potintnl platna r gotovini KMETSKI LIST Številka 14 Uubliana dne 5. aprila 1939 Leto XXI Usoda Slovencev ie navezana na Hrvate V času, ko ves svet z največjo treznostjo in opreznostjo motri položaj, v dneh, ko vsak trenutek utegne postati usoden, je dolžnost vsakega naroda, da poda račun o svojem hiševanju. Skušnje, ki smo jih videli po svetu, morajo biti nauk tudi za nas. Zadnji čas je, da se tega zavemo in po taki zavesti uravnavamo svoja dejanja. Nihče ni na svetu nezmotljiv in politik tudi ni tak. Zato ni noben greh in nikako ponižanje, ako odkrito povemo, da je bilo V jugoslovanski politiki zadnjih dveh desetletij marsikaj dobrega, marsikaj pa tudi narobe. Dobrega se lahko veselimo, napake pa skušajmo preobraziti v dobrine na tak način, da se iz njih učimo za bodočnost. Jasno in izven dvoma je, da vsi hočemo močno in neokrnjeno kraljevino Jugoslavijo, ki je bila ustvarjena s tolikimi potoki in rekami njenih najboljših sinov. Mislimo in prepričani smo, da na slovenski, hrvatski in srbski strani ni nikogar, ki mu ne bi bila ta zavest osnova vsega državniškega razmišljanja in najsvetlejši vseh njegovih idealov. Prav zato pa, ker nam močna kraljevina Jugoslavija ni samo puhla iraza, ampak globoko prepričanje, imamo toliko več pravice gledati in presojati delo vseh činiteljev, ki bo po svojem položaju odgovorni za uspeh in čim najlepši razvoj naše skupne domovine. Sloga in pravičnost Prvi pogoj napredka je sloga, vir sloge pa je vsestranska pravičnost. Kjer te ni, tam Začne zastajati vse življenje, ki se jame ubijati v notranjih trenjih in borbah ter prične usihati v zagrenjenosti. Tako nekako se vsiljujejo človeku misli, ko motri pri nas hrvatsko vprašanje. Dolga leta so nekateri smatrali to le za prehoden pojav, izvirajoč iz razlik v preteklosti. Mnogi so ga že preskušali odpraviti in rešiti, vselej pa se je izkazalo, da ga ljudje, ki so nemara imeli najboljše namene, vendar le niso prav pojmovali in zato niso mogli biti kos svojim nalogam. Napak, ki so se pri tem pojavljale z raznih strani, ne bomo naštevali, kajti naš namen ni podžigati k trenjem, ampak po svojih močeh pripomoči do medsebojnega pravilnega pojmovanja in čim prejšnjega resničnega in trajnega sporazuma. Vselej, kadar govorimo o sporazumu, imamo v mislih interese in koristi cele države, torej srbske, hrvatske in slovenske. Kakor nihče ne odreka pravic Srbom, tako 'jih ne more Hrvatom in tudi ne Slovencem, zato hrvatsko vprašanje ni samo hrvatsko, ampak je tudi srbsko in zlasti tudi — slovensko vprašanje. Zadnje dejstvo je za nas najbolj važno. Ne da bi hoteli s tem izreči kakršnokoli ost proti komurkoli, moramo vendar naglasitij da je življenjski obstoj Slovencev že dolga stoletja usodno povezan s Hrvati kot našimi najbližjimi naravnimi sosedi. Te povezanosti ne narekuje le krvno bratstvo, ampak poleg tega že sam zemljepisni položaj, ki ga okrepljuje in podčrtuje še gospodarski razvoj. Enotnost v preteklosti Zato tudi vidimo, da so Hrvatje in Slovenci neštetokrat v zgodovini, zlasti pa vselej v odločilnih trenutkih nastopali složno in enotno. Kakor sta se slovenska in hrvatska kri skupno pretakali za časa kmetskih uporov, za časa obupnih bojev za osvoboditev kmetskega življa iz klešč ievdalnega suženjstva, tako so nastopali Slovenci in Hrvatje složno proti avstroogrskemu zatiranju slovanskega življa. Ob izbruhu svetovne vojne so bili zopet Slovenci in Hrvatje složni v slutnji, da je prišel trenutek, ko bo mogoče uresničiti stari sen in se otresti tuje nadvlade. Zgodovina dobrovoljstva je popisana tudi s slovensko in hrvatsko krvjo. V revolucionarnem Narodnem svetu in v poznejšem političnem delovanju smo Slovenci pogosto bili na isti poti s Hrvati. Ali naj kličemo v spomin tesno sodelovanje z nesmrtnim St. Radičem? Nešteto strani naše politične zgodovine je popisanih z resničnimi dokazi o zavesti slovensko-hrvatske povezanosti. Ali je to airont proti Srbom? Ne in nikakor ne! Pač pa je vse to naraven pojav, ki ga narekujeta položaj in življenjska potreba. Slovenci smo mejaši dveh močnih in številnih narodov z veliko ekspanzivno silo. Stoletja že z nadčloveškimi napori skušamo obdržati postojanke na svoji lastnini. Naše narodnostno ozemlje se je ta čas skrčilo, vendar smo hrabro stali na braniku za vsako ped zemlje. Mirovne pogodbe so našo lastnino moč- no utesnile, za Jugoslavijo pa so vendar ustvarile na naših tleh kolikor toliko ugod« ne meje, vsekakor mnogo ugodnejše, kakor bi jih država imela — brez nas. Prav zaradi te okrnjenosti pa je naša povezanost sedaj s hrvatskimi brati toliko večja, toliko ožja in za obe plati, zlasti pa za nas tem bolj življenjsko važna. Gospo-darsko se lahko med seboj izpopolnjujemo. Naše železnice in reke vodijo na jug in v Srbijo nas pelje pot — skozi Hrvatsko. To ni nikak separatizem, to ni državnopravna kaprica, to je golo dejstvo, ki ga je ustva' rila narava in ga brez škode ne more in ne sme nihče prezreti. » Narava kaže pot Ne kaže našega primera zamenjavati z zunanjimi podobnostmi v srednji Evropi; kajti te sličnosti so res le zunanje. V bistvu pa je naš primer čisto svojski in zahteva posebno umevanje, reševanje in obravna* vanje. Prav nobene skrivnosti ne izdamo, če opozorimo samo na našo industrijo, brez katere Slovenija ne more živeti, industrija pa ne obstojati brez hrvatskega trga. Podob-no je v obratnem smislu s kmetskimi pri-delki, s kruhom, ki ga Slovenija sama pri-dela premalo in ga lahko dobiva po najbližji in najbolj naravni poti iz Hrvatske. Ti in še mnogi, premnogi oziri, zlasti pa skrb za srečen obstoj Jugoslavije nas silijo, da podčrtamo usodno povezanost Slovencev, in Hrvatov v skupni domovini. Prepričani smo, da smo s tem iz srca spregovorili vsem poštenim Slovencem in Hrvatom, a nič manj iz srca vsem poštenim Srbom, ki vedo, da je sreča Slovenije in Hrvatske tudi sreča Srbije, skratka — da je sporazum blagoslov za vso kraljevino Jugo< slavijo. Tega blagoslova skupni domovini kot zveti državljani želimo in pričakujemo, da se bodo naše želje kmalu uresničile. Padanje rojstfev Zadnje čase sem bral različne članke in statistike o padanju rojstev in veliki umrljivosti v naši ožji domovini. Že takoj mi je padlo v oči dejstvo, da nekateri mečejo krivdo za izumiranje, če hočemo to tako imenovati, naroda na socialno stran, dočim drugi na versko vzgojno stran našega ljudstva. Utemeljitev teli in onih je precej zavita v lepo pisanih člankih in nasvetih, vendar mislim, da bi bilo primerno stvari pogledati v dno in pomoči k rešitvi. Naj omenim nekaj misli, katere sem slišal na deželi od preprostih ljudi, kako si zamišljajo oni družino — in celo veliko družino. so dragi! Zakaj pa gospoda nima številnejših družin?« itd. Res je, še se dobijo na podeželju družine z desetimi člani, ali redke so. In če vzamemo dejstvo, da je družina nositeljica življenja, po-tem lahko pridemo do zaključka, da nam bo število rojstev zvišano s povišanjem števila družin in z njih gospodarsko preskrbo. Resnica je, in to moramo upoštevati, da je mnogo, mnogo naših fantov in deklet med uradniki, delavci in , kmeti, ki pridejo do zaključka, da si ne morejo ustvariti družine. Vzemimo uradnika z 800 din! Tudi s 1000 ali 1200 din plače človek z družino težko živi! Le kako obrača prvega dinarje, da pokriva obroke, zapadle za nabavljeno obleko, obutev, pohištvo itd. Še težji je položaj našega delavca. Negotovost, v kateri živil Saj še vedno straši kriza in praznovanje po naših obratih, da o odpustih ne govorimo! Na kakšno osnovo naj postavi družino? Ce le malo pomisli na obveze, katere si naprti, ko stopi z izvoljenko pred oltar, bo prišel do zaključka, da rajši sam kot pa mogoče dva ali še prirastek, prenaša tegobe življenja. In če pridenemo še tisoče in tisoče privatnih nameščencev, naravnost beraško plačanih, bomo takoj spregledati, da tu nekaj ni v redu, da je stvar na napačni poti. Najvažnejše pa je vprašanje najštevilnejše zastopanega stanu, kmeta. Lahko bi rekli, da je ravno vas bila tista, ki je skrbela za številčni porast naroda. V nekih primerih še tudi danes drži, da je vas neusahljiv studenec novih življenj, ki prednjačijo v zdravju in tudi sposobnostih. Vendar tudi tu vidimo hude posledice časa. Vprašamo samo: Ali je kmet v stanju preživljati malo številno družino, z dela še nezmožnimi otroci? In drugo: Ali oče in mati lahko računata na preskrbo otrok? Kdor pozna malo našo vas in kmetijo, mora priznati, da je dognano do skrajnega roba. Z grozo gledamo, kako propadajo kmetije, kako poje boben okoli trdnih kmetij, kako se drobi grunt in s tem uničuje družina. Ali bi mogoče ne bilo prav, da le priznamo: Tu je krivda padanja rojstev, tn je krivda bele knge, tu jc krivda neštetih prepirov in pobojev! Prav gotovo.paš človek ne zahteva razkoš-nosti, ne zahteva izobilja, zahteva pa — in to po pravici — življenje za sebe in za družino. To se mu naj omogoči, pa bomo takoj beležili vesel porast rojstev, porast zdravih življenj. Drugo vprašanje je umrljivost. Ali si je že ogledal vsak, ki piše o zdravju in bolezni, veselju in žalosti, našo vaško šolsko mladino in nje dom ter se zanimal za nje življenje? Ali ste že pogledali v kakšno kmetsko hišo ali delavčevo stanovanje? Ali ste že bili pri kakšnem bolniku, kjer ni bilo s .preprogami pogrnjenih tal in posebne sobe za bolnega? In končno, poglejte še razmere po naših bolnicah! Samo to vam bo dalo objektivno sliko, da ne bo treba pisanja, ugotavljanja, dokazovanja in tudi ne vpliva raznih naukov za presojo, zakaj je pri nas nazadovanje, zakaj je pri nas padec rojstev od leta do leta večji, zakaj se je pri nas sploh načelo vprašanje bele kuge in prodrlo že na vas. M. Doma irt drugod Važni politični dogodki V petek preteklega tedna se je vršila daljša konferenca SDK, ki so ji prisostvovali predsednik g. dr. Vladko Maček in inž. Avgust Košutič za HSS ter Večeslav Vilder in Sava Kosanovič za SDS. Isti dan se je vršil v Beogradu sestanek med zastopniki beograjske združene opozicije in Jug. nacionalne stranke. V soboto pa se je vršila skupna seja zastopnikov zagrebške in beograjske združene opozicije ter Jugoslov. nacionalne stranke. Na beograjskem sestanku so bili določeni kot delegati za zagrebško sejo senator dr. Albert Kramer, dr. Boka Vlajič in poslanec dr. Miloš Tupanjanin. Zagrebško sejo zastopnikov celokupne opozicije je vodil predsednik dr. VI. Maček. Seja je trajala od 10. ure dop. do 12.30. Kmetsko demokratsko koalicijo sta zastopala poleg dr. Mačka še inž. Avgust Košutič in Večeslav .Vilder. Po seji je izjavil dr. Maček, da je zagrebški sestanek znova potrdil in še bolj utrdil popolno složnost v politiki in taktiki celokupne opozicije. V političnih krogih pripisujejo zagrebški seji celokupne opozicije odločilen pomen za razvoj naše notranje politike. V kratkem se bo .vršil v Zagrebu širši sestanek opozicije. Predsednik vlade v Zagrebu Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič se je v nedeljo popoldne pripeljal v Zagreb. Na kolodvoru so predsednika vlade sprejeli predstavniki političnih in vojaških oblasti. Po krajšem odmoru v vili zagrebškega župana dr. Pej-čiča je napravil predsednik vlade obisk pri dr. Vladimirju Mačku v njegovem stanovanju in se zadržal pri njem 20 minut, nakar se je vrnil v županovo vilo. Tu mu je vrnil obisk dr. Vladimir Maček, ki je trajal okoli pol ure. Razen vljudnostnih obiskov ni bilo med predsednikom vlade in dr. Mačkom v nedeljo nobenih drugih razgovorov. Razgovori so se vršili šele v ponedeljek in so se tikali vseh onih vprašanj, ki naj pripravijo pot do sporazuma med Srbi in Hrvati in o čemur je večkrat govoril predsednik vlade y. narodni skupščini in senatu. . „ Dr. Vladko Maček, glavni politični predstavnik hrvatskega naroda pri pogajanjih za uresničenje srbsko - hrvatsko - slovenskega sporazuma, ki ga vsa naša, zlasti kmetska javnost željno pričakuje. "Razgovori v -Zagrebu. V ponedeljek so se v Zagrebu vršili razgovori med predsednikom vlade in med predsednikom dr. Mačkom. V torek so se razgovori nadaljevali takisto v Zagrebu. Jz opozicijskega poročila Iz komunikeja o konferenci vse opozicije, ki se je vršila v nedeljo popoldne v Beogradu, posnemamo zlasti izjavo, da bodo, zavedajoč se težine našega časa, vse skupine, ki so se skupno udeležile volilne borbe na listi dr. Mačka, solidarno nadaljevale svoje napore za končno ureditev državne zajednice na osuovi sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev. Komunike je poleg drugih podpisal tudi dr. Maček. Cestna razstava v 'Beogradu V soboto je bila na prostoru beograjskega velesejma otvorjena »Razstava cest in tujskega prometa«. Poleg cestne je bila istočasno otvorjena tudi avtomobilska razstava, na kateri je razstavilo 6 držav najmodernejše avtomobile. Svoje izdelke je poslalo 118 tovarn iz Nemčije, češko-moravskega protektorata, Italije, Francije^ Anglije in Amerike. Saicve tvornice v Jugoslaviji Tvrdka Bafa namerava zgraditi v Jugoslaviji nove tovarne, ter investirati vanje okoli 100 milijonov dinarjev. Na Visokem v Bosni namerava zgraditi tvornico usnja, v okolici Valje-va hoče zgraditi dve tovarni in sicer tvornico za pnevmatiko in tvornico za plinske maske.( V Brčkem namerava zgraditi tvornico za predelavo bombaža. Zborovanja Preteklo nedeljo se je vršilo širom Slove-i nije večje število zborovanj Jugoslovanske nacionalne stranke in omladinske organizacije. V Črnomlju se je vršilo zborovanje dopoldne. Poročal je senator dr. Albert Kramer. Dvorana pri Laknerju je bila polna zborovalcev. Strnjena je bila vrsta kmetsko-delavskega naroda. Sloga naprednih vrst se je pokazala na najbolj učinkovit način. Naša vas se je združila v eni volji in za en cilj: svoboda, enakopravnost in pravičnost. Govornik je bil nagrajen z burnim in prisrčnim odobravanjem za svoja izvajanja. Popoldne je bilo zborovanje v Metliki. Prav tako je bila tukaj zborovalna dvorana nabito polna. Govoril je senator dr. A. Kramer. Orisal je zunanje in notranje politični položaj ter razvoj političnih dogodkov od decembrskih volitev sem. Podčrtal je složnost celokupne opozicije, važnost njenih sestankov v Beogradu in preteklo soboto v Zagrebu pod predsedstvom dr. Vladimirja Mačka. Bela Krajina nam danes nudi najlepši primer kmetske zavednosti, sloge in edinosti. Navdušeno pritrjevanje govorniku je bilo dokaz, kako jim je govoril iz srca. V Dobrepoljah se je vršil občni zbor občinske organizacije pod vodstvom tov. Babica. Organizacija je pokazala redko žilavost in borbenost. Čeprav se nahaja v zelo težkih okoliščinah, se vendar njenega duha in volje ni moglo streti. Na občnem zboru je vladala strumna disciplina in red. Po izvolitvi odbora in določitvi članarine je podal politično poročilo tov. Milan Mravlje, ki so ga zborovalci toplo pozdravili in nagradili za njegova izvajanja. Za njim je govoril tov. Ivan Arko, ki je pri decembrskih volitvah kandidiral v kočevskem okraju. V svojem govoru je omenil, kako so se volitve vršile in da so še vsem v živem spominu. V Slovenski Bistrici se je vršilo zborovanje mladinske organizacije Jugoslov. nacionalne stranke. Tam je poročal g. Otmar Pirkmajer. Mladinska zborovanja so se vršila še v žireh, Železnikih in na Sv. Katarini, kamor je napravilo izlet šmarnogorsko okrožje in ki se ga je udeležil tudi bivši nar. poslanec Albin Koinan. Samomor poljskega polkovnika Večkratni minister v poljski vladi in maršal sejma, znana politična osebnost polkovnik Slavek, je izvršil samomor. Umrl je, ne da bi se bil prej zavedel. Pokojnik je bil najožji sodelavec Pilsud-skega. Kaj ga je gnalo v smrt, bo bržkone ostalo, uganka. Nekateri krive živčno bolezen, drugi pa| trdijo, da se mu je življenje priskutilo zato, ker| je bil v zadnjem času izločen iz političnega živ-/ ljenja. 113.010 oseb, ki so izjavile, da govore samo poljsko, in 285.092, ki so izjavile, da govora poljsko in nemško. Poljaki imajo danes v Nemčiji 6 javnih in 56 zasebnih ljudskih šol s poljskim poukom, ter dve poljski učiteljišči. Tretjo skupino tvorijo Hrvati na Gradiščanskem, ki jih je okoli 40.000. Po večini so to poljedelci. Četrto skupino tvorijo tudi Slovani in sicer Slovenci, ki jih bo okoli 30.000. Pri plebiscitu so se vsi izrekli za tretji rajh. V nadlajnjem svojem govoru je izjavil doktor Frick, da je v Nemčiji omogočen vsaki narodni skupini samobitni razvoj, pri čemer pa je seveda treba upoštevati bitne državne interese. Dovoljene so organizacije pripadnikov teh narodnih skupin, vendar pa smejo biti njihovi člani samo državljani rajha. Končno je minister še rekel: »Kar se tiče Hrvatov in Slovencev v rajhu, ki jih je kakih 70.000 vseh skupaj, je treba ugotoviti, da jih je desetkrat manj, kakor pa Nemcev, ki žive danes v Jugoslaviji. Treba bo iskati načina, da se pametno uredi vprašanje pripadnikov ene in druge narodnosti v obeh sosednih državah.« Apel delavstva vs^ga sveta Internacionalna federacija delavskih sindikatov iz vsega sveta, ki se je pretečeni teden nujno sestala po svojih zastopnikih v Londonu, je naslovila apele na vlade Velike Britanije, Francije, Rusije in Poljske, naj sklenejo takoj medsebojno garancijo o skupnem nastopu proti napadalcu. Prav enak apel so naslovili tudi na Zedinjene države Severne Amerike, pozivajcč na dejstvo, da je prezident Roosevelt že za septembrske krize predlagal mednarodno konferenco v skupno obrambo pred vsakim napadom. Agrarne reforme v Španiji ni več Kakor vedo povedati francoska poročila, je španska nacionalistična vlada, ki je že prej ukinila vso avtonomijo Baskov in Kataloncev, in uvedla celo v vse urade in šole zopet španščino kot edini državni jezik, uničila sedaj še agrarno reformo republike. Izdala je ukaz, da se mora vsako nadaljnje razdeljevanje zemlje, ki je bila prej skoraj brez izjeme vsa v rokah plemstva in cerkve, takoj ustaviti, že razdeljena zemlja pžt vrniti prejšnjim posestnikom. Ta odredba je kruto zadela več milijonov ljudi, ki so za časa republike postali iz agrarnega prole-tariata kmetje. To je skrajno bolestno odjeknilo med vsemi milijoni prizadetih. Usoda hi biča gospodarje sveta Mussolini je dejal v svojem zadnjem govoru — »Gorje neoboroženim!« Po statističnih podatkih Zveze narodov je bilo pognanih pred veliko evropsko krizo, pred zasedbo Abesinije 200 milijard za oborožitev sveta. Šestdeset držav je to vsoto uradno priznalo, gotovo je ogroženi mir terjal mnogo več. Na evropske države brez kolonij je od tega odpadlo 140 milijard. Rusija, Francija, Anglija, Italija, Nemčija, Poljska in Španija so vrgle 118, ostalih 19 držav pa le 21 milijard dinarjev v oboroževanje. Zaradi trajne mednarodne napetosti je terjala vojna industrija zadnja tri leta ogromne rove dajatve in računajo, da gre danes za »oljko miru« blizu 400 milijard dinarjev! Oboroženi pritisk velesil na male državice je tako velik, da so primorane celo dežele, ki nikdar niso mislile na vojno, pospešiti opremo svoje armade in žrtvovati velike vsote za utrditev, meja. Kaj vse bi lahko napravil človek z milijardami za povečanje blagostanja na svetu, če bi ne bilo usodne prenapetosti, ki biča samega gospodarja sveta! Štev 14.y ^ Kaf pravilo? »Nova pravda« objavlja članek, v katerem igovori tudi o narodni zavednosti delavca in med jdrugim pravi: »Pri nas bi se morala posvečati še prav posebna pažnja vzgoji našega delavstva. Za njo bi morale skrbeti naše delavske strokovne organizacije, odgovorni pa so za njo tudi delodajalci. Njihov dnevni stik z delavcem je za jduševni razvoj delavca izredno velikega pomena. Delavec mora videti v delodajalcu sobojevnika in sodelavca v obrambi splošnih narodnih koristi. Delodajalec, ki nikdar v letu ne najde prilike za nacionalno vzgojo svojega delavstva, ni pravilno razumel poslanstva, ki ga ima on s svojim podjetjem v narodnem gospo- idarstvu.« t Ob vstajenju Na Veliko noč mislim danes, ko procesije gredo iz cerkva. na tisto veliko soboto popoldan, na potrkovanje zvonov, ki me je zibalo v otročje in praznične sanje. Gledal sem pirhe rdeče, višnjeve, le v njih bilo zame je življenje, poslušal možnarjev sem gromko grmenje in gledal bandere, ki so jih nosili fantje skozi vas pokoncu, baldahin in monštranco, duhovnika v zlatem ornatu — vsega me prevzel je sijaj. Komu zvone zvonovi? Komu pojo letos velikonočni zvonovi svoj aleluja? V šir in dalj so vsa usta polna besedi o miru, hkratu pa se narodi z usodno naglico hite odevati v orožje. Nihče ne ve, kaj nam prinese jutrišnji dan. Angel miru drhti in jo?te kakor zavržen nezakonski otrok. Ljudje sicer govore o njem, pod streho pa sc ga vse brani vzeti. In vendar nam je mir potreben, tako nujno potreben kakor že morda dolgo ne. Saj vse, kar danes svet počne in gradi, gradi v mislili na razdejanje. Silni napori narodov gredo za tein, da bi podčrtali svojo veličino in moč ter vcepili sosedom strah. Ali res samo zato? Kaj, ko bi se kdo ali kaka skupina danes ali jutri spomnila, da ji je lastnega sveta premalo, pa bi segla po tujem? Saj vemo, da se celo črv brani in zvija, če kdo stopi nanj, kako naj bi se ne branil narod? Spričo takih razmer je vse sodobno delo ničevo in prazno. Široke gladke ccstc ne prinašajo sreče in zadovoljstva, ker niso grajene zato, da bi ljudi družile, ampak zato, da lahko močnejši pregazi šibkejšega. Kaj človeštvu koristijo vsi velikanski izumi človeškega duha, ko pa jih človeška nasilnost in pohlepnost uporabljati v prvi vrsti in skoraj izključno le za uničevanje v dolgih stoletjih ustvarjenih dobrin?! Ko sredi takega vrvenja in tako viharno napetega ozračja letos poslušamo velikonočne zvonove, nas obhaja drhteča skrb za lastno usodo. Ali nam bo prihranjena nova Golgota? Ali ;------ Slovani v tačiji Po podatkih nemškega notranjega ministra, ki se razlikujejo od drugih zunanjih podatkov, je število narodnih skupin v Nemčiji doslej še neugotovljeno. | To število bo znano šele po -ljudskem štetju 17. maja. Največja narodna skupina v rajhu je danes češka. Po mouakovskem sporazumu je bilo vključenih v rajli s sudetskimi kraji kakih B00.000 Cehov, ki so bili naseljeni v teh krajih ze pred 1. 1910. Ti so bili brez nadaljnjega vključeni v delovni proces tretjega rajha. V zve- bo vsaj pri nas našel mir tisto zavetje, ki bi mu ga radi dali? Naj pride karkoli, klic vstajenja no sme mimo nas! Vstati moramo tako, da nas ne more presenetiti noben vihar, da nas ne iznenadi noben udarec. Vesele velikonočne praznike vsem cenjenim čitateljem želita uredništvo in uprava Kal čakate? Kaj čakate, bratje, veliki teden, praznik Velike noči? Ali vas ni strah teh mrkih pogledov okoli, hinavskih, lažnivih oči farizejev, goljufov, spletkarjev, ki vpijo na vse strani: »Bičaj ga!« »Križaj gal« »Izpij mu poslednjo kapljo krvi!« Človeku ki nedolžen stoji, lačen, bos in nag, s trnjevo krono na glavi? Glejte, človek! Komaj še živi — čemu mu 5e križ in žeblji? Izdajalci, prodanci pobirajo tuje zlato. Kaj drugo jim mar, saj tribunal govori: — »Mi smo nedolžni!« — in milosti ni. Ali vas ni strah poljubov ljudi, ki z nasmehom izdajstva gredo proti vam: »Pc/dravljen naš brat!« Kaj čakate? Drhal vpije: Naprej! O. saj je danes samo defile tankov, motorjev, topov. Mar se bojite grobov? Ne! Ni nas strah smrti, še nismo izpili keliha do dna nov strup nam bodo sedaj natočili za matere, žene, za starce in deco, da bi se v solzah potopili. Vsi, ki smo se v tednu velikem rodili: Komu naj bi dušo te zemlje krvave zročili, ki je naša last? zi s temi Cehi v sudetskih krajih so bile izdane odredbe, da se zagotovi obstoj in razvoj njihovega osnovnošolskega pouka. Čehov, ki prebivajo strnjeno na Češkem in Moravskem, pa ni smatrati za narodno skupino v okviru rajha, ker tvorijo svoje protektorsko ozemlje. Življenjski interesi 80milijonskega nemškega naroda so nujno narekovali potrebo, da se postavi ozemlje, naseljeno s Čehi v Moravski in Češki, pod nemško suvereniteto. Druga najmočnejša narodna skupina v rajhu, je nadaljeval minister Frick, so Poljaki. Po statistiki iz leta 1933. je bilo v Nemčiji Svoji k svojim! Kmetski. list h kmetom, kmetje h Kmetskemu listu !, Od scbtcna zavisi kakovost in višina pridelka. Po zmernih cenah smo priskrbeli od domače selekciiske postaje oplemenjeno seme starega ječmena in ovsa. Ravno tako smo nakupili našim prilikam pri-lagodeno seme domače detelje in lucerne, ga očistili od predenice, nakar je preizkušeno na čistočo in kaljivost po določilih norm o kontroli semena. Ravno tako zamoremo garantirati za prvovrstnost travnih semen in njihovih mešanic, ker so ta semena pred uvozom bila analizirana. Na zalogi imamo stