tu). Aktivnega prebivalstva je v kmetijstvu 44.6% (v LRS 58.4 bdst.), od tega 65% moških in samo 35°/o žensk. Iz tega se vidi, da je tudi na kmetih zelo veliko vzdrževanih ljudi in pa, da je ženska delovna sila v kmetijstvu slabo izkoriščena, čeprav se ravno tu da ženska delovna sila najbolje izkoristiti. Vzrok je treba iskati v preteklost: in v verskih predsodkih. Ta predel naše države je bil osvobojen izpod krutega turškega fevdalnega sistema šele leta 1912, v stari Jugoslaviji je pa spet bil zaradi srbskega hegemoniz,- - zapostavljen. Zelo negativno se tudi kaže vpliv muslimanske vere, posebno do žensk Republiška zakonodaja je prepovedala imeti več žen in zakrivanje obraza zaradi česar so se nekateri Turki odločili raje za izselitev iz države. Ponekod se seli polovica in več turških vasi. kar dela oblastem skrbi za naselitev teh krajev Tako se je Makedonija rešila vseh spon šele z osvoboditvijo leta 19d5 S sodobnimi načeli je prežeta predvsem mladina, ki se sodobno oblači se izobražuje. opušča stare verske običaje in z velikim elanom hiti bodočnosti naproti. POVRŠINE Makedonija meri 2.600 000 ha (LRS 2,000.000). Od tega je produktivne zemlje 65%. Od produktivne zemlje odpade na ne- kmetijske ali gozdnate površine 34%. na kmetijske površine pa 66%. Od kmetijskih površin je 52% obdelovalne zemlje, neob-delovalne zemlje pod pašniki je pa 48% (534.816 ha). Obdelovalna zemlja ie razdeljena na: njiv je 519.322 ha ali 89,6%, travnikov 36.582 ha ali 6.3%. strnjenih sa- Makedonka v značilni narodni noši dovnjakov je 14.08? ha ali 2.5%, vinogradov je 9267 ha ali 1.6% V oči pade velik odstotek neproduktivne zemlje, ki zavzema 921.484 ha ali 35% celokupne površine (v LRS samo 15%) ter velik odstotek pašnikov. Malo je tudi gozdov, in to samo 34% (v LRS 48%) pa še ti ne zaslužijo tega imena, kei je to bolj grmovje kot pa gozd. Pr? pašnikih je treba pripomniti, da to niso naši planinski pašniki, ampak pašniki v zmernih nagibih z globokosežno deviško zemljo ki se da uporabiti za vsako, kmetijsko rastlino Danes jih največ Spreminjajo v plantažne nasade vinske trte. NA POTI DO SKOPLJA Končno zbirno mestr vseh udeležencev ekskurzije je bil 16. oktobra 1954 Zidani most kjer se je ob 21. uri zbralo 27 udeležencev: 9 s Štajerske. 9 z Dolenjske. 7 iz Ljubljane. 1 z Gorenjske in 1 s Primorske Odpotovali smo Z orient-ekspresom proti Beogradu V nadaljevanju vožnje iz Beograda proti Skoplju smo na levo in desno od železnice vide’i mnogo neizkoriščenega polja pa tudi z ozimnimi žiti posejanih polj skoraj ni bilo videti, čeprav je bila setev v Sloveniji v tem času že v zaključni fazi. Človeku se vsiljuje misel da če b: vsa ta polja in odlično zemljo smotrno izkoristili, bi nam najbrž ne bilo treba uvažati pšenice. Za setev je pa treba pridnih rok kmetovalcev, katerih tukaj najbrž zelo primanjkuje. Primerjajoč stanje, ki ga je bilo mogoče presoditi z bežnim pogledom iz vlaka, s stanjem v Sloveniji, se šele vidi, kakšen ogromen zaklad imamo Slovenci v našem pridnem. zemljo ljubečem kmetovalcu. Standard tamkajšnjih Rud' je pač nizek in zato delajo le toliko, kolikor potrebujejo za najnujnejše potrebe. Pravilna je bila misel udeleženca ekskurzije ing. Perovska ki je dejal, da je te ljudi treba najprej v kmečkem smislu temeljito »pokvariti«, da bodo imeli željo po lepši obleki željo PO drugih kulturnih potrebah, kajti le take želje jih bedo silile k večji proizvodnji, da si bodo to, kar si želijo, lahko kupili. Dokler so pa zadovoljni samo z ovčjim kožuhom, ki ga nosijo vse življenie. ne čutijo pozebe Po čem drugem Vašj so precej velike, hiše precej enotno grajen, ter razmetane. Hiše niso velike nobena ni podkle+ena, strehe so nizke, brez ognjevarnih zidov, popolnoma zaprte, krite z opeko. Hlevi in ostala po s'op j a so krita največ s slamo. Dvorišča so v deževni dobi zelo blatna, nikjer posipana s peskom Vaške poti so tako blatne in zgažene, da se zdijo po dežju kot preorane njivo. Povečini so poti obra-ščene z živo mejo. Tudi republiške ceste so razmeroma slabe, na njih je malo prometa. Le malo je kolesarjev, redki so avtomobili; želo redki so osebni avtomobili, ki pa so seveda ria;mo-derriejsi. Na poljih smo videli na'več koruze, mnogo zelja in rao'ike. Žita sejejo šele proti koncu oktobra in v prvi polovici t o" m-bra. V poletju nastopa v teh krajih močna suša kljub Umu, da je talna voda precej visoka. Manjše površine namakajo iz vodnjakov s pomoči o preprostih veder za dviganje vode, ki io potem zlivajo v namakalne kanale. Od sadnih vrst dobro umevajo slive marebce. muni iabol-ka in hruške Na ma'hnih pobočjih so tu in t=m m-nogrodi. (Dalje prihodnjič) Š+ev 1 ..POSAVSKI TFnN'K'* 9TRAN 3 7o in ono sz Selnice Tečaj zdravstvene vzgoje že mesec dn; obiskuje 47 mladink iz Sevnice in okolice Pouk imajo vsak ponedeljek popoldne, tečaj pa vodi tov. Simončičeva. Predavajo učiteljice domače šole in medic sestre. Kmetijsko gospodarska Šola je začela s poukom pred dobrim mesecem dni. Obiskuje jo mladina letnikov 1937, 1938 in 1939. Poleg kmetijskih imajo tudi splošne predmete, mladinke pa tudi gospodinjstvo. Pouk je trikrat na teden, žal pa je udeležba slaba. Prijavljen cev je približno SO-, hodi Pa jih redno k pouku le kakšnih 26, komaj dobra četrtina. Krneči« starši, ali zares ne privoščite mladini boljše bodočnosti? Neuk, nerazgledan človek ne bo prišel daleč po svetu, pa tudi doma težko uspeva' Rentgenski aparat smo že dalj časa želeli in konično tudi dobili. Ne bo več številnih potov v Brežice in Celje, saj upamo, da bodo aparat kmalu začeli uporabljati. Občinska konferenca LMS je bila pred 14 dnevi. Udeležili so se je tudi predstavniki množ. organizacij. Udeležba bi, bila lahko boljša — zlasti smo pogrešali mladino te Kopitarne—, sklepi pa so bili dobri. O delu organizacije je poročal Pavle Stergar Mladina se je pomenila, kako bo izboljšala in poglobila svojo prizadevnost. O komunah in našem gospodarstvu je nazorno seznanil mladino tovariš Kozmus iz odbora SZDL. Izvoljen je bil nov petčlan- -js ski komite LMS. V Brežicah klub KRM Redna avtobusna zveza na Senovem Na Senovem smo dobili končno vendarle redno zvezo k vsem vlakom na postajo v Brestanici. Tudi dosedanja proga Kozje —Krško bo ostala še naprej na razpolago vsem našim delovnim ljudem. Nova je avtobusna zveza Senovo—Sevnica, ki bo delovala večkrat na teden. Najbolj So z novo progo ustregli potnikom zgodnjih in kasnih večernih vlakov, ki ao doslej morali pešačiti dolge kilometre iz Brestanice na Senovo. -k so ustanovili hokej Koncert na B zeijskem Moški pevski zbor KUD Kapele bo v nedeljo, dne 9. januarja, priredil koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi pod vodstvom Ivana Pintariča v Zadružnem domu na Bizeljskem. To bo že tretji nastop tega zbora v tej sezoni. Nastopili so že v Pišecah in v Kapelah, gostovali pa bodo tudi še v drugih krajih Spodnjega Posavja. Prgreb zasluženega gasilca v Brestanici V torek 4. januarja so pokopali Karla Zaška v 70. letu starosti. Pokojni je bil čez 40 let aktivni član prost, gasilskega društva Brestanica ter je storil mnogo dobrega za gasilstvo Ka- ko je bil priljubljen, je pokazal Izvoljena je bila nova uprava, 1Na zadnji poti Vi " Tnar,::'"i Ustanovljen je hokej klub »KUKA« v Brežicah. Drsalni in hokej šport je v Brežicah zelo razvit, saj tekmuje 1 moštvo uspešno v republiški ligi. V prejšnjih sezonah so delovali v okviru TVD Partizan, sedaj so Pa ustanovili samostojn1 klub »KRKA«. Na ustanovnem občnem zboru je bilo prisotnih nad 40 članov. Izvolili so novo vodstvo ter sestavih obširen program za bodoče delo Tudi strelci &0 položili letni obračun. Strelska družina v Brežicah je imela redni letni občni zbor. ki je bil v mali dvorani Prosvetnega doma Iz poročila je razvidno, da so_ bili kljub vsem težavam uspešni. Na Ca-| težu imaio lastno streliške, kjer so se vadili in se udeleževali tekmovanja zasavskega okrožja. Sekretar okrožja je pravilno 'in kritično ocenil delo družine, marsikai povedal o pomenu in nalogah strelskega športa ter poudari] veliko pridobitev z dograditvijo modernega strelišča na Vidmu, k; bo na razpolago tudi ostalim družinam za Vadbo in tekmovanja. Tudi v Brežicah razmišljajo o gradnji novega strelišča, ki naj bi stalo v neposredni bližin; mesta. Pozimi bodo imeli sobno streljanje z zračnimi puškami, ki jih je dodelila strelske zveza Slovenije. njegov pogreb so ga spremili v polnem številu domači gasilci in gasilci PGD elektrarne. Pr; odortem grobu se je od njega poslovil poveljnik Žmavc. -c. ki ji načeluje marljivi tovariš Marjan Sotler. Nov transformator izročen v pogon. Kakor smo že poročali, so zgradili v Brežicah transformator ki le bil tretji1 Šahisti, izročen namenu. Stavba in naprave so odlično izdelane in so v ponos domači proizvodnji. Nb to postajo so priključeni objekt' tovarne pohištva in stare vanj-sko naselje, s čimer je razbremenjen transformator pri bolnici In imajo koristniki veliko boljši tok Izboljšanje elektrifikacije v mestu in na vasi. Na zadnji seji LOM O Brežice so razpravljali izboljšanju elektrifik. in sprejeli pomembne sklepe. Tako je LO-MO dodelil subvencijo za ureditev tokovoda iz Brežic in za vas Zakot. Uredili bodo tudi ■javno razsvetljavo ob parku. V načrtu imajo razširitev javne .razsvetljave na vse okoliške vasi, ki so neposredno vezane na mesto Kolikor jim bo uspelo v mestu urediti fluorescentno razsvetljavo, bodo vsa sedanja svetlobna telesa prestavili v vasi na področju LOMO T M. Iz Krmelja Silvestrovanje rudarjev v domu Svobode je bilo prav prijetno Uprava rudnika in delavski svet sta poskrbela za razvedrilo duha in telesa. Ob dobrj postrežbi in prijetni godbi se je razpoloženje nagl0 stopnjevalo. Motila je le slaba razsvetljava dvorane. Upravni odbor DPD Svobode je ta večer poskrbel še za eno presenečenje — odprl je okusno urejen b’fe, kj nič ne zaostaja za mestnimi lokali. Opremljen je z neonsko razsvetljavo Na račun so prišli tudi krmeljski ki imajo v domu svojo A. R. Krško ob novem letu TVD Partizan Krško je priredilo 31. decembra zvečer v prostorih svojčga doma dobro organizirano silvestrovanje, ki je poteklo v prav prijetnem razpoloženju V dvorani je bile pribl. 300 ljudi in takega obiska na družabni prireditvi v našem mestu že dolgo ne pomnimo. * Komunalna uprava ali pa kdo drugi naj bi poskrbel za popravilo odtočnih žlebov na nekaterih hišah v mestu. Zlebovje na stavbi Tajništva za notranje zadeve je prava sramota za mestno gospodarstvo, Da tudi na nekaterih zasebnih hišah so nujne potrebne roke kleparjev Mk V Boštanju so ustanovili mladinski pevski zbnr Na pobudo šolskega upravitelja je bil v Boštanju 16 decembra ustanovljen mladinski pevskj zbor Vsak četrtek zvečer ima nov; zbor čedalje več pevcev kj z veseljem sledijo pouku. Prepričani smo, da bodo zimski čas dobro izkoristili in spomladi z nastopom pokazal1 ka' zmore mladina. Že več kakor mesec dnj pripravljajo mladinci Finžgarjevo »Razvalino živlienia« pod vodstvom učiteljice Zlatke Gorše-tove. Za igro je že „zdaj med občinstvom precej zanimanja. Na Silvestrovo so mladinci tudi nastopili z veselim prizorom v Zadružnem domu. * Letos je zima za škropljenje sadnega drevja zelo primerna, zato bi kazalo z delom pohiteti in izkoristit; čas. ki ga bo spomladi tako manjkalo. Pohvaliti moramo tudi šol0 v