Odred dobre volje v trideseto leto
Brez sodelovanja ni uspehov
Trenutno najstarejša tabornlška enota v naši občini je odred Dobre volje, ki je bil ustanovljen pred 29 leti. Novembra so se pogovorili o preteklem delu in začrfali smernice dela v 30. letu delovanja.
Ta odred je v minulem letu precej spremenil svoje delovanje; nekdaj operativni tabomiki — funk-cionarji, ki so vodili odred, čete, družine in klube—so se razselili po raznih krajih občine in tudi izven nje. Tako bo enota potrebovala spet določen čas, da bodo sicer aktivni in sposobni mlajši funkcio-narji spoznali tudi zahtevnejše oblike delovanja. Več časa namreč potrebuje vsako društvo, da se lahko povezuje navzven. Taborniki so ponovili staro resnico, da brez sodelovanja v krajevni skupno-sti, razumevanja vseh dejavnikov, ki kakorkoli vplivajo na delo mladih in seveda brez ustreznih pro-Storov za delo in materialnih sredstev delo društva ne more blesteti.
Odred Dobre volje ima številno članstvo v četi Bo-rovci, ki v 7 vodih združuje 66 otrok, družina Čukci šteje v 6 vodih 47 članov, četa TV-15 šteje 7 vodov, družina Mravlje pa v štirih vodih kar 51 tabornikov in tabornic.
Posebno izstopajo taborniki v Medvodah: četa Kaktusi je začela z enim vodom, sedaj jih je pa že več. Družina Čmrlji je tudi izredno aktivna in pove-zuje 5 delovnih vodov. Pri VVO Medvode so dobili nove prostore ža sestajanje, ustanovili pa so tudi klub Kljuke, ki že ob začetku šteje 18 članov. Med-vodčani so tudi med redkimi taborniškimi enofami v Sloveniji, ki redno izdajajo svo)e glasilo Tabomik Kljukec. Ta je že po izvirni tehnični opremi in tudi vsebini zaslovel po taborniški Sloveniji. Taborniki v Medvodah pa načrtujejo, da bodo še leto dni pove-zani s šišenskim odredom, potem pa se bodo ob 30. obletnici osamosvojili in ustanovili samostojni tabor-niški odred v Medvodah.
Dobrovoljci so znani kot dobri taborniški tekmo-valci na mnogobojih in drugih srečanjih taborniških ekip. Tako tudi v letu 1983 beležijo zanimive tekmo-valne uspehe. Organizirali so vrsto zahtevnejših akcij, od tradicionalnega taborjenja v več izmenah na tabornem centru v Bohinju, prek tradicionalnega teka okoli Bohinjskega jezera in drugih akci) do pr-
vomajskega tabora ob Krki. Seveda pa je nadvse pomembno redno tedensko delo vodov, številni izle-ti, sprehodi, razgovori, urjenje za tekmovanja in druge taborniške pestre dejavnosti. Letos so tudi tekmovali na zveznem taborniškem mnogoboju na Tjentištu, kjer so predstavljali Zvezo tabornikov Slo-venije in se odlično uvrstili.
Za vzgojo kadrov skrbijo v sklopu občinske tabor-niške zveze, saj so se tudi oni letos udeležili gozdne šole za vodnike medvedkov in čebelic, za vodje dru-žin in za propagandiste. Dobrosodelujejo s šolskimi vodstvi, saj je večina tabornikov iz osemletk.
Gospodarji odreda pa žalostno ugotavljajo izredno obrabljenost opreme, ki je že vrsto let niso obnavljali, stalna popravila pa so tudi že pri kraju, sa) je platno neuporabno in bodo morali kupiti nove šo-lore, postelje in drugo opremo za letna taborjenja oziroma ostale akcije Poseben problem pa se le-tošnio iesen pojavlja na sedežu odreda na Kebetovi ena, saj ne smejo več ogrevati prostorov, ker ti niso ustrezno urejeni, otrok pa ne morejo dlje časa imeti v mrzlih sobah Kljub temu pa s pravim tabomiškim optimizmom ugotavljaio. da bo sicer res težko, ampak bodo že kako zdržali zimske mesece.
Ob prehodu v trideseta leta obstoja tega odreda so jim številni predstavniki tudi želeli boljše delovne
razmere, več stikov s krajevno samoupravo, pred-stavniki šol pa so se pohvalno izrazili o delu tega ta-bomiškega odreda, ki so mu tudi doslej nudili vso možno pomoč.
MODRI ZVEZEK GALEBOV
Rožnikovi novinarji so ponovno izdali trojno šte-vilko odrednega glasita GALEBI. Stevilka 147-149-83 obsega 52 strani zanimivega pisanja. Tokrat bolj strokovno usmerjenega za delo enot v odredu. Kronika dela v preteklem mesecu je redna rubrika, ki s konkretnimi številkami dokazuje aktiv-nost enote. Pregled akcij s prikazi oznak, ki so jih prejeli udeleženci akcije, je vedno zanimiv del glasi-la. Ponatisi dopisnic, ki jih pišejo enote odredu kot dokaz, da so bili na zahtevnejši akciji aii pa kje dlje iz Ljubljane, le še pestrijo že sicer zanimivo glasilo. Tudi ponatisi izrezkov iz časopisov z raznih koncev Jugoslavije, ki omenjajo odred Rjžnik, so dodatna potrditev dela izven meja občine in republike. Pro-gram dela za naslednje obdobie so poslali prek gla-sila v javno razpravo kot osfiovoza konferenco. ki bo januarja 1984, tik pred odhodom na zimovanja. Za-nimiv pa je sestavek — tudi za odrasle— o darilih — kako darujemo, tudi strokovni dodatek o gobah, kje in kdaj rastejo, bo marsikoga pritegnil. Več strani pa so posvetili srečaniu veteranov na Rožniku, kjer so obujali spomine na preteklih 24 let delovanja, se do-govorili za proslavljanje leta 1984, Ki naj bi bilo po-svečeno proslavi 25 obletnice aktivnega dela tega šišenskega odreda.
čez dve strani pa so objavili podpise udeležencev veteranskega srečanja. Sledijo stalne rubrike kot: pobarvaj me, zanimivosti z vsega sveta. taborniška propaganda, VII. zlet ZTJ, etipres etikete, taborniške (skavtske) znamke v letu skavtov, svetovni zbor skavtov v Kanadi, seznam novih oznak, diplome, ki so jih prejeli na zadnjih akcijah, cenik idr. Glasilo prejmejo člani odreda brezplačno, izdajajo oziroma razmnožujejo in vežejo pa ga sami taborniki.
STROKOVNI VODNIŠKI IZLET
Klubovci vsak mesec prirejajo za vodnike po-sebne izlete, na katerih se Kalijo bodoči strokovnjaki za življenje v naravi, vodniki pa si izpopoln|uje|o znanje, kako preživeti na prostem, kako se znajti v izrednih primerih in pomagati drug drugemu.
Zadnji dvodnevni iziet Rožnikovih vodnikov, se-veda le starejših. je bil tako zanimiv, da je bilo žal vsem, ki so se ustrašili dežja in mraza. Na 2-dnevnem prek 50 km dolgem pohodu šo raziskovali kraške jame. seveda pod vodstvom izkušenega tabornika — jamaria, proučevali so rastlinstvo. iskali sledove živali in si sami pripravljali hrano iz rastlin, ki so jih nabrali med potjo. Naučili so se orientaci|e v podze-meljskih jamah, urili v topografiji na kraškem terenu, za šalo so se pomerili v signaliziranju v morseju in semaforu, za prenočevan|e so si izdelali bivak. Ne-kateri so tudi zmrzovali, ker so preveč površno pri-pravljali zasilno bivališče. V dežju so morali zakuriti ogenj s tremi vžigalicami in še drugače so si dali duška čez vikend. Brko kot strokovni vodja je vse nadobudne pohodnike pohvalil, ko je videl tudi nekaj hudih žuljev. Vendar so bili vsi navdušeni nad poho-dom, sajjebilozanimivo, marsicesasosenaucili.se nasmejali taborniškim potegavščinam, ki jih stari ta-borniki že poznajo, mlajši pa le počasi dojamejo, da so tarča nedolžnih šal. Zanimiva je bila ugotovitev vseh, da so se ležko odločili za udeležbo. na koncu pa ni bilo niti enemu žal, pa čeprav je marsikaj pre-stal Torej še vedno velja stara trditev, da mlad člo-vek vedno rad sodeluje, tudi prenaša neprijetne si-tuacije, le navdušiti ga je treba, pa je prosli čas orga-nizirano izpolnjen. To pa je tudi cilj vsake organizaci-ie.