ln bo med drugim treba preložiti parket. (ze) Skorajda bi mogli trditi, da ne vedo vsi občani Litije, da Imajo v svoji sredi državne prvake. To so gasilci, člani prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Predilnice v Litiji. Naš obisk prejšnji teden je bil namenjen prav njim. Čeprav so bil! vsi na delovnih mestih v tovarni, so se kljub temu radi odzvali našemu povabilu na razgovor. Pripovedovali so nam o delu, nalogah in uspehih. »Čeprav obstoji gasilsko društvo v Predilnici že dalj časa, smo začeli z aktivnimi tekmovanji šele leta 1960«, je začel pripovedovanje tovariš Bajc. »Tega leta pa so se začeli nizati tudi uspehi. Namreč na prvenstvu Slovenije za tekstilno Industrijo smo dosegli osmo mesto, kar Je bil za nas precejšen uspeh, ki nas je podkrepil k še intenzivnejši vadbi In tako smo leto kasneje osvojili že sedmo mesto v republiki. Istega leta smo zasedli tudi že naše prvo; prvo mesto, ln to na vseindustrij-skem prvenstvu okraja Ljubljana. 1983. leta smo bili organizator republiškega tekmovanja, na katerem smo tudi osvojili prvo mesto. (Omenim naj, da je bilo tekmovanje ln sama organizacija Izvedena odlično, za kar so dobili poseb- nb pohvalo). Letos smo kot okrajni prvaki zastopali ljubljanski okraj na republiškem tekmovanju v Ptuju. Nismet, razočarali — osvojili smo prvo mesto. Pred nami je bila sedaj odgovorna naloga — zvezno tekmovanje v Varaždinu, kjer smo sodelovali kot edini predstavniki Slovenije. Morda je do tega trenutka še kdo pomislil, da so bili dosedanji uspehi le plod slučajnosti. Vsa ta mnenja pa smo ovrgli — osvojili smo prvo mesto In s tem dokazali, da naši uspehi le niso bili slučajni, pač pa rezultat intenzivnosti in marljivih priprav.« Iz prpovedovanja tovariša Bajca o uspehih in delu te gasilske enote izhaja, da zaslužijo gasilci Industrijskega gasilskega društva Predilnica Litija vso pohvalo. »Sicer pa nikar ne mislite, da naši gasilci ob vsem tem uživajo kakšne ugodnosti,« je nadaljeval naš razgovor predsednik društva tovariš Pavliha. »Vadijo ob nedeljah, in to na prostovoljni osnovi. Sicer pa se vsak član našega kolektiva ob prihodu v delovno organizacijo obveže, da bo sodeloval v gasilskem društvu, kar je z ozirom na možnost požara tudi nujno potrebno. Vsak oddelek Ima svojo gasilsko desetino, ki je sezna- VALVAZORJEV TRG DOBI NOV VIDEZ >C /* * i* '<£SSe,! Ob zadnjem deževju je Sava močno narasla tudi v Liliji, škodi, ki jo Je povzročila vod na stihiji smo pisali V Litiji so začeli z rušenjem zgradb, ki jih je poškodoval lanskoletni potres. Tako so doslej porušili že pet stanovanjskih hiš. Na prostoru na Valvazorjevem trgu, kjer so stale, bodo zgradili nove, uredili pa bodo tudi parkirni prostor. S tem bo dobilo središče Litije povsem n$vp podobft.' Stanovalci hiš, ki SO jih podrli, so dobili sta-ffbVatfjii v montazAem fthseljh. Ureditev Valvazorjevega trga v središču Litije bo vsekakor ugodno vplivala tudi na nadaljnji razvoj turizma, posebej še ureditev parkirnega prostora in parkov, kar vse je za razvoj turizma nujno potrebno. Urejen Valvazorjev trg bo pomenil pomembno pridobitev za Litijo in njene prebivalce. (ec) njena (skozi uvajalne seminarje) x vsemi pravil: n nalogami gasilske službe, da lahko v primeru požara takoj začne z akcijo.« Ker pa je v tej delovni organizaciji zaposleno precejšnje število žena se bo morda kdo vprašal, če 90 tudi žene članice gasilskega društva In res je tako. O njihovi kvaliteti pa govori podatek, da so zasedle na tekmovanju med desetinami iz posameznih oddelkov prvo mesto. Tovariši iz prostovoljnega Industrijskega gasilskega društva- Predilnica Litija so ob koncu obiska povedali, da bo treba pri nadaljnjem delu izboljšati predvsem tisti del tekmovalnega programa, ki zahteva večjo fizično sposobnost. Zaradi tega bo treba pritegniti v vrste gasilcev mlajša člane. — Za zakluček lahko zapišemo samo še to, da je lahko gasilski kolektiv litijske Predilnice za zgled vsem ostalim društvom. Lojze Erjavec <1; ■ ■ a a BEssaaesaaaassBcaBBaaai Izboljšati j obveščenost I a a a a a a a a a a a 8 D a 8 a 5 n M U u u u D U n H H n u o n u H a a a a (Nadaljevanje 's l strani) fcftv med kolektivom ln samoupravnimi organi. Manjka Komunikacijske mreže, ki bi delovala horizontalno in vertikalno. Temu neposrednemu obveščanju bi morali dati res Večji pomen. To bi bilo lahko Uresničljivo v kratkih informativnih pogovorih v delovnih enotah. Pred sejami delavskega sveta bi 6e njegovi člani morali nujno posvetovati s sredino, kjer delajo, ker bi bilo s tem delo samoupravnih organov kvalitetnejše, večja pa bi bila tudi podpora Čelotnega kolektiva ukrepom teh organov. Obveščanje pa je tudi sestavni del samoupravnih pravic ih kot tako omogoča določeno obliko politike v delovnih organizacijah. V Litiji so ugotovili, da se ta neposredna Oblika obveščanja že nekako uveljavlja. V lesni industriji in Industriji usnja imajo npr. enkrat na mesec sestanke po delovnih enotah. Zal je pa ta Oblika še vse preveč pod pritiskom političnih forumov. V kolektivih bi morali vsekakor pokazati več razutheva-nja za to. Obveščanje je za- -----------—-jjj ----- J — — — JC £.a- jeto tudi v nekaterih določilih statutov delovnih organizacij, vprašanje pa Je, kako se v praksi to izvaja. Bi lahko povedali nekaj misli o vlogi družbeno-poli-tičnih delavcev v tisku? — Ta skupina ljudi bi se morala aktivno udejstvovati pri tisku, naj učinkovitejšemu šredstvu za formiranje Javnega mnenja. Sodelovati bi morali s svojimi mnenji in se boriti za pravilna stališča. Aktivnejši bi morali biti predvsem vodilni tovariši iz szbL in zk. Gledtf Zasavskega tednika (ln sploh vseh lokalnih listov) bi morali doseči, da bi list postal glasilo občanov, da bi v njem Sodelovalo čim več ljudi s terena. Ko smo že pri lokalnem tisku, kakšna naj bi bila njegova vloga? — Lokalni tisk Je zelo pomemben. v Sloveniji ga bere 23 •/• prebivalstva. Glede njegove specifične dejavnosti pri oblikovanju Javnega mnenja občanov Je potrebno lokalni tisk razvijati še naprej. Res Je, da se pojavljajo pri tem precejšnje težave, vendar jih ne smemo smatrati kot nerešljive, sicer je pa lokalni Ust enaxpd cenenih oblik obveščanja. Finančne težave moramo reševati s tega stališča, da časopis ni potrošno blago, ampalj da izhaja v interesu družbe, le-ta pa ga je dolžna financirati. Lokalni listi se večkrat znajdejo v finančnih težavah zaradi neurejenega/ sistema financiranja. Ko prosijo za pomoč delovne organizacije in občine, ponekod naletijo na nerazumevanje, ker so o teh pisali kritično. To je treba vsekakor obsoditi, kajti to je konec koncev tudi protiustavno dejanje. Na kritične zapise v časopise naj prizadeti tudi kritično odgovorijo, če lahko, kajti gre za načelo javnosti. . In še zadnje vprašanje: kakšno Je obveščanje občanov preko zborov volivcev? — Zbori volivcev delujejo kot najširša neposredna institucija občanov. Občani ha zbore volivcev ne pridejo poslušat, ampak odločat, koliko odločajo, pa je odvisno od tega, kakšni so interesi, kakšno Je predhodno informiranje volivcev ln od same njihove razgledanosti. Resno vprašanje pa je sklepčnost zborov volivcev in Je glede tega sedanja oblika že kar kompromitirana. Zbori volivcev naj ne bi bili zgolj sestanek poslušalcev in predavatelja, ampak samostojna institucija občanov pri formiranju mnenj In občinske politike. Materiale za zbore volivcev je treba Čimbolj približati občanom. Važna je tudi vloga občinskih pdbornikov. Komunikacija odbornik — volivec ni zadovoljiva. Odborniki so za razliko od poslancev precej na boljšem, kajti oni se lahko večkrat pogovarjajo z volivci neposredno o razni pro-blemaUki. Tudi občinska skupščina sklepa preveč zase, občani pa o teh stvareh bolj malo vedo. Da bi izboljšali odnose na relaciji zbor volivcev — občinska skupščina — odbornik — volivec bi bilo treba po vseh večjih krajih sklicati zbore družbe-no-političnih organizacij, teh zborov pa bi se udeležili ljudje s terena ln občinski odborniki ter najvažnejše točke dnevnega reda za zasedanje občinske skupščine temeljito proučili ln komentirali. A. Z. UPOKOJENCI NA GLEDALIŠKEM ODHU Marsikateri upokojenec rad preganja vsakdanje skrbi s humorjem. Zalo je odbor Društva upokojencev Trbovlje povabil na gostovanje Kulturno prosvetno društvo iz Ljubljane. Člani te skupine so izključno nekdanji poklicni igralci, pevci, plesalci in humoristi — vsi upokojenci. Verjetno se jih v Trbovljah še marsikdo spominja, saj so tu pred leti že z velikim uspehom zaigrali »Na planincah naših«. V četrtek, 12. novembra, se nam bodo ob 17.30 uri predstavili v Delavskem domu z novo veseloigro s petjem »Naročeni ženin«. Njen avtor, Miha Kunaver, jo je napisal prav z namenom, da bi skupfna uprizorila še eno predstavo iz domače folklore. Delo je režiral Rudi Rupnik, uglasbil pa Mavricij Slatner, ki je tudi zborovodja družine. Igrajo: Minka Jelenova — Ančko, Helena Berčičeva — pevko, njen miž pa igra ženina. Ostale vloge: Možina — župan, Krenova — mati županja, Frecetova — potovka in drugi. Izbira bogatega ženina zaplete vse dogodke v dokaj čudno zmešnjavo, vendar se vse na kraju srečno in veselo konča, s petjem in plesom. Po zaključku te veseloigre pa bo sledila še kratka glasbena igrica v narodnih nošah, po priredbi Mavricija Slatnerja. Prireditelji upajo na čim večji obisk. Vsi smo prepričani, da znani gostje prav gotovo ne bodo razočarali. F. K. VSAK TEDEN DVE ZGODBI Obiskali smo SIC v Zagorju ,V središču Zagorja, zraven stolpnice, je strokovno izobraževalni center. Napotila sem se k direktorju, Francu Vebru. — To je srednja strokovna šola za izobraževanje kovinarske, eiektro in rudarske stroke, mi je povedal. Na kovinarskem oddelku se izučujej® ključavničarji, strugarji in kovači, na eiektro oddelku pa obratni električarji, previjalci električnih strojev in eiektro inštalaterji. — Koliko učencev pa imate? — 227, naše, se pravi tiste, ki so na staležu v SIC pa tiste iz zagorskega rudnika, TE-VE — Varnost, Tovarne elektro-porceiana Izlake in trboveljske Iskre. — Kako pa jc razdeljen pouk? - — Največ praktičnega pouka ima I. letnik — tri dni tedensko, tri dni pa je praktični pouk, II. letnik ima že 4 dni praktičnega pouka, 111. letnik pa kar pet dni. Vsi učenci dobivajo nagrade v svojih podjetj-ih, pač po odredbi o nagrajevanju vajencev, nekateri pa še več; ponekod jih upoštevajo tudi pri nagrajevanju po učinku. — In prostori? — Predvsem potrebujemo več delavnic, ki so za praktični pouk velikega pomena. Sedaj morajo biti mnogi učenci zaradi pomanjkanja prostora na praktičnem pouku kar v svojih gospodarskih or-ganizar cijah. S’cer so tudi tam pod nadzorstvom, vendar to le ni čisto tako, kot bi bilo v šoli. Imamo le dve delavnici — ko- vinarsko in eiektro in to še v stavbi, ki je last rudnika, seveda plačujemo zanje najemnino. — In rešitev? — V načrtu imamo adaptacijo neke stavbe, kjer bi bilo ^vse skupaj pod ?no streho — mislim vse delavnice. Stavba je enonadstropna m za naše potrebe dovolj velika. Upamo, da se bo kmalu pristopilo k temu. Rabili bi pa 40 milijonov za adaptacijo in 30 milijonov za strojno opremo. Del opreme nabavljamo tudi sami, saj naše delavnice prevzemajo razna pogodbena dela; lz ustvarjenih dohodkov smo lani nabavili za teoretični pouk za 760.000 dinarjev učil, za kovinarsko delavnico je šlo 1,200.000 dinarjev in za eiektro delavnico 1.278.000 dinarjev. Na sploh imamo premalo sredstev. V lanskem letu smo dobili sicer subvencije iz medobčinskega sklada, vendar smo z njimi krili le 4,5 V« izdatkov'. Pomislite, mi je rekel tov. direktor, da smo imeli leta 1957 32,000.000 subvencij. Pri manjšem številu učencev in pri manjših režijskih stroškil) — tako smo s tem namesto sedanjih 4,5 #/o krili kar 40 */• izdatkov. Treba Je povedati še, da razen tega takrat tudi nismo plačevali nobenih najemnin za delavnice in tudi amortizacije ne, ki jo 'sedaj plačujemo za vse stroje In učila. / — Kaj pa je vse v tej stavbi? — Razen naših razredov in uprave še osnovna šola. Pa to' 9ploh še ni vse. Tu je še strojni oddelek za odrasle, redni tečaji za dosego kvalifikacije, Ekonomska večerna šola, Tehnična srednja šola in šoferski tečaji, tako da so šolski prostori zasedeni vsak dan do devetih zvečer. — In kader? — Manjka nam le predavatelj za strokovne predmete kovinarske stroke in pa še eden za splošne predmete. Imamo pa skoraj 60 °/o honorarnih moči. ^fed pomenkom sem si ogledala razrede. Veliki so, lepi in svetli. Tu mora biti pa pri> jetno poslušati predavanja, sem rekla. — Da, mi je pritrdil tov. direktor, samo da 'bi prišli še do novih delavnic in pa do finančnih sredstev seveda — Kako pa jc z delom mladinske organizacije? — So še kar delavni, čeprav letos še niso pričeli tako, kot bi bilo želeti. Tu imamo še razne krožke, n. pr. športni krožek, foto krožek — na razpolago imajo lastno temnico — pa še šahovsko sekcijo. Pozabiti ne smem še na kulturno sekcijo. Od vseh teh je najbolj delaven športni krožek. Vsak razred ima 4-čIansk! odbor, Ki sodeluje v šolski skupnosti. Material za konferenco šolske skupnosti pripravijo učenci sami, predavatelji jim pa pomagajo, če je potrebno.- Spomniti vas moram tudi na to, da je naša šola ena najstarejših v Zasavju. Najprej je to bila Rudarska šola, še za časa okupacije, ki se je po osvoboditvi preimenovala v Industrijsko - rudarsko - kovinarsko in po reformi šolstva, leta 1962, _v Strokovno-izobraževalni center. Mnogo učencev smo že imeli iz drugih republik naše domovine, iz Bosne, Črne gore in Makedonije, pa jih je vedno manj, ker nimajo kje stanovati-. Torej bi lahko sedaj omenili še to, da je vse bolj očitna potreba po internatu. Ce že izvzamemo številne interesente iz ostalih republik, ki bi se radi vpisali in stanovali v internatu, moramo tudi pomisliti na učence iz Trbovelj, Hrastnika, Radeč, Rimskih Toplic,-ki so tudi pri nas v staležu pa se morajo vsak dan voziti — to ne vpliva najbolje na učni uspeh. i Sistem izučevanja je sedaj nekaj drugačen kot poprej, ko ni bilo treba toliko misliti na vzdrževanje. Delali so v glavnem le učne komade, sedaj pa večinoma takšne komade, ki so uporabni tudi za prodajo — s tem smo pričeli leta 1962, ko smo ostali brez vsakih subvencij in se je šola pričela vzdrževati izključno le z delom učencev. — In uspehi? — Zadovoljivi so.'89-Vo učencev je izdelalo. — Zanima me, kaj vse izdelujejo vaši učenci? — Vse strojne naprave, stavbeno ključavničarska dela, aluminijasta okna, aluminijaste izložbe, eiektro instalacije — industrijske in stavbene; popravljajo in tudi izdelujejo razne motorje — po električni strani, popravljajo pa tudi rudarske strojne naprave za rudnik, montirali so razne naprave za kopa-lnice mnogih velikih rudnikov, izvršili so -vsa ključavničarska dela v domu JLA v Nišu, vsa kovinarska dela v zagorskem Delavskem domu, prav tako so izdelali tudi regulatorje za odrsko razsvetljavo, ki smo jih doslej le uvažali in za katere vlada veliko zanimanje pa še marsikaj. Vsa ta dela zagotavljajo tako, da predelajo vse faze del, ki so predvidene po učnem načrtu. Vse to delo je po eni strani koristno, je pa to za učno osebje zelo velika obremenitev, saj so tako inštruktorji obremenjeni, oz. zaposleni mnogo bolj kot v drugih šolskih delavnicah. — Kabineti? — Kabinet za elektro-stroko je-opremijen naravnost vzgled-no — torej so pogoji za normalno izučevanje, kabinet za kovinarsko stroko pa, je potreben dopolnitve — spet vprašanje finančnih sredstev. Učni kžder pošiljamo na tečaje in seminarje za izpopolnjevanje, na to vselej pazimo. — Kaj bi bilo torej osnovno? — Premalo je sredstev za delavnice in za strojno opremo. Smo kupili sicer iz lastnih sredstev razne in tudi Z9I0 drage stroje, vendar to še ni dovolj; če pa se bo uredilo vse, kar si želimo :n potrebujemo, bomo pa res lahko zadihali tako, kot bi bilo želeti. N. D. [ZGODBE, Al MA rtčče I $ A ZIVLTE nje; Ljubezni in razumevanja si želi (nadaljevanje) = 41. NEUSPELI SESTANEK S HUDIČEM Na sliki je vulkan Irazu v Kostariki, čigar Izbruh )e nedavno pretil okoliškemu prebival-slvu. Toda, takrat, ko sem se vzpel na ta vulkan in se spustit v krater, da bi napravil ta posnetek, ni bilo kakšne večje nevarnosti. , Mnogo bolj problematičen Je bil vzpon na vulkan Izalko, v sosednji srednjeameriški državi Salvador. Izalko je nenavaden vulkan. Redno, vsakih pel minul, izbije iz njegovega kraterja večja erupcija. Mornarji, ki plujejo po tej obali Tihega oceana, se podnevi orientirajo po pramenu dima, ponoči pa po plamenu, ki se vidi prav ? tako v pravilnih presledkih. Odtod tudi vzdevek »Svetilnik Srednje Amerike«. Včasih se zgodi, da orido v žrelo vulkana kakšen vroč kamen ln ga zamaši. Tedaj se vse erupcije zaustavijo, dokler visok pritisk in temperatura ne stopita kamna in ga izbruhneta z veliko močjo. Tistega dne, ko sem prispel v vas Izalko, je bil vulkan miren. K6 sem povprašal poglavarja vasi, koliko časa bo ostal tako, mi je odgovoril: »Mogoče eno uro, dan ali mesec dni. Tega nihče ne ve.« »Se je kdo povzpel na vulkan?« »Takšen norec še ni prišel v našo vas.« Pomislil sem: morda pa je sedaj prišel. Naslednje jutro sem ob šestih zjutraj, kpr je vulkan še vedno miroval, poskušal z tiekim vaškim mladeničem povzpeti se nanj. Vzpenjanje je, bilo naporno. Gazila sva siv vulkanski pepel, v katerem so nama noge neprenehoma drsele navzdol; Ob osmi uri sva bila na polovici vulkana, visokega 1800 metrov. Sonce je pripekalo in slamnata sombrera sta nama bila edina zaščita. Nekoliko dalje sva opazila ogromno živalskih okostij in razmetanih kosti. Prav takrat se je deset orlov pričelo v krogih spuščati proti nama. Eden mo je napadel in s svojim jUjunCm prebil inoj sombrero. Rešili so me udarci s palico mo-' jega sopotnika. Nekaj časa sva se borila z najinima palicama s celo jalo. Zapustil so naju šele, ko so štirje orli obležali z zlomljenimi krili. Nadaljevala sva naporno vzpenjanje. Ob devetih so bile za nama že tri četrtine poti. Nekoliko sva se ustavila in si obrisala pot s čela. V tem trenutku se je vulkan potresel, pod nogami nama je pričelo bobneti, kot da so se tu zbrali vsi bobni tega sveta. Sledila je eksplozija: plamen in gost dim sta se dvignila stotine metrov visoko. Razžarjeno kamenje je pričelo padati na vse strani pa tudi lava ni manjkala. Spektakel, ki se ga ne da tako hitro pozabiti. Toda, časa za občudovanje res ni bilo. Tekla sva navzdol, kolikor sva mogla in čez deset minut sva bila že na vznožju. Ce bi vstala same? eno uro bolj zgodaj, bi nama sestanek s hudičem povsem uspel. v 42. ANAPURNA SE M02l Sedela sve v neki slaščičarni, ko mi Je Anapurna povsem iznenada rekla: »Možini se.« Verjetno sem Jo prav začudeno pogledal. Ze precej časa sem dva do trikrat tedensko hodil v turistični center, kjer je bila Anapurna šef nekega oddelka; neto sva navadno odšla v slaščičarno m uro ali dve prijetnega razgovora. Nikoli mi ni rekla, da Je zaljubljena ali da Ima resnega snubca. In seda) kar naenkrat, kol strela z jasnega, moži se. Seveda sem poznal Indijsko navado, da zakone sklepajo slafsi za svoje olroke, večinoma v zelo zgodnjih let ih, včasih že v otroških. Nisem pa mogel niti pomisliti, da\bi bilo lahko tako tudi z dekletom s lakultatno izobiazbo, z važnim položajem, s hčerko uglednega advokata in vnukinjo univerzitetnega profesorja. Toda, prevliril sem se. Tradicija "ni prizanesla niti njej. Nekega dne se je pojavil profesionalni posredovalec v hiši Anapurinih staršev in govoril o nekem mladeniču z dobro plačo, ki bi bil pripravljen, da se poroči ~l njihovo hčerko, pod gotovimi pogoji seveda ... Prvi Pogoj za zvezo dveh mladih v Indiji je, da oba kandidata pripadata isti kasti, toda različni podkasti. Kajti, če pripadata isti podkasti, obstoji možnost, da sta sorodnika in v tem primeru je poroka izključena. Tedaj pričnejo pretehtavati njune dobre lastnosti in določevati doto, ki jo morajo dati nevestini starši. Naslov doktorja ali inženirja, dober položaj in družinske zveze so ženinove prednosti, za katere se lahko zahteva višjo doto. Na drugi strani tehtnice pa je svetla polt neveste in dobre zveze njenih staršev. Zaradi dole ostanejo marsikateri starši zadolženi celo življenje. Indijski parlament je sicer glasoval proti temu običaju, pa ni mnogo koristilo. Sedaj pač namesto denarja »darujejo« hiše, avtomobile, živino in zemljo. Ko je tudi to vprašanje urejeno, je treba pregledati horoskop bodočih zakoncev. Kajti v Indiji že pri rojstvu otroka s pomočjo horoskopa določijo življenjsko pot otroka. Do poroke lahko pride le, če se oba horoskopa skladata. Naposled se je pojavil ženin s svojimi starši in posrednikom v hiši Anapurinih staršev. Anapurna ni sedela z njimi. Vstopila je le za nekaj minut, prinesla čaj in postregla goste. Odgovorila je na neko vprašanje, ravno toliko, da jo je ženin lahko videl in slišal. Nato so sklenili pogodbo. Toda, bo srečna? Tega nihče ne vpraša. Indijsko dekle je rojeno zato, da osreči moškega. Če ji to uspe, je izpolnila svoj življenjski cilj. mu t*lii»ipii:Mi! grobostjo skriva plašen in fr je zapustil zavod z izgovo- obč“U^ miadostnlk z moč- fr rom, da gre v TrbovUe po "'f1 občutkl manjvrednosti, Jk, obleko In se vrnil spet v sa1 s° 3a mno9‘ sovrstniki ^ dom. Trdil je, da se pedago- -v Poklicnem usposabljanju fr gi v Mekinjah zanj sploh ze dokaJ Preh,,lfU- Življenja fr niso zmenili in da s sogo- se Je pojienjh pravih fr jenci ni našel nobenih sti- Per*Pektlv ni imel. Tudi to fr kov. Vrniti v Mekinje se, ni ?a I« “»Sokrat motilo, da fr hotel pod nobenim pogojem. f* zdaJ' Zn .."J? Tako je ostal na kodelje- le,,h’ m°9el, bit* n,ko‘‘ «*■ vem, kjer se je obnašat ' ,ne. p?dneYi,“e P°not‘' A zmeraj slabše. Bil je vse V*e. j V* b‘'° t0,'k° dru X njegova nevrotična prizade- Se zmeraj mu je bilo žal, tost je preraščala že v ka- da je moral iti iz Veržeja, rakterno motenost. Pričel je kjer se je edino dobro po-tudi zelo čudno govoriti, kot čutil in bil je prepričan, da na primer, da bi najraje vse bi bilo z njim povsem dru-pobil, da mu gredo ljudje na gače, če bi še ostal tam živce, da je najraje sam in Tllrf| . .. , ■ podobno. »Sebi ne zaupam v TVdl sedal bl še sel v več, samega sebe se bojim!« aks oonedeUek Četrtek In »oboto o» ab it »5 SREDA, H. NOVEMBRA 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic ln zgodb: Mihec v šoli. 9.10 Srbske, madžarske ln ruske romance poje Dušan Dančuo; 9.25 Dopoldansk domači pelc-mele; 9.45 Domači ln tuji solisti; 10.15 Zabavni zvoki; 10.45 Človek In zdravje; 10.55 Glasbena medigra; 12.15 Na kmečki peči — Pojo Fantje na vasi; 12.30 Iz nemških romantičnih oper. 13.15 Obvestila tn zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .! 14.35 Kaj ln kako pojo mladi pevci pri nas In po svetu (Praški ln . holandski otroški zbor); 15.30 Dolenjsko ženltova-nje — poje Akademski pevski zbor p. v. Radovana Gobca; 10.00 Vsak dan za vas; 17.05 Shekcspe-are ln glasba (5. oddaja) Ukročena trmoglavka od Wagnerja do Seballna; 18.15 Iz fonoteke Radia Koper; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert Mariborskega komornega zbora p. v. Rajka glkoška. 20.20 Melodije Jugoslovanskih skladateljev zabav- ne glasbe; 20.40 Vlncenzo Bellini: Puritanci, radijska priredba opere; 22.10 Plesna glasba. ČETRTEK, 12. NOVEMBRA 8.05 Jutranja glasbena srečanja; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.25 Glasbeni vedež. (oddaja za mlade poslušalce); 9.45 Nekaj domačih viž ln napevov; 10.15 Glasbeni sejem — pisan spored orkestralne, operne ln komorne glasbe: 12.15 Pred domačo hišo — Brkinski fantje lz Brezovice pri Kozini — Kvintet Ravenski fužlnarji; 12.30 Opoldansko srečanje z Gershvvlnom — Kubanska uvertura — Rapsodija v modrem. 14.05 Iz repertoarja ansambla Ljubljanske opere; 15.30 Igra vam Kmečka godba; 15.40 Literarni sprehod; 16.00 Vsak dan za vas; 18.15 »Odskočna deska« pianistka Sonja Pahor; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov; 21.00 Izročilo XX. stoletja — Salnt xupery; 21.40 Od preludija do okturna; 22.10 Nočni akordi. PETEK, 13. NOVEMBRA 8.05 Orkestralna paleta popularne domače glasbe; 8.35 Za vsakogar nekaj: 8.55 Pionirski tednik: 9.25 Pihalna godba RTV Ljubljana; 9.35 Pet minut za novo pesmico; 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi slovenskih skladateljev. 10.35 Novo na knjižni polici; 10.55 Glasbena medigra; 12.15 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi; 12.30 Vokalni In instrumentalni odlomki iz oper: 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Pojte z nami . ..; 14.35 Beethoven v variacijskih stavkih; 15.30 Grške narodne pesmi; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas — za ljubitelje popevk; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Arena za virtuoze — kitarist Luise Walker; 20.40 Kako aranžiramo V. oddajo; 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih; 22.10 Za ljubitelje Jazza. SOBOTA, 14. NOVEMBRA 8.05 Poje aktet bratov Pirnat lz Mengša. 8.25 Melodije za razvedrilo; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev); 9.25 Mladi glasbeniki glasbene šole Tržič; 9.45 Zvočne miniature: 10.15 Glasbeni sejem — pisan spored orkestralne, operne In komorne glasbe; 12.15 Opoldanski domači pele-mele; 12.30 Slovenski romantični samospevi ln še kaj; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba. 14.05 Iz oper jugoslovanskih skladateljev; 15.30 KUD »Stane Žagar« iz Krope ln ženski kvartet kluba koroških študentov; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.15 »Izložbeno okno«; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 »Mladi za mlade« (mladinska oddaja); 21.00 Zaplešite z nami. NEDELJA, 15. NOVEMBRA 8.00 Mladinska radijska igra: Tisti lz sosednjega pločnika. 8.42 Iz mladinske glasbe; 10.00 Se pomnite, tovariši . . .; 10.30 Pesmi borbe in dela; 10.40 Nedeljski dopoldanski koncert lahke glasbe; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 13.50 Slovenske narodne pesmi pojeta; Danica Filipčič in Franc Koren, na harmoniko spremlja Avgust Stanko; 14.00 Nedeljski operni koncert; 17.30 Humoreska lega tedna; Otroci; 18 30 spored komorne ln solistične glasbe- 19.05 Glasbene razglednice; 20 00 V nedeljo zvečer — pisan glasbeni spored za ljubitelje zabavne glasbe; 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe. PONEDELJEK, 16. NOVEMBRA 8.55 Za mlade radovedneže — Filmske kamere v Križni Jami; 9.10 Zaplešimo in zapojmo!; 9.25 Iz narodne zakladnice; °.45 Pihalna godba Rudolf Urbanec; 10.15 Pisan orkestralni lntermezzo; 10.35 Naš podlistek S. Fitzgerald: Iz pisma; 10.55 Glasbena medigra; 12.15 Pred domačo hišo; 12.30 Virtuozna glasba — jugoslovanska in tuja: 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.05 Arije iz oper Giuseppa Verdija; 15.30 Zabavne melodije; 17.05 Glasbena križanka št. 3. 18.15 Zvočni razgledi — spored zabavne glasbe; 18.45 Narava in človek: Novi viri hrane; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zabavne melodije. TOREK, 17. NOVEMBRA 8.05 Ansambel Borisa Kovačiča in Trio Vitala Ahačiča pojeta Stanka Kovačič ln Danilo Čadež; 8.24 Nekaj zvokov lahke glasbe; 8.55 Radijska šola 2š srednjo stopnjo: Jeklo in gora; 9.25 Trljč operni dueti; 9.45 Zvočne miniature. 10.15 Glasbeni Sejem — pisan spored arkestralnc in solistične glasbe; 12.15 Poslušajmo ruski državni ansambel p. v. Borisa Aleksandrova; 12.30 Iz koncertov in simfonij; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba! 14.05 Radijska šola za višjo stopnje; Železnica; 14.35 Pet minut Za Sovo pesmico (ponovitev); 17.05 oKneert po željah poslušalcev; 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble; 18.45 Na mednarodnih križpotih. 19.05 Glasbene razglednice; 20.20 Radijska Igra: Strastni mislec; 20.55 Dunajski simfoniki Igrajo Bruck-nerja. ■ ■ ■ ■ * W m » m » r J ti n o? Bizjak: Na Centralnih Alpah 1 1 = i m t (POSEBEJ ZA .ZASAVSKI I'EI)IMI K «1 Zjutraj potem ne bi imela daleč do vrha Velikanovega zoba (4013 m|, te izredno drzno oblikovane igle. ki nadkriljuje vse vrhove daleč naokrog. Ko sva že hodila med razpokami Geantovega ledenika, se je okrog naju nenadoma stemnilo celo nebo. Po Ta-culu je kmalu pričelo snežiti. Zato sva si pod ogromno ledeniško moreno poiskala zavetišče in si pripravila prostor za bivak. Komaj sva vse opravila, se je že spet zjasnilo. Sklenila sva prespati v pripravljenem bivaku. Ce bo naslednji dan lepo, lahko še vseeno nadaljujeva z vzponom. Ce pa bi šla po načrtu na Col du Geant, bi v primeru sneženja komaj še r ašla smer do Geantovih serakov. Cez te pa v novem snegu najbrž ne bi prišla. Zatorej sva morala spati v njihovi bližini, da bi jo v najslabšem primeru čimprej odkurila še po najinih svežih sledeh nazaj čez serake. Ko sva se z|utraj zbudila, sva bila že dobro namočena od dežja, med katerim je rahlo snežilo S peklensko naglico sva pospravila svoje stvari in se zapodila bez Geantove serake. Na srečo so bile najine sledi in stopinje še dobro vidne, zato nisva imela težav. Po ledenikih Tacul in Mer de Glace naju je dež in sneg tako priganjal, da sva že v štirih urah do kože premočena dosegla šotore na Montenversu. Stanje v taboru se je medlem že močno spremenilo. Ostali smo skora|da sami. Večina tujih alpinistov se je že vrnila domov Tudi naša odprava je na popoldanskem posvetu sklenila, da zapusti franeoske Alpe. Za letošnje leto je bilo z lepim vremenom konec. V višinah je vsako noč snežilo Kar smo napravili, je bilo v prvih dneh. V Francijo smo prišli z velikimi upi in željami. Toda več kot polovica naših načrtov, težko pričakovanih in skrbno pripravljenih, je ostalo neizpolnjenih pod novozapadliiu snegom. Težko nam Je bilo, ko nismo izpolnili vseh tistih pričakovanj, ki so jih v Sloveniji pričakovali od nas kot predstavnikov mlade alpinistične generacije. Nedelja, 16. avgust. Ves dan smo se pripravljali na odhod, predviden za ponedeljek In kot je ob takih prilikah vedno, je v posmeh In našo jezo ves dan sonce prijetno pripekalo. A ti žarki so bili le zadnji utripi lepega vremena. Naslednje jutro smo že spravili naše nahrbtnike in vreče k zobati železnici Dva sta se peljala z vso prtljago v Chamonia, ostali smo šli peš. Po mestu smo nato kolovratili do večera. Prtljago smo na železniški postaji zmetali na kup In jo pustili brez vsakega varuha. Pa n| nič zmanjkalo. V veliki športni trgovini smo si za zadnje molekule francoskih frankov kupili nekaj plezalnih rekvizitov. Navado imajo, da prodajalec na koncu še vsakemu podari kakšen predmet. Nam so dali povrhu nekaj klinov in sponk. Na koncu smo prodajalca — starega gorskega vodnika vprašali, kje Je kakšna dobra krčma; naš odhod iz Francije smo hoteli kot Slovenci »dostojno« proslaviti. Zapeljal nas je kar čez cesto v neko gostilno in nam plačal vse. kar smo naročili in, jasno, tudi pospravili. ' Tega pa ni bilo tako malo Proti večeru smo po štirinajstih dneh zapustili Chamonix in Francijo in se odpeljali v Švico. Vlak je bil nabito poln. Na francosko-švicarski meji se carinikom in policajem ui ljubilo v gnečo po vagonih skušali so nas od zunaj vsaj prešteti Da smo jim »olajšali« to trudo-polno delo, smo se kar sami prešteli, J itn povedali končno število in vlak Je že zapeljal v Švico. Nihče ni gledal ne potnih listov ne voznih kart. (Pri tem sem se spomnit na lansko letno republiško odpravo naših gorskih reševalcev v poljske Tatre: na češki meji Je vlak zapeljal na poseben slepi tir, ograjen z dvojno bodečo žično ograjo Nato so prišli policaji z brzostrelkami in močnimi lučmi ter po kupejih obrniti vse na glavo, ko so pregledovali vsako malenkost. Pregled Je tam trajal pol dneva, na švicarski meji pa slabi dve minuti, da smo se prešteli.| V Brigu smo se ločili Sprva smo nameravali vsi ostati še teden dni v Švici, toda zdaj se je večina zaradi slabega vremena premislila Samo z Maticem Mihelčičem sva vztrajala pri starem. Tako se je večina odpeljala domov, z Maticem pa sva sedla v vlak za Zermatt pod Matterhor-nom. Bil je zgodnji jutranji vlak, sedela sva sama v praznem vagonu. Na postaji St. Nikolaus pa so se kupeji nenadoma napolnili do zadnjega kotička. St. Nikolaus Je namreč zadnji kraj, kamor se turisti smejo peljati z avtomobilom. Tu so cesto zaprli za ves motorni promet. Mat-terhornu so prizanesli s hrupom modernega prometa. V Zermatt se je mogoče peljati le z električno železnico ali s kočijo. Tako v tem mestu nisem videl nobenega motornega vozila, ampak tradicionalno okrašene kočije Čeprav je s svojimi lesenimi stavbami in hoteli zelo prikupen, mi ni bil všeč kot babilonski Chamonix. Vse preveč vzvišene gospode se je sprehajalo po njegovih ulicah To pa ni najbolj spadalo v preprosti vaški značaj naselja in v gorski ambient njegove okolice. V Zermattu nisva ostala dolgo. Hotela sva še ta dan priti na Črno jezero pod Matterhornom Toda prtljage sva Imela preveč, da bi jo lahko nesla dve uri strmo navzgor. Zato se je Matic odpeljal z vso kramo na žičnici, sam pa sem jo mahnil peš Ta pot Je bila izredna paša za oči in fotoaparate. Matterhorn ali Motite Cervino je z vseh strani tako veličasten in edinstven, da se oko kar ne more nagledati. Ne nosi neutemeljeno naslova najlepše gore v Evropi Številna Jezerca pod njim se kot biseri svetijo pod zelenimi travniki. Na njihovih gladinah pa odseva silhueta tega alpskega Adonisa. Nepozabne slike! Hodil sem skozi vasice, zgrajene v s*;o-gem alpskem slogu. V Švici so namreč z zelo strogimi ukrepi zaščitili to najlepšo zvrst nacionalne kulture. Stavbe so vse dosledno lesene. (Se nadaljuje) PRIPOROČAMO ZA DARILO Slovenski izseljenski [Koledar 1965 Slovenska izseljenska Šenk pa Slovenska izse-matica iz Ljubljane je te [jenska matica — žarišče dni razposlala prve izvode dela, misli in dobrih želja nad 250 strani obsegajoče- za slovenske izseljence, ga in skrbno urejenega V nadaljevanju koledar-Šlovenskega izseljenskega ja je objavljeno vrsto ak-koledarja 1965. Koledar tualnih in zanimivih pri-sta uredila Zima Vrščaj spevkov, fotoreportaže »V (glavna urednica) in Mila domovini 1964«, »20 let Šenk, ilustracije pa so delo Socialistične federativne akademskega slikarja Jo- republike Jugoslavije«, »Po žeta Ciuhe. Jugoslaviji« in Novo v Po koledarskem delu je slovenskih krajih«, lepo-na uvodnem mestu objav- slovni sestavki, reportaže, ljen Novoletni pozdrav zapisi in drugo. Skratka obilo zanimivega branja, ki bo v zimskih dneh razveseljeval stari in mladi rod izseljencev. Ce še ne veste, kaj bi poslali sorodnikom v inozemstvo za novoletno darilo, vam toplo priporočamo »Slovenski izseljenski koledar 1965«. Veseli ga bralcem, ki ga je napisala predsednica Slovenske izseljenske matice Zima Vrščaj. Sledi izvleček iz govora podpredsednika republike Aleksandra Rankovi-ča izseljencem ob sprejemu v Zveznem izvršnem svetu. Tone Brožič, tajnik STM, je prispeval sestavek Široko odprte meje, Mila bodo! (an) Bili smo v taboru Sutieska ■ (G ec£ P (L (A . ■■ Po šotorih so se zbirale skupinice in vsakdo je vedel marsikaj zanimivega, predvsem pa veliko »vicev«: tak.h »z brado* ln pa seveda tudi aktualnih. Rekel bi, da je bila prav na-trpanost po šotorih merilo za interesantnost pr.povedovanja, saj se je ponekod natrpalo v hišni četverček tudi do deset ljudi Takšna »gužva« je b la skoraj vedno okrog Zagorjana Ladota, ki Je na polju humorja nosil zastavo Nekateri šotori so začeli puščati In za spanje so bil; potrebni premiki v tiste, ki še niso puščali. Z Rudijem sva se umaknila, v šotoru je ostal le Lado. Zjutraj pa smo imeli kaj videti. Naš »kralj humor- v kakršnih so se partizani tol-ja« je ležal popolnoma zvit na kti s sovražniki. Predel, kjer edinem še suhem prostoru v smo taborili, je bil namreč šotoru, okrog njega pa je bila prehodno ozemlje v času Pete precejšnja luža Šotor je Imel sovražne ofenzive, sicer Lmeno-namreč gumirano dno, tn vo- vane »Operacija SCHWARTZ«. de, ki je cui'i»'a skozi streho. Prva faza bitk na Sutjeski ni Izpuščali No, Ladota to ni se je odvijala od 15. do 20. ma-posebno motilo, saj je bil celo ja 1913. Sovražnikove sile so ponosen na privilegij, da je štele: okrog 57 000 nemških, imel stanovanje s kopalnico. 43 000 italijanskih in približno Tretji dan našega taborjenja 2 000 bolgarskih vojakov pa pri Trnovačkem Jezeru smo še 11 000 domobrancev in usla- zopet preživeli v taboru De-storili, da se Je vreme prav ževalo je. Le kaj smo slabega zarotilo proti nam! Kar raz- šev ter nacionalno črnogorsko četniško formacijo z nekako 4 000 ljudmi, skupno torej 117 000 vojakov in oficirjev draženj smo postaialt V takih pod vrhovno komando genera- trenutkih pa smo se malo močneje zavedli vse teže okoliščin, Trenutek ob Trnovačkem Jezeru la LOtersa Skupno številčno stanje Glavne operativne grupe Vrhovnega štaba pod vodstvom maršala Tita pa je bilo okrog 19 700 ljudi, od tega okrog 4 000 ranjencev rt) bolnikov. Naši borci so kljub temu, da so bili po številu šestkrat slabši, hrabro sprejeli neenak boj Poleg številčne premoči je sovražnik namreč razpolagal še z najmodernejšo oborožitvijo, pomagale pa so mu tudf aviacija, tanki in artilerija, imel pa je še normalno oskrbovanje vseh sil. Nasprotno pa so bili naši borci fizično izčrpani, podhranjeni, poleg vsakdanjih težkih borb in stalnih premikov so morali paziti še na ranjence in bolnike Vendar so imeli še nekaj močnejšega: prakso v parti- zanskem načinu bojevanja, veliko hrabrost In neomejeno zaupanje v svoje vodstvo ln ideal zmage revolucije. (Se nadaljuje) Ciska ji je odgovorila, da ji je zelo žal, da pa se je že prej dogovorila s svojo prijateljico iz šolskih let, da bosta šli preko praznikov v planine smučat. Ko pa jo je ta poklicala, se je izgovorila, da mora k sestri. Na Silvestrovsko praznovanje jo je povabil tudi stari prijatelj, s katerim sta se večkrat dobila v klubu. Odločila se je, da si bo za zadnji večer v letu dovolila luksuz, da bo šla enkrat po dolgem času pravi čas v posteljo in da bo naslednje jutro v postelji brala knjigo, ki si jo je kupila ravno v ta namen. Andrea je dobila Ciskino bonboniero. Ni bila bolna, niti ji Mihael ni prepovedal, da bi se zanjo pismeno zahvalila. Ko je odmotala lepo škatlo iz zavojev, je z njo vsa srečna odhitela k stricu. Vzel ji jo je iz rok in si jo ogledoval. »Tu so včeraj ležale njene rok?...« je premišljeval, a že ga je zmolila Andrea. »Takoj se moram Ciski zahvaliti zanjo, saj smem, kajne?« ga je spraševala, veselo vznemirjena zaradi prvega znaka življenja, ki ga je Ciska dala od sebe, odkar so se ločili. »Jasno, takoj "ji moraš pisati,« je menil Mihael, nato $a ppžabil Andreo vprašati, če je karto že Oddala. Andrea je karto vtaknila v žep njegovega luknjiča, kjer je obtičala, ne da bi on sploh vedel zanjo. Tisti večer pred Silvestrovim je sedel Mihael V topli dnevni sobi sklonjen nad risalno desko ter vneto meril in črtal. Andrea ga je že nekaj časa radovedno opazovala in ga naposled vprašala: »Kaj pa bo to, stric Mihael?« »Samo nekaj sem poizkusil,« je zamrmral. »Ne bodi no tako skrivnosten, pokaži,« je rekla in se mu naslonila na hrbet ter mu preko rame radovedno gledala pod prste. Ni se dal motiti v svoji vnemi in ker je vedel, da Andrea zlepa ne odneha, ji je povedal: »Naša garaža je tak6 velika in svetla, da bi se dala preurediti v delavnico.« »Saj imaš v mestu delavnico, čemu ti bo še ena?« »Ta ne bi bila zame ...« Sramoval se je samega sebe, a še vedno je veroval v čudež. Andrea je takoj zaslutila njegove misli. »Za Cisko bo, to bo lončarska delavnica,« je veselo zaklicala. »Mhm,« je potrdil Mihael, »vidiš, v tem kotu" bo velika peč, tule ob oknu pa miza...« Naprej ni prišel, ker se ga je Andrea oklenila okrog vratu, da bi ga skoraj zadušila. »Oh, stric Mihael, tudi ti še vedno misliš na Cisko, jaz pa sem mislil?, da ne maraš več zanjo.« »Pusti me, saj ne morem več dihati,« se je branil Mihael, potem pa si jo je posadil na kolena. »Seveda še mislim na tvojo Cisko,« je rekel v zadregi in hitro pristavil: »Sedaj pa spati Zadnji čas je, da greš v postečo!« »Saj mi jutri ni treba v šolo,« se je upirala. »Ah, seveda, jutri je Silvestrovo,« se je spomnil, »se kaj veseliš?« »Ne, čisto nič — ker bova sama, brez Ciske.« »Res bo dolgčas letos ...« »Kaj pa, če bi se jutri peljala k njej,« je vprašala Andrea in pridržala sapo v strahu, kako bo stric Mihael sprejel njen predlog. On pa je v njeno veliko presenečenje odgovoril: »Tudi jaz sem že mislil na to. Kaj pa, če je jezna na naju?« »Pojdiva pogledat, morda se naju pa razveseli!« »No, dobro, pa poiskusiva!« »Ne morem verjeti, da je vse to res, stric Mihael! Ali- se bova čisto zares peljala k njej in jo privedla nazaj domov?« »Ne veseli se hitro, Andrea! Najprej morava videti, če itnS sploh čas za naju in če bo hotela nazaj,« »Brez skrbi, da bo hotela! Vem, da ni pozabila na naju! Oh, stric Mihael, kako sem srečna, hvala, hvala tiT« To naj bi bil tih, miren, Silvestrov večer —• vsaj t^ko si ga je Ciska zamislila. Strah pred osamljenostjo je pogumno odganjala od sebe. V. bližnji cvetličarni, si je kupila majhno novoletno jelko, že okrašeno s svečkami in umetnim snegom. Brez jelke bi ji bilo še teže. Toda drevešce je Bilo tako nebogljeno videti v veliki delavnici, ki je bila sedaj, ko je bila lepo pospravljena, videti še večja in bolj tuja kot sicer. 2e dopoldne jo je pospravila in pometla na kup lesno volno. Zjutraj je odpremila zadnji ducat kmečkih vrčev za trgovino narodnih umetnin. Na klopi je stala košara, polna pisanih zavitkov s prazničnimi dobrotami. Ciska je še kar v modrih hlačah in čevljarskem predpasniku brisala prah po policah. (Se nadaljuje) ROMAN * KRIMINALNA ZGODBA • ZANIMIVOSTI • HUMOR * ROMAN KRIMINALNA ZGOD RAZBITA VENERA — Se pravi, če bi lahko kam šla In če bi imela koga, ki bi skrbel zate, bi lahko jako) odšla! — Kaj mi predlagaš, Mike? — Danes popoldne te bom odpeljal. Se strinjaš? Ruby Je povesila oči, ne da bi mu odgovorila. Naposled je zamrmrala: — Ne vem, ka) naj rečem, Mike. — Reči le da ali ne._, ,— Razumi me vendar. Mike, med nama je vse končano; tako mora biti. Nimam niti pravice prositi te za denar in sploh ... — Boš šla od tod, da ali ne! — Da, je končno odgovorila. — Dobro. Sedaj pa ml moraš pojasniti nekatere stvari. Kdo te je tako pretepel? Je bil tisti s tetoviranimi prsmi? — Da, toda njegovega imena ti ne povem. — Me tudi ne zanima. Zakaj te je napadel? — On ... hotel je nekaj izvedeti. Nisem mu hotela ničesar povedati. — Je on plačal zdravljenje? — On. Ko sem mu pobegnila, me je zasledoval, toda potem me je ustavil neki avtomobilist in me ni mogel dohiteti. Sledil pa naju Je prav do sem. Nato Je izginil, pa se spet vrnil čez eno uro ln plačal za teden dni vnaprej. — Da bi te lahko ves čas nadziral, se pravi, da mu ne bi mogla pobegniti? — Da. — Se pravi, da je bil prepričan, da ga ne boš prijavila policiji? — Da. Polomljeni nohti so ^ se ustavil na gubah bolniške halje. — Razen tega pa se Je prav gotovo domenil z osebjem klinike, da ga je treba takoj obvestiti, če Bi ti slučajno poskušala pobegniti. — Prepričana sem, da Je tako. Neprestano me nadzorujejo.-Mislim, da jim je rekel, da sem se že zdravila na psihiatrični kliniki, da večkrat kar nenadoma zbežim in da za svoja dejanja nisem odgovorna. Mike je zmajal z glavo in vprašal: — S katero policijo imaš torej težave. — Iz Sacramenta. — Presnetol To je precej blizu od tod. * — Vem. Mike je vstal. — Mislim, da bo to zadostovalo. Vrnil se bom približno ob štirih popoldne. — Nobene obleke nimam, Mike. Tista, ki sem jo imela nazadnje na sebi, je vsa raztrgana. On pa je obdržal moj kovček. — Čevlje imaš? — Samo enega. Drugega sem izgubila. — Prinesel ti bom vse, kar potrebuješ. — Misliš, da te ne bo prijavil policiji, če boš izginila? — Kje pa, tega se sploh ne bojim. C J — In ta stvar, zaradi katere te išče policija v Sa-cramentu... — O tem ti ne njprem povedati ničesar, ga je hP tro prekinila. — Si kriva? Prvič, pdkar sta govorila, sp temne oči mlade I.Q vole žene vzdržale Mijcov pogled. Tiho je rekla: — Ubogi Mike. — Sl kriva? — Da. III. poglavje Majhna siva hiša se je = dvigala na nasipu pred = prekopom. Na polju, pod — kanalom, so rasli paradiž- = niki, beluši in^čebula. Naj-bližje hiše so bile nakopi- 2E čene približno kilometer daleč, na zavoju prekopa. Ta je bil širok približno ^ /trideset metrov; voda v — njem je bila svetla in čl- ~ sta. — (Se nadaljuje) ~ zanimi- vosti Prinesel telegram -odnesel dragulje V draguljarno v najimenitnejši četrti francoskega mesta Bordeaux je stopil človek v poštarski uniformi. , »Prinesel sem vam telegram«, je dejal tajnici. Namesto telegrama pa je neznanec potegnil iz torbe velik revolver in ga nameril v tajnico. »Poštarjev spremljevalec« je. izpraznil vitrine in st napolnil žepe z dragulji in s prstani, nato pa sta oba izginila v množici. V prodajalni je bila tudi stranka, ki pa je bila tako preplašena, da ni mogla ničesar ukreniti. Policija si prizadeva, da bi po skopem opisu tajnice in stranke našla oba neznanca. Grenka resnica Slika, ki jo je naslikal angleški slikar Arthur Thomson in ki Je prikazovala zasedanje zgornjega doma, je vzbudila Jezo med lordi. Prvič zato, ker je Thompson naslikal samo 130 lordov — več jih na tej seji ni bilo —, drugič pa zato, ker je naslikal dva lorda, ki spita. Umetnik se je zagovarjal takole: »Oba lorda sta v resnici spala. Vrhu tega pa slikarsko prikazovanje zgornjega doma brez spečih lordov ne bi ustrezalo resnici.« NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME Spremenljivo oblačno vreme bo. V višjih legah sneg, v nižjih izmenoma dež sneg. Bistvenega znižanja temperature ne bo. iMMMtaMlMl ■BšHHHiai Ustanovljen decembra 1911 — Glasilo občinskih odborov ■SZDL Hrastnik, Litija Trbovlje, Zagorje ob Savi - Ureja uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK i ZALOŽENOST S SEZONSKIM TEKSTILOM V ZASAVJU Članstvo ZK naj aktivno sodeluje {Nadaljevanje s 1. strani) v NA-MO, poslovalnico Prvega Junija in govorila z direktorjem, tovarišem Mahkovcem. Povedal ml je, da ljudje vse nlanj kupujejo metrsko blago v korist konfekcije, kljub temu, da le-ta še mnogokrat ni takšna, kot sl jo želimo. — Imate dovolj zimskih plaščev? — Da. kar dovolj jih bo. V zadnjih dveh mesecih smo dobili lepe plašče beograjskega »Beko« in je prodaja občutno porasla. — Škornji? — Ne dobivamo zadostnih ko- Šofer povzročil nesrečo (N. D.) TRBOVLJE — 28. oktobra je voznik avtobusa (trboveljskega mestnega prometa) LJ 152--37,. Alojz Potrpin (star 39 let), lz GlmanzIJske 27, ustavil avtobus na postajališču na Kolodvorski cesti, da so lahko potniki Izstopili in vstopili. Zadnja je Izstopala devctlnšestdesetletna Meda Rozman iz Obrtniške 14. Tedaj Je voznik odpeljal s postajališča. ne da bi se prepričal, če so V3i potniki že izstopili. Pri tem Je Rozmanova padla po pločniku In sl zlomila levo nogo. Alojz Potrpin nesreče ni prijavil ličin, tako da se o kakšni izbiri sploh ne da govoriti; sploh je z zimsko obutvijo precej težav. Se teže pa je z otroško obutvijo. Tu, čeprav bi radi, kupcem mnogokrat sploh ne moremo ustreči. Nato pa sem šla po oddelkih. Pri otroških plaščkih sem opazila nekaj prav ljubkih, toda za manjše otroke, od dveh do treh let starosti ni bilo skoraj nobene Izbire. Videla sem nekaj čednih puloverčkov, v lepih barvah, toda, na žalost, nobenega brez vzorca. Ustavila sem se pri ženskih tn moških konfekcijskih modelih. Moških sem opazila bolj malo, ženskih več. Ne bi mogla reči, da izbire ni bilo, sem pa pogrešala plašče z izrazitejšim modnim navodilom — kožuliovlnaste ovratnike in manšete, linijo rc-dingot, dvovrstno zapenjanje in seveda, zimske kostime s krajšimi oziroma tričetrtinskimi Jopicami in tudi s krznenimi dodatki. Bolj izbirčen okus tu nima kaj Iskati in je mnogo bolje, da se zateče k metrskemu blagu in se opre na svoj okus. Tu, pri metrskem blagu se Je dalo več videti, mnogo več, pa vendar so bile tudi vrzeli, vendar v glavnem opravičljive. Tega, da nimajo modnega blaga številka I za ženske popoldanske In večerne obleke — muslina, niti krepa ali česa podobnega. Jim pač ne moremo očitati, ker kaj takega pri nas razen zelo redkokdaj ni nikjer dobili Pre- cej Je volnenega blaga za ženske obleke v raznih kvalitetah in v različnih, nekaterih tudi zelo lepih barvah. Prodajalec se mi je pritoževal, da Jim primanjkuje prvovrstnih moških kamgar-nov, prav tako pa tudi temna svilena podloga, ki je sploh ni dobiti in jo marsikdo zaman Išče. — Kaj pa z blagom za večerne obleke? - — Za moške imamo čudovito uvoženo smoking blago, izredne kvalitete. Za ženske pa bi prišel v poštev lame brokat v srebrnih in zlatih vzorcih. Enobarvnega imamo bolj malo; če ga kdaj slučajno dobimo (pred kratkim smo dobili čudovit indijski muslin, o katerem ni več ne duha ne sluha), ga takoj razprodamo. Da, blaga za plašče imamo dovolj, tako moškega kot ženskega. V glavnem imamo na zalogi blago v standardnih barvah, ker tako najbolj »gre«. In zaključek? Ce niste le preveč Izbirčni in če Imate kolikor toliko časa, boste našli v trgovini marsikaj, vsega pa prat* gotovo ne. Večkratni vlomilec prijet KOLESAR JE BIL VINJEN (N. D.) TRBOVLJE — 1. t. m. je vozli voznik osebnega avtomobila. LJ 190-15, Mirko Srubar, st ir 38 let. iz Čebin 3, proti Čebinam Nasproti mu te pripeljal vinjeni kolesar, Valentin Kreže, star 54 let. doma v Koloniji 1. maja 28 in se zaletel v avtomobil. D) nesreče je prišlo zato, ker Je Kreže vozil po sredini ceste In pa, ker Je zaviral, pri čemer mu Je kolo spodrsnilo. Kolesar st Je pri padcu po.* k o doval roko v zapestju, škode na kolesu je za 5000 dinarjev. , Mnogokrat govorimo o ustanavljanju vsemogmili klubov, med drugimi tudi filmskih Največkrat pa se je zgodilo, da so laki klubi ali prenehali z delovanjem, ker je bilo premalo interesentov, ali pa so se ph udeleževali listi, ki so o delu (na primer filmskega kluba)'imeli že kaj ver pojma Filmski klubi torej svoje naloge n nobenem od bistev niso opravili in zalo tudi ni čudno, da se zgodi kaj takega, o čemer želimo spregovoriti. zori n tistem hipu stresli, saj so bili dokaj realistično prikazani. Namen tega zapiska pa je v tem, da je bilo videti v prvih vrstah o dvorani sume otroke v starosti od štirih let naprej. Pa tudi na balkonu je sedela neka mati (po rnoji oceni) s triletno in petletno hčerko In kakšen zaključek lahko naredimo iz tega? Vprašamo se lahko, kako je la film psihično vplival na duševnost vseli otrok ki so sedeli p dvorani in šele Primer se je zgodil v kinu Svobode v dobro dojemajo življenje okrog sebe. Kaki sovcu. ko so predvajali kriminalni film ko more neka mati, ki seveda sama zelo tKrik strahiu. Kdor je film videl, mu rada hodi n kino in nihče ne more pa-osebine ni potrebno posredovali, saj si jo žiti na otroke, vzeli s seboj triletno in je predobro zapomnil. Film prikazuje petletno hčerko? 7 udi po predstavi prav namreč gnusen umor in it) gnusnejie pri- gotovo ni razmišljala o tem, ne samo ona krivanje tega umora. Zato so o filmu tu- _ uurinji di eksiravaganinejši prizori iz vrste kri- . minalnih filmov — tako prizor z mrtve- , Morda bo čez " JT11 r!'.'V' cem v naslonjaču in pred njim gori sne. ^fapisan nov h t zgodba o nekmn. lt bo ,,, . . . .. .. .. hotel posnemati svoje junake iz filmov ča. k daje prizoru še grozovitejši videz. ne rapno na ,ak(en nafin toda nadalje prizor z mrtvecem, ki je tbalza sjar$i Jmdo rekli: ►Saj smo ga vendar do-mirant (beri: skrit) na poseben način in . , .• to pod vodo v manjšem bazenu in po- * dobno. Skratka, tudi odrasle so ti pri- (raj)) (N. D.) TRBOVLJE — 6. t. m. je R. V. — B. iz Opekarne vlomil ob polnoči v restavracijo »Turist« pa Trgu revolucije skozi streho. Iz nezaklenjene spalnice je spečemu gostu ukradel 32.800 dinarjev. Toda s tem se ta večkratni, komaj osemnatst-letnl vlomilec ni zadovoljil. Malo zatem je pred restavracijo poskušal vlomiti v osebni avtomobil Fiat 1300 In se odpeljati z njim. Pri tem ga Je zasačila pa-trola LM Trbovlje. Vlomilec Je skušal uslužbencem LM pobegniti in skočil čez zid v TrbovelJ-Sčieo, pri čemer sl Je teže poškodoval nogo. Kot smo že poročali v prejšnji številki »Zasavskega tednika« je na posvetovanju širšega političnega aktiva hrastniške občine govoril o NEKATERIH PROBLEMIH OKROG STATUTARNIH RAZPRAV sekretar organizacijske komisije CK ZKJ in delegat Hrastnika za VIII. kongres ZKJ, Marjan Orožen. Iz njegovih izvajanj povzemamo naslednje ugotovitve: 0 Na dosedanjih sestankih, na katerih se je ocenjevalo predkongresno aktivnost, je bilo ugotovljeno, da se je posvečalo premalo pozornosti • vsebini in priporočilom smernic VII. kongresa ZKJ. Na podlagi teh ugotovitev sc je posvetilo premalo skrbi tudi poglabljanju Sistema samoupravljanja. Na drugi strani pa vidimo, da so organizacije ZK usmerile svoje delo le na temeljito obravnavo statuta, kar pa je zasenčilo ostalo aktivnost. Posledica tega je, da se predkongresna aktivnost meri samo s kvantitativnimi pokazatelji. Aktivnost ugotavljajo po tem, koliko je bilo sestankov, posvetov itd., ne pa po tem, kaj se Je izboljšalo v tem času Iz. tega bi lahko zaključili, da se aktivnost na osnovi smernic ni dovolj premaknila v okviru občinskih komitejev In osnovnih organizacij ZK. Aktivnosti komunistov ni dovolj čutiti v organizacijah SZDL, sindikatih, v organih družbenega upravljanja tam, kjer Je mogoče smernice realizirati. ■ Iz dosedanjih razprav med drugim tudi izhaja, da je manj vsebinskih predlogov in pripomb, več pa površnih ugotovitev, ki se nanašajo na posamezne formulacije. Na osnovi sedanjih razprav bodo spremenjena tudi nekatera določila v statutu, nekatera pa bodo tudi Izpuščena. ■ Ne glede na slabosti in pomanjkljivosti predloga statuta so v tem načrtu pravice in dolžnosti članov ZK kompleksne) e formulirane in predstavljajo velik napredek pri razvijanju delovan|a članstva ZK. To dokazu|e|o formulacije, ki govore o tem, da članstvo ZK aktivno sodeluje v procesu izgrajevanja stališče ZK. Nujna posledica tega bo, da bodo morala vodstva ZK v prihodnje d.ugače organizirati svoje delo, da bo' lahko prišlo de izraza sodelovanje članov pri sprejemanju stališč ■ Novost v statutu so tudi razprave o kadrovski politiki. Statut Izhaja iz dejstva, da |e treba kadrovsko politiko v 7K demokratizirati. Smatra se. da danes ni več potrebno, da se kadri v.ZK odre|a|o na vrhu, ampak da |e treba prepustiti članstvu, da neposredno odloča In Izbira kandidate za vodstva ZK. 0 V statutu je močno poudarjena vloga osnovne organizacije ZK s tem, ko je rečeno, da osnovna organizacija ZK samostojno deluje In da je odgovorna za realizacijo programa ZK, statuta in politike ZK. V tem smislu bo treba vprašanju razvijanja OO ZK, vsebini njihovega dela in metodam dela posvetiti v prihodnje še več pozornosti kot doslej. Statut tudi ugotavlja, da niso potrebne še neke druge Oblike organiziranja komunistov. Aktiv komunistov je treba pojmovati kot metodo dela, ki Je mogoča zia vseh področjih dela komunistov. 0 Za delovanje organizacl-je-ZK v občini je predvsem važna misel, ki govori, da lina občinska konferenca pravico odrejanja področja dela komunistov v občini; dalje določba, kjer je govora, da je naloga občinske organizacije, da usmerja aktivnost komunistov na celotno problematiko v komuni, to se pravi; na skupnost odnosov, ki se v komuni pojavljajo in na probleme, ki Jih Je treba v zvezi s tem reševati ter končno tudi določba, po kateri bo občinska organizacija dobila pravico, da daje svoje predlogu in mišljenja višjim forumom v zvezi z določeno politiko. 0 Osnutek statuta tudi nekoliko menja položaj vseh vodstev ZK. Vsa ta vodstva so bila v dosedanji praksi več ali manj odtegnjena od članstva. V predlogu statuta se je skušalo te stvari odpraviti s tem, da se bolj poudarja vloga vodstev ZK kot izvršilnih organov konferenc in kongresov, ki pravzaprav predstavljalo članstvo ZK Vse to zahteva, da v delu vodstev prihaja do izraza načelo kolektivnosti. Poudarjeno pa je tud), da naj ne bodo vodstva ZK zbir predstavnikov raznih organizacij, ampak da na| bodo v vodstvih ZK tisti, ki |im je to delo osnovna naloga. ■ Želel bi tudi poudariti, da je bila naloga predloga statuta urediti odnose v ZK na način, ki na| bi bil najustreznejši stopnji našega družbenega razvoja in razvola demokratičnih družbenih odnosov znotraj ZK. Statut ima tudi namen omogočiti lak način organiziranja komunistov, ki naj bi stimuliral neposredno druibeno-politično aktivnost komunistov. Zaradi tega tudi ni bil edini namen razprav o predlogu statuta samo. da se da|o predlogi In pripombe, ampak da vsaka organizacija na svo|em področju analizira prakso In na osnovi določil predloga statuta izdela zaključke za nadaljnje delo. Sicer pa se na| novi statut zastavi tako. da se vsi odnosi ure|ajo v novih pogo|ih, ki zahtevalo, da se politika ne gradi v vodstvih ZK ampak s sodelovanjem vsega Mansl- ) »/ASA \ Mil il-.DNIK« Irbtivlje - L redmšlv o »n Uprava: Trbovlje, Trg revolucije 11/11 — telefon 80-191 poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-13-608-1 — Naročnina: posamezna številka 20 di-nnrjev, mesečna naročnina 60 dinarjev trimesečna ISO dinarjev, polletna 360 dinarjev in letna 720 dinarjev — Poštnina; plačana v gotovini. Nenaročenih rokopisna in fotografij ne vračamo — Stavek, klišeji in tisk CF »Mariborski tisk« Maribor.