Boštanju. ki pridno nabira nove naročnike za »Posavšk' tednik«! Pred dnevi so Poslali seznam 23 novih naročnikov, pravijo rada to ni zadnja številka. — Posnemajte! Jp. Iz Kane! pri Flnbevi Tečaj RK za žensko mladino je bil v Kapelah zaključen 28 decembra. Obiskovalo ga je 19 mladink iz kartelskih vasi Pazljivo so sledile predavanjem, na zaključnih iizpitih pa so zelo dobro odgovarjale v splošno zadovoljstvo vseh šestih predavateljev. — To je prvi uspešno zaključen tečaj ne samo v krškem okraju, ampak sltoraj gotovo v vsej Sloveniji. D. V. Čemu strah pred nepošte- ^jjl nimi elementi e V ponedeljek, 13. decembra so se zbrali v dvorani kina v Krškem volivci 16 volilne enote, ki jo sestavljajo gospodarske organizacije »Potrošnja« Krško, gradbeno podjetje »Sava« »Elek-tro« Videm. Pošta Videm-Krško 1 m druge. V tej volilni enoti je bi) izvoljen za člana Okrajnega zbora proizvajalcev bivši, direktor Vojtkovsky, ki pa je v času trajanja mandatne dobe zakrivi’ več kaznivih dejanj, zaradi katerih ie sedaj v preiskovalnem zaporu Člani delovnih kolektivov so se zbrali, da podpišejo predlog Republiški volilni komisiji za odpoklic Vojtkov-skyja Čeprav je bila prostrana dvorana nabito polna, je bilo opaziti da manjka večina delavcev iz podjetja »Elektro«. kjer je bil Vojtkovsky direktor. To »bojkotiranje« volilnega shoda pa ni slučajno Znano je namreč da si v podjetju »Elektro« še vedno niso na jasn.em o krivdi Vojtkov. skyja Prav te dni se razširjajo govorice, da so stvari, ki mu iib očita obtožnica »malenkostne« in se mu zato z odpoklicem dela »velika krivica« Nekateri si celo upajo trditi, da je Vojtkovsky žrtev »intrig« in »osebnosti« in ne vem kaj še vse Čeprav je jasno da take stvari razširjajo ljudje, ki z Vojtkovskym vred nimajo čiste vesti, smatram za potrebno da še enkrat osvetlim dejanja, ki so jih storili Vojtkov-sky in drugi. Poleg »črne blagajne« v kateri je bilo pol milijona dinarjev in ki ie služila za dajanje posojil uslužbencem podjetja (?), bremenijo Vojtkovskyja tudi še druga dejanja Od raznih elek-trifikacijskih odborov je sprejel za material in izvršene usluge skorai tri četrt milijona dinariev ki jih nj vplačal v podjetju. Kje je ta denar? Dejstvo je, da ga blagajna podjetja ni videla. Ali je to tista »malenkost« katero imajo v mislih nekateri na Vidmu? Mar ie »malenkost« prodati avtomobil za 180.000 dinar- jev, račun pa izstaviti za staro železa v vrednosti 51.200 dinarjev (pa ko bi vsaj ta denar vplačal podjetju!)?' Ali so »malenkost« popusti (včasih dvakratni), ki jih je dobival na material za svojo hišo? Nekdo mi je ob neki priložnosti očital, zakaj sem svoj čas v članku tako »neusmiljeno« napadel Vojtkovskyja. Zdelo se mi je kakor da mi je hotel reči: »Kaj pa je takega v tem, če je jemal skupnosti? Saj ni jemal tebi « Približno tako so razumeli početje Vojtkovskyga tudi v podjetju »Elektro«, kjer še do danes niso izrekli obsodbe. Lahko razumem tiste, ki so več ali manj prizadeti, ker so sami dobivali razne popuste, toda zakaj molči večina poštenih delavcev? Koga se bojijo? Mar ne verujejo v pravico? Ali tudi oni verujejo v »poštenost« Vojtkovskyja in in ostalih? Kdo jim bo pojasnil, da te dejanje, ko kradeš skupnosti, mnogo hujše od navadne tatvine saj prizadene vse naše delovno ljudstvo, ki je lastnik vsega splošnega ljudskega premoženja? Pričakoval sem, da se bodo poleg direktorja gradbenega podjetja »Sava« ki je obsodil početje Vojtkovskyja, oglasili k besedi tudi predstavniki ostalih podjetij Ne vem, ali niso bili na to pripravljeni, ali pa se tudi oni koga bojijo? In ljudje iz podjetja »Elektro«, ki obsojajo početje Vojtkovskyja? Zakaj niso prišli na volilni shod, kjer bi lahko povedali vsem članom delovnih kolektivov 16. volilne enote, da Vojtkovsky nima moralne pravice zastopati več kot 200 delavcev v tako odgovornem forumu, kakršen je Okrajni zbor proizvajalcev? Čemu ne odkritosrčnost tam kjer ji je mesto?. .. Kljub vsemu je večina članov delovnih kolektivov, ki sestavljajo 16 volilno enoto, dala svoj podpis na predlog za odpoklic Vojtkovskyja! Franc Šetinc KRATKE VEST! NA ROŽNEM PRI BLANCI je zasvetila 18. decembra 1954 električna luč. Lepe proslave se je ob tej priložnosti udeležil tudi ljudski poslanec Tone Zupančič in načelnik tajništva za V Hnžsh © ©orel® Vsem svojim odjemalcem in vsem delovnim kolektivom želi A is srečno in uspešno novo leto „ROG št trgovsko pod et e En groš iNOVO MESTO 25. decembra me je pot zanesla v Brestanico. Okrog 10. ure sem zaslišal znak brestaniške gasilske sirene: »Gorili!« — in ie so posamezni gasilci tekli proti elektrarni, kjer imajo začasno shranjen avtomobil in gasilsko rod j e, odkar po zadnji povodnji nimajo več mostu do gasilskega doma. Nisem se še dobro zavedel, že je njihov Mercedes šv’gnil mimo mene. Zvedel sem, da gori v eno uro oddaljenih Anžah. V eni izmed zadnjih številk Posavskega tednika sem bral, da cesto Anže—Brestanica gradijo, vedel sem pa tudi, da ta cesta za avtomobile nj prevozna. Radoveden sem bil, kako bodo gasilci kos tej prepreki in sem jo mahnil v Anže. Računal sem. da bom gasilce dohitel pri Zak-škovem mlinu, kjer je med staro in novo cesto več metrov višinske razlike. Kako so gasilci z avtomobilom zvozili to prepre- ko, mi je še danes uganka. Ubrali so pot čez razmočene travnike in njive ter z rameni pomagali Mercedesu, da je prišel naprej. Tik pred Anžami jih je zaustavilo naloženo kamenje ob cesti. Preložiti so morali več kub’kov kamenja, da so si odprli pot. Ko sem prišel na kraj požara, pa so že močni curki vode gasili ogenj. Čeprav so prišli zaradi ovir z nekoliko večjo zamudo na kraj požara, so vendarle storili svojo dolžnost. Zgorelo je gospodarsko poslopje Jožeta Omerzu, ostala pa je vsa vas, ki bi sicer lahko postala žrtev nenasitnega ognja. Pohvaliti moram desetino gasilcev PGD Brestanica in PGD Elektrarna, kakor tudi domačine v Anžah, ki so pomagali požar zadušiti. Videl sem pa znova, kako potrebna je cesta Anže— Brestanica! M I gospodarstvo pri OLO Lojze ! Jazbec. V CERKLJAH OB KRKI sp imeli 16. decembra 1954 posvetovanje o komunah. Vodil ga je tajnik občine tov. Kaplan. Mnenja o priključitvi Cerkelj k bodoči komuni Brežice oz. Videm-Krško so bila deljena. Kmetje so se na sestanku precej zanimali tudi za kredite za napredek kmetijstva. GRADNJA CESTE PEClCE— POKLEK dobro napreduje. V surovem stanju je zgrajenih že več sto metrov ceste. Odobreni kredit dva milijona din bo kmalu porabljen. — Prebivalci Pečic in okoliških vasi želijo elektriko. Pred kratkim so zato v Osredku, Pečicah in Križah izvolili elektrifikacijske odbore, ki bodo skupno z ljudstvom poskrbeli, da pride napredek čim-prej tudi v te odročne kraje. — Pred kratkim so imeli v Pečicah mladinsko konferenco, ki je dobro uspela. Mladina je v zadnjih letih s prostovoljnim delom zbrala nad 100.000 din in s tem denarjem uredila dvorano v kleti občinske hiše, kjer imajo zdaj lepo opremljen oder. Zmanjkalo pa jim je denarja za lesena tla V preteklih dneh so nam številni stari in novi dopisniki poslal; toliko lepih dopisov o obiskih in darilih, ki jih ,e med cicibane, pionirje, otroke padlih borcev in osta'o mladino letos razdelil Dedek Mraz. da b; lahko z njimi napolnili precej več kakor celo stran v Posavskem tedniku! Iskreha hvala za vsa poročila — hkrati pa naj tovariš; dopisniki oprostijo, da smo morali skoraj vse te vesti precej skrajšati. Imamo žal za zdaj še vedno samo 4 strani obsega v tedniku gradiva pa toliko, da kar »plavamo« v novicah in člankih. Vendar — poglejmo, kako je bilo: V dijaškem domu v Krškem so praznile Dedka Mraza Otrbci pad'ih partizanov in ostali prav imenitno proslavili. Povabili so več vzgojiteljev, našega urednika, predstavnike nekaterih organizacij in dva harmonikarja. To je bilo veselo! Mladinska organizacija Krško jim je priredila lepo čaianko, pred tem pa so sami pripravili prav lep spored. Predsednic njihovega mladinskega aktiva, ki je volni invalid. čeprav je še tako mlad, je prav lepo pozdravil zbrane in začel lep večer, nato pa so prebrali pozdravno pismo tovariša Kolarja, predsednika okr. odbora Socialistične zveze, ki zaradi zadržanosti ni mogel na čajanko. Pionirji so nato zaigrali prav lepo igrico »Darilo«, nakar so sledile deklamacije, solo spevi, recitacije in prizorček o »Ma-karonarjih. .« Potem so otrokom čestitali k prazniku tovariš Dedek Mraz v Spodnjem Posavju... Preskar, Valentin Hribar kapetan Uzelac in tovarišica Ruža Dober čaj, potice, harmonike — hej, to vam je bilo potem veselo! Res lepo so proslavili Dedka Mraza — bilo je toplo pri srcu in jasnina v očeh otrok in odraslih, ki so preživeli z njimi tako lep večer V Brežicah je bil okoli Dedka Mraza tak živžav da že dolgo ne tako! Pionirska igralska skupina Iz gimnazije je pripravila pester spored, ki so ga večkrat ponovili v dvorani Doma JLA in gasilskem domu v Brežini Dedka Mraza so obiskali otroci iz osnovne šole. gimnazije vrtca Jn pionirji iz Čateža in Skopic. Živahno je bilo tudi na novoletnem sejmu ob gimnaziji. Vsem, ki so pomagali k tako lepim prireditvam in z darili, iskrena hvala! V Brestanici so bili otroci zaradi čudne zime razočarani — saj je namesto snega po gričih in doleh lepo sijalo sonce in le nekaj redkih izgubljenih snežink je takole mimogrede povedalo, da smo sred; zime No, pa je Dedek Mraz navzlic temu prišel! Že 24. decembra je poslal v P-nctnnien 'utkovn; oder iz Ljubljane, ki je priredil mladini tri vesele zgodbe! To je bilo veselja in smeha, 26 decembra so imeli igro »Srce igračk« — tudi ta je bila prav0 presene- čenje! Organiziralo jo je Društvo prijateljev mladine v Brestanici. kj se lepo zahvaljuje vsem. ki so vložili toliko truda v prireditev. 30. decembra pa se je dvorana spremenila kar v pravcati čarobni gaj. tako lepo je bila vse; Dedek Mraz je bogato pogostil predšolske šolske otroke in še posebej partizanske Otroke. 83 otrok je dobilo toplo obleko! la še slikal se je Dedek z njimi Dobili so tudi dva šotora in več knjig za pionirsko knjižnico. Lepa hvala upravi rudnika na Senovem, pa elektrarni v Brestanici in še prav posebej upravi KPD Brestanica, ki je poskrbela za tako lepo število praktičnih oblek in copat! Dedek Mraz pa se zahvaljuje tudi vsem drugim, ki so prispevali denar ali darila, da je bilo letos malčkom tako zelo lepot V Boštanju so otroci ob novoletni jelki gledali Igro »Pod novoletno jelko«, nakar jih je Dedek obiskal in jim razdeli] lepa darila. Pionirji iz Krmelja so 28. decembra na povabilo republiškega odbora DPM obiskali Ljubljano in prihod Dedka Mraza v slovenski prestolnici! To je bilo veselja, presenečenj in, užitkov! Poslali so nam dolgo pismo, pa kaj, ko ga žal ne moremo v celoti objaviti. Le to vam zaupamo, da so se imeli zares ime- nitno! »Tako lepih stvari še sploh nismo doživeli!« so nam pisali — in radi jim verjamemo! — V sredo jin je obiskal Dedek Mraz tudi v krmeljski šoli s košom iger, knjig in z 9 pari smuči Tudi na Zdole Dedek Mraz ni pozabil. Celo stran, drobno po-pisa-no, so nam pisali z Zdol o tem velikem dogodku! Razred v šoli so spremenili v zasnežen' gozdiček, jelk; pa je segala do stropa! 12 pestrih točk sporeda so pripravili pridni pionirji svojim tovarišem Ko je prišel Dedek, so z njim vstopili tudi Rdeča kapica, lovec in Sneguljčica. To je bilo zares lepo, škoda, da niste bili zraven! Cicibani in pionirji na Zdolah se lepo zahvaljujejo Društvu prijateljev mladine v Krškem. Vinarski zadrugi Brežice, LOMO Videm-Krško. KZ Videm in staršem za prispevke ter ženam, ki so pomagale pripraviti obdaritev in tečajnicam RK za vso pomoč pri obilnem delu! Sindikalna podružnica in uprava opekarne v Brežicah sta prav tako pripravili lepo obdaritev. — V Sevirci je bilo obdarovanih skoraj 1200 otrok — le pomislite, koliko je to! Gimnazija in osnovna šola sta poskrbel; za lep spored v Domu Partizana pa so Dedka pozdravili tudi cicibani s starši. — V Kr- škem je imel Dedek Mraz polne roke dela v domu Partizana Lepo so zaigrali otroci iz vrtca, kdor pa je imel čas, je pohitel tudi v pravljične kotičke na v:domsko šolo. Tam so bile razstavljene nagačene živali pa pravljic so slišali malčki, da že dolgo ne takih! In daril, lepih daril ni manjkalo ne v Krškem ne v Vidmu! V Globokem pri Brežicah so se pionirji in cicibani pridno pripravil; na Dedkov Obisk! Pripravili so mu lep spored. Palčki so iz svojega skladišča na odru prinesli pridnim otrokom lepo kopico knjig, pa žoge. mrežo za odbojko in še in še Pa vile, zajčki, medvedi, palčk: — vse to je bilo zares tako lepo, da dolgo ne bomo pozabili Dedkovega obiska! V Koprivnici je bila letošnja prva nedelja lep praznik ža partizanske otroke Občinsk; odbor ZB Senovo je podari: otrokom padlih tovarišev, ki so dali za svobodo življenja, lepa. praktična darila Bila je tudi pogostitev. pa radio v šoli in pogovor s tovariši, ki so jih obiskali Na Senovem so se cicibani in pionirji prav lepo razveselili Dedka Mraza in njegovih daril Zveza borcev je obdarila poleg tega partizanske otroke z obleko in obutvijo najpridnejši pa so dobili tudi knjižne nagrade. — V Bušeei vasi so bili otroci ob jelki prav lepo presenečeni. Bilo j e knjig, žog, šahov in orodja za rečna dela. vsi pa so bili tudi pogoščeni in obdarovani s slaščicami. Pa še lep zabavni spored so imeli. V Podvrku so pionirji Dedku Mrazu zape'i in mu pokazali, kaj so se naučili v šoli. Potem je' bilo obdarovanje, žal pa se KZ v Zabukovju ni spomnila tudi podvrških otrok Škoda, bilo bi lahko še lepše! Težko je reči, kje je bilo lepše — ali v Kostanjevici ali na Zdolah, v Krmelju ali v Brežicah ali kjerkoli drugje v našem okraju, saj je Dedek obiskal skoraj vse večje kraje in se spomnil pridnih cicibanov in pionirjev z darili in prijazno besedo. Iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi ki so kakorkoli pomagal; z darili, delom, denarjem ali blagom, da je bilo tako lepo ob novoletni jelki. Otroci se lepo zahvaljujejo našim delavcem in nameščencem, kolektivom in ustanovam, društvom prijateljev mladine in organizacijam. pridnim materam na deželi in v mestih za vsa darila in vse lepo. kar je prišlo z Dedkom Mrazom in z jelko ob kateri so veseli stopili v leto 1955. Posvečajmo jim tudi vnaprej vso našo ljubezen in skrb, vse naše moči in jim nudimo, kar le moremo. Hvaležni nam bodo, mi pa se bomo z njimi vred veselil: zlate mladosti in svobode v srečni domovini. STRAN „POSAVSKI TEDNIK' Štev, 1 »Poglej jo no, Posavko zalo, kak jadrno hiti s kolesom, vesela, kot pred prvim plesom; le kaj ti je srce navdalo?« »1, kaj? POSAVCAN — ni lepo! — mi z žrebom dal je to kolo.« — In kdo bo dobil novo žensko dvokolo? Eden izmed naših naročnikov oziroma naročnic, ki bc vsaj do 31. januarja 1955 poravnal celoletno naročnino za »Posavski tednik«. Za 400 dinarjev imate vsake soboto na domači mizi vse novice iz Spodnjega Posavja, razno prijetno in zanimivo branje, ste brezplačno nezgodno zavarovani pri DOZ Krško, sodelovali pa boste tudi v velikem novoletnem nagradnem žrebanju, v katerem bomo razdelili med naše redne naročnike 54 dobitkov v skupni vrednosti 200.000 dinarjev. Če še niste naročili »Posavskega tednika«, storite to takoj! Vključite se v vrste rednih bralcev in prijateljev domačega lista, združite koristno s prijetnim pokažite naš tednik prijateljem in znancem! List pošiljamo tudi Vašim bratom, sinovom in nečakom k vojakom, prav tako pa tudi izseljencem po vsem svetu. Pridobite v januarju — MESECU LOKALNEGA TISKA — vsaj enega novega naročnika! IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Od 13. decembra 1954 do 3. januarja 1955 so v porodnišnici naše bolnišnice rodile: Teofoio-vič Milanka iz Krškega — deklico, Povh Marija iz Gornjega Obreža — deklico in dečka, Drugovič Justina iz Sevnice — dečka. Hotko Ana iz Velikega Obreža — dečka. Granc Fanika iz Stankovega — deklico, Rosina Pepca iz Velikega Obreža — dečka, Blatnik Amalija iz Stare vasi pri Vidmu — deklico, Lapornik Pepca, Brege — deklico, Lutar Silva iz Brežic — dečka, Novak Marica iz Ključa — dečka, Radanovič Pepca iz Zakota — dečka. Iljaž Antonija iz Zgornje Sušice — deklico, Kozole Justina iz Reštanja — deklico, Molan Karolina iz Dednje vasi — dečka, Spelak Ana, Strmec — dečka, Kartica Pepca iz Podbočja — dečka, Gomilšek Marija iz Krškega — deklico, Gajski Anica iz Male Doline — deklico. Kapusta Pepca iz Drenje — dečka, Sluga Štefka iz Velikega Trna — dečka, Čučnik Ana iz Stare vasi — dečka, Keržan Veronika iz Sromelj — dečka, Gračner Pepca iz Pisec — dečka, Spelak Fanika iz Vel. Obreža — dečka, Komar Ivanka iz Sevnice — dečka, Temeljkovski Sremena iz Brežic — dečka, Blatnik Marija iz Brežic — deklico. Furar Amalija iz Javorovice — deklico, Čepin Stanka iz Senovega — dečka, Spende Kristina _ iz Brestanice — dečka, Nepužlan Nada iz Bukovška — deklico, Jurkas Ivanka iz Pisec — deklico. Žuraj Danica iz Rese — deklico, Kerin Marija iz Brežic — deklico. Sinkovič Jožefa iz Lukovca — deklico, Šoštarič Marija iz Zdencev — dečka, Spelak Miroslava iz Prosinca — dečka, Kostevc Marija iz Brežic — dečka. Glogovič Stefica iz Šenkovca — dečka, Blatnik Pavla iz Leskovca — dečka, Pšeničnik Milka iz Bojsnega — dečka. — Čestitamo! V PODBOČJU SO RAZPRAVLJALI O KOMUNAH v sredo, 22. decembra 1954. Želijo pa, da bi jim več o tem važnem vprašanju razložil predstavnik okrajnega oblastnega foruma. Kronika nesreč Brodnik Alojz, 51-letni kmet iz Senuš je 15, decembra 1954 ponoči padel in si zlomil levo nogo; Ulčnik Martin, 19-letni kmečki sin iz Bizeljske vasi. se je 17. decembra 1954 prevrnil s kamionom in dobil poškodbe na hrbtenici; Narat Jože, 22-letni kmečki sin iz Bistrice je 20 decembra 1954 padel s kolesa in si poškodoval levo nogo na kolenu; Maršič Marjan, 32-letni strojnik iz Oljka, si je 22 decembra 1954 poškodoval pri delu stopalo desne noge; Suhar Franc, 50-letni delavec iz Bučarce, je 27. decembra 1954 padel in si poškodoval lev0 nogo; Kodrič Jože 49-letni tesarski delavec, si je 28. decembra 1954 pri razstreljevanju skal v kamnolomu v Dolu pri Podbočju poškodoval desno roko; Jurečič Alojz, 19-letni delavec iz Gorice, je 1. januarja 1955 nadel s kolesa in si zlomil levo roko. Prelomnica v delu sevniš&e Svobode 23. decembra preteklega leta ie imela sevniška »Svoboda« po preteku nekaj več kot 2 let redni občni zbor Udeležilo se ga le pri drugem sklicanju žal le 45% od vseh formalnih članov, katerih je po spisku 122. Vendar na je bil občni zbor živahen in iz razpravljanj je bilo mogoče skle pati, da je končno le prišlo do prelomnice v delu društva, ki je za razvoj kulturne ravni sevni-škega delavstva in okoliških vaščanov zelo pomembno. Da je prelomnica v resnici storjena, nam dokazuje tudi dejstvo, da se je novoizvoljeni upravni odbor sestal h konstituiranju že naslednji dan Od 13 članov upravnega odbora so bili izvoljeni vodje posameznih sek" cij in predsednik Svobode Srebot Svetozar, direktor Jugotanina v Sevnici. Na seji so bili sprejeti tudi nekateri konkretni sklepi o delu odbora. Predvsem je potrebno poudariti naslednje sklepe: Izposojevalnica odrskih del v Brežicah Z novim letom je začela poslovati Izposojevalnica odrskih del pri Ljudski knjižnici v Brežicah. Vsem kultumoprosveitnim društvom v okraju bo posojevala dramska in glasbena dela. Na sestanku knjižničarjev v Brežicah je bito določeno, da bo znašala izposojevalnina od 20 do 50 din. Za vsako leto je treba potožiti varščino (kavcijo) 200 do 500 din, ki se ob vrnitvi dela po obračunanju stroškov vme. Zla dramska dela se obračajte ustno ali pismeno na knjižničarko Savico Zorko v osnovni šoli, z.a glasbena dela pa na ravnatelja Glasbene šole Branka Rueha. Med muzikalijami je na razpolago precej zbornih pesmi, za orkestre nekaj koncertnih del in koračnic, za godbe na pihala nekaj malega in za tamburaše več narodnih pesmi. — Iz seznama dramskih del, M je bil razdeljen 11. decembra knjižničarjem, ki so bili na sestanku, so razvidna vsa dela, ki jih Izposojevalnica trenutno ima. Večina teh del je glede na število oseb in prizorišče označena v 14.-16. šte. Vilki »Ljudske prosvete« z dne 29. oktobra 1954. Naknadno je Izposojevalnica še dobila: Govekar: MARTIN KRPAN. Dram. pripovedka v 5 dej. (Vloge: 21 m., 6 ž., pažl, vojaki, financarji, otrocb zamorci, evnuhi, odaliske, meščani.) — OH, TA POLONA! — Burka v 2 dej. (Vloge: 8 ž.) — Jurčič-Govekar: ROKOVNJAČI. Ljudska igra s petjem v 5 dej. (Vloge: glej štev. Ljudske prosvete!) — Jalen: LESENA PEČ. Burka v 3 dej. (Vloge: 7 m., 2 ž.) — Mrstik: MARIŠA. Kmečka drama v 5 dej. (Vloge: glej štev. Ljudske prosvete.) TUDI NA VIDMU SO LEPO PRAZNOVALI NOVOLETNO JELKO Društvo prijateljev mladine Videm ob Savi, ki je bilo šele pred kratkim ustanovljeno, je z uspehom organiziralo novoletno jelko. Skoraj vsa podjetja na katera je društvo naslovilo proš-jo za finančno pomoč, so se rade volje odzvala. Zato je društvu uspelo nabaviti kolektivna darila za predšolske in šolske otroke, otroke pa je še tudi pogostilo. Šolski otroci so pod vodstvom tovarišice Blaževič Majde lepo zaigrali primemo igrico in jo dvakrat uprizorili. »Se vam ne zdi, draga Marička, da bi bilo pametneje, če stopiva samo na majhen prigrizek namesto na večerjo?« Komisija za razpis mest direktorja in 3 poslovodij podjetja »RUDAR« ter 3 poslovalnic v sestavu istega trgovskega podjetja s sedeži v Krmelju in Tržišču RAZPISUJE po 89. in 90. členu Uredbe o ustanavljanju podjetij in obr-tov (Uradni list FLRJ štev. 51-53) ter v zvezi z 32 členom Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ štev 56-53) MBSTO DIREKTORJA la 3 MESTA POSLOVODIJ trgovskega podjetja »RUDAR« ter postovalnic v sestavu istega trgovskega podjetja. —ar- Pogoji: Za direktorja; Kvalifikacija predvidena za trgovsko osebje I. vrste po 7. b členu Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ štev. 18-54). — Za posiovodje: Kvalifikacija, predvidena za trgovsko osebje II. vrste po 7. b členu cit uredbe. Prošnji je priložit, podroben življenjepis in dokazila _o šolski in strokovni izobrazbi ter o poteku dosedanjega službovanja. Kolkovane prošnje je vložiti na Tajništvo za gospodarstvo OLO Krško najkasneje do 15 januarja 1954. Društvo je ob finančni podpori društva prijateljev mladine Krško organiziralo v osnovni šolj pravljični živalski, partizanski in strelski kotiček, v katerih je vse dni bilo zelo živahno. Največ obiskovalcev je imel strelski kotiček, v katerem je vse dni bil pravi živžav. Najmlajši so naišli obilo veselja v pravljičnem kotičku, ki je bil zelo lepo ureton ter v živalskem kotičku, kjer so si lahko ogledali razne živali. Pri organiziranju kotičkov je društvu nudila vso pomoč osnovna organizacija LMS. katere člani so dva večera pozno v noč delali pri ureievsmiu prostorov Sk. ZA SMtH TRGOVSKA DRUŽBA Dva mladokljuna sta zložila dinarčke in si kupila cigareto. Večji jo prižge in zadovoljno vleče Puha, puha, manjši grešnik pa gleda. Končno se zgane in reče: »Veš kaj, zdaj je pa že dovolj! Cik je vendar zadružna last. Daj, da potegnem tudi jazi« »Počasi in tiho!* ga zavrne večji »Predsednik je eno, član pa drugo. Predsednik sem jaz, in jaz vlečem, ti pa lahko pljuješ!« POSLOVNA — Dragi Jože, prišel sem se poslovit od tebe Odhajam za nekaj časa na poslovno potovanje ... — Hm, hja — morda se pa tam vidiva? Jaz imam čez 6 dni razpravo na sodišču .., Ustanovi se ljudska glasbena šola, ker za državno glasbeno šolo trenutno ni pogojev zanimanja za glasbo med mladino p» je ogromno. Dramska sekcija priredi v tekoči sezoni vsaj eno prireditev. Doseže naj se sporazum s TVD Partizan glede uporabe odra in dvorane Delovne kolektive naj se zainteresira, da bodo nudili svojemu kulturno-prosvetnemu društvu moralno in materialno pomoč Doseže naj se sporazum s prizadetimi, da bo razpisano službeno mesto za človeka, ki bi bil pevovodja pevskega zbora, ker je dosedanji pevovodja premeščen na novo službeno mesto Razen teh so bili na seji sprejeti tudi nekateri sklep; organizacijskega značaja, ki jih ne gre podcenjevati, saj so org. problemi včasih odločilnega značaja. Odbor je tudi smatral za P°" trebno, da izreče dosedanjemu pevovodji mešanega mladinskega pevskega zbora za njegovo požrtvovalno tn nesebično delo javno zahvalo in da se mu v znak priznanja podari knjižna nagrada, Tovariš Ahačič si ie za delo pevskega zbora in njegov napredek resnično mnogo prizadeval Pričakujemo, da bo novi odbor pokazano prizadevanje obdržal vse leto in tako z delom vseh sekcij Svobode nudil sevniškim in okoliškim delavcem po truda-polnem delu razvedrilo in prepotrebno kulturno vzgojo. Če bo ta naloga vsaj delno, če že ne v celoti uresničena, bo to najlepša nagrada novemu upravnemu odboru, kateremu so člani na občnem zboru pokazali zaupanje. F. L Partizan (Brežice) — Bratstvo (Hrastnik) 5:5 V nedeljo, 26. decembra, je bila v Brežicah odigrana prijateljska nogometna tekma med članom republiške lige Bratstvom iz Hrastnika in domačim Partizanom. Tekma je bila lepa in zelo borbena. Gostje so pokazali tehnično zrelo in učinkovito igro, domačini pa so se odlikovali v borbenosti. V prvem polčasu so vodilj domačini s 3:1. 2. januarja je v Brežicah gostovalo moštvo Dolomita iz Pod. suseda, ki je član Zagrebške lige. Gostje so premagali domačega Partizana s 3:1. Obe tekmi je sodil hov. Lazarevič zelo slabo; oškodoval je domače in tuje igralce. Sl aVko C? ter V HOTELU — Tovariš plačilni, žal mi je, da nisem prišel k vam že pred šestimi dnevi. — O, me veseli! — Mene pa ne! Ce bi prišel takrat, b\ jedel vsaj sveže ribe! KINO Kino Brežice predvaja od 7. do 9. januarja belg. film »BANKET TIHOTAPCEV« —FN 45; od 11. do 13. januarja: Kirk Douglas v ameriškem filmu »Šampion«. Kino Krško predvaja 8. jan. ob 19. uri in 9 jan. ob 15., 17. in 19. uri amer. film »POŠTNA POSTAJA«; — 12. in 13. januarja ob 19. uri francoski film »UMOR«. Kino Sevnica predvaja 8. tn 9. januarja ameriški film »MOC OROŽJA«. Kino Kostanjevica predvaja 9. januarja komedijo »IRENA V ZADREGI«. RAZPIS Okrajni ljudski odbor, tajništvo, Krško razpisuje natečaj za prijavo kandidatov za tečaj katastrskih referentov, ki bo pri Geodetski upravi LRS v Ljubljani od 1. februarja do 30. novembra 1955. Pogoji: starost 21 let, da je od- i 2i,55; služil kadrovski rok, da ni bil kaznovan in da je dovršil 4 razrede gimnazije. Kandidati naj se prijavijo tajništvu okrajnega ljudskega odbora najkasneje do 15. januarja 1955 s predložitvijo vojaške knjižice in lastnoročno napisanim življenjepisom in zadnjim šolskim spričevalom. Okrajni ljudski odbor, tajništvo Krško OBJAVA Najdeno je bito moško dvokolo s številko ogrodja 58002, zelene barve, z novimi črnimi plašči, z navadno, že zarjavelo balanco in z raztrganim sedežem. Najdeno je bilo v Cerkljah na mostu. Morebitni lastnik naj se zglasi s potrebnimi dokumenti na tajništvu za notranje zadeve pri OLO v Krškem. OBJAVA »AVTOBUSNI PROMET« — CELJE uvaja s 1. Jan. 1955 redne avtobusne vožnje na relaciji Senovo—Brestanica—Krško ln Senovo—Sevnica, po naslednjem voznem redu; Odhodi iz Senovega: a) do Brestanice ob 4,30, 9.30, 12.00, 16.30, 18.45, 20.30; b) do Krškega ob 6.30 in 13.30; c) do Sevnice samo ob ponedeljkih ob 9. uri. Odhodi: a) iz Brestanice v Senovo ob 5.20. 10.05, 12.30, 17.15, 19.15 in OBVESTILO Vse člane in prijatelje društva PARTIZAN Videm-Krško obveščamo, da bo v ponedeljek, dne 10. januarja 1955 redni letni občni zbor društva s pričetkom DVE RABLJENI POSTELJI ob 19. uri. Vljudno vabi k ude- a-egnjev les — prodam. Vpra- b) iz Krškega v Senovo ob 7.40 (ob petkih in torkih ob 8.30) in 14.10; c) iz Sevnice v Senovo samo ob ponedeljkih ob 13. uri. MALI OGLASI KONJA (enega) in vprežni voz (nosilnosti 3500 kg) proda Opekama Brežice. Interesenti se naj zglasijo na dan prodaje, dne 12. januarja 1955, v Opekami Brežice. LEPO MAJHNO POSESTVO z novo zidano hišo v bližini rud, nika Senovo prodam. Naslov v upravi lista. tožbi Odbor JAVNA ZAHVALA Podpisani se najtopleje zahvaljujem okrajnemu odboru Rdečega križa za izdatno pomoč, za obisk bolnikov na domu im za prvo denarno pomoč. Mato Zakonjšek, dijak. Krško šajte pri mizarju Dularju v Krškem. ESPERANTA SE HITRO NAUČITE z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje proti pri-ložttvi 50 din Zveza Esperantistov Slovenije, Ljubljana. Miklošičeva cesta 7. 26 ANTON INGOLIČ: SONČNA REBER Ko pa je stara Gera, ki je tedaj zahajala k nam, dejala po Ko-renkinem pogrebu, da je nekdo, najbrž Petan, polil pot z vodo, da bi ženi spodrsnilo in bi se je tako prej znebil, so mati prebledeli kot stena. Takoj drugi dan sem si ogledal kraj, kjer je Ko-renko spodneslo. Resnično, tisto mesto je moral nekdo politi. Toda kdo? Ko je čez nekaj dni brez sledu izginila naša pletenka, sem vedel, da so bili to naša mati.« V mraku so se izgubljali bližnji in daljni grobovi Pred Osojnikom pa so se zvrstile slike iz davnih let: Prizor pod češnjo na Klopcah. Petanov prvi obisk pri Korenki, metež na ru-ski fronti, koča ob Sotli in pog’ed izpred nje na sončno reber nad vasjo, solze v Nežinih in Lojzkovih očeh na brežiški postaji, upokojeni general med konji, zavaljena vdova v mehkih pernicah, prvi večer na Klopcah, ko je Neži sredi goreče molitve »v zahvalo, da smo prišli na Klopce, v zahvalo, da si nas, ljubi Bog, obvaroval pri zdravju, pa za mir in pokoj prejšnji gospodinji in za odpuščanje vseh naših malih in velikih grehov* nenadoma jok vzel besedo in je hlipala dolgo v noč. Zdaj je šele doumel, zakaj je tiste prve čase, ko bi se ji bi! rad izpovedal, tako odločno zavračala vsakršen razgovor o letih, ki sta jih preživela daleč vsak sebi. Domislil pa se je tudi, da je mnogo pozneje, zadnja predvojna leta, nekajkrat načela pogovor o tistih hudih časih, a tedaj je on speljal pogovor drugam. j »Uboga, uboga Neža!« je slednjič zaječal in se spustil na kolena. »Oče, pojdiva, pojdiva!« je Lojze poklical čez čas očeta in mu pomagal na noge »Za Klopce sta z materjo mnogo pretrpela, vsi, vsi smo zanje trpeli. . . Ne mislite na to . Pokopano je s Korenko in materjo ... « »Pa s Petanom . .. « je pristavil Osojnik. »Petana sem jaz spravil v Staro vas, jaz sem mu našel : vdovo, denar pa sem si služil... « »Pojdiva, oče!« je Lojz posegel v očetovo besedo »Se nocoj moram k Praprotnikovim v planino. Tam me bo čakal Tomažejev. O nečem važnem se moram pogovoriti. No, pojdite!« Osojnik se je zganil in molče sledil Lojzu. Naslednje jutro je Lojz prišel z besedo na dan. »Oče,« je rekel iznenada, »vi se boste vrnili sami, jaz pa ostanem.« Osojnik je odprl usta, glasu pa I ni spravil iz sebe. »Ne bom de-! la! za Nemce, ko lahko delam proti njim,« je nadaljeval Lojz odločno. »Vse je domenjeno. Nocoj bodo prišli pome. Tudi streljali bodo, a nič se ne bojte! Ko me bodo odpeljali, pojdite takoj dol v vas k županu, jutri pa se odpeljite!« »Sam?« »Sami. Micka Ima delo in zaslužek, preživeli se boste. Ne bo dolgo.« »Naj ostanem še jazi« je zaprosil Osojnik z vlažnimi očmi. »Kaj bi se vračal, če ne bo dolgo? Čuješ, Lojz, jaz grem s teboj, z vami pojdem, v gozd, v planino, samo ne nazaj v Nemčijo!« »Potrebni ste našim,« ga je Lojz zavrnil smehljaje. »Zupan naj vam da potrdilo, da so me odpeljali partizani, tako ne boste imeli sitnosti ne vi ne Micka. Pazili boste na otroke in pomagal; Micki, jaz pa bom varoval Klopce. Ko boste prišli, bodo kašče in kleti polne, v hlevih in svinjakih pa bo krulilo in mukalo. Ničesar ne bodo odnesli, ne enega samega prgišča pšenice, še svojih glav ne. Jim bomo že posvetili.« Osojnik se je vdal šele po daljšem prigovarjanju. Zvečer je prišel Tomažejev Florijan-Puntar z nekaj partizani, več’noma Bizeljčani, in »mobiliziral« Loiza, Osojniku pa naročil. naj pozdravi izgnance in jim sporoči, da se bodo kmalu videli. Tudi njegovi spremljevalci so naročili pozdrave za svojce in znance. Preden so odšli z Loj-zom, so izstrelili nekaj rafalov dol v vas. Ze streli so zbegali besarabske priseljence, ki so že nekaj časa čutili, da se Uro majejo tla pod nogam: Osojnikov nenadni pobeg s Klopc na je dvignil pokonci vso vas Do jutra so z nabitimi puškami od mraza in strahu trepetali v hišnih zaklonih. Tudi čez dan skoraj ni bilo videti človeka. Osojnika so dopoldne odpeljali v brežiške zapore, kjer so ga tri dni izpraševali in pestili, nazadnje ua le izpustili in spravili na vlak Micka se ni preveč začudila, ko je prišel sam, tudi ji ni bilo preveč hudo čeprav ie v tem času ugotovila, da je nosna. »Da, ne bo dolgo m šli bomo še mi,« je rekla vedro. »Lojz nam bo obvaroval Klopce.« Toda po Tinčkovem rojstvu je zbolela in za Osojnike so nastopili spet trdi. pretrdi časi... 14. Naslednjega dne se je v ljudski veletok, ki se je po vseh cestah nekdaj Hitlerjeve Nemčije valil na vse štiri strani, vključita tudi majhna skupina slovenskih izgnancev z desnega brega Sotle. Dež je prenehal že sredi noči, j zjutraj pa se je popolnoma zve-! drilo. Široka asfaltna cesta je bila že suha, le tam, kjer so jo razrili najprej nemški, potem pa ruski tanki, se je toplo sonce lahko ogledovalo v večjih in manjših mlakah. Na poljih na levi in desni se je le-ketalo v dežnih kapljah visoko žito, a z redkih dreves, ki so rasle ob cesti, se je usulo, kadar je potegnil pomladanski veter. Nebesna vedrina in sončna toplota sta spodbujali iznemoale ljudi k M-treiši hoji, krepile na so j’h dežne kanlie, ki so padale z dreves. Moškim in otrokom so se bleščale oči, ženskam pa je silila pesem na ustnice. Kržetova Krista ie nekaj časa polglasno oo-izkušala ta in oni napev, slednjič pa je zapela naglas: (Nadaljevanje sledi) Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Krško — Izhaja vsako soboto — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošrnik — Naslov uredništva in uprave: POSAVSKI TEDNIK. Videm-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave: Krško 17 — Tekoči račun pri Narodni banki, podr. Krško št. 615-T-145 — Letna naročnina 400 din, poketna 200 din, četrtletna 100 din — Posamezna številka 10 din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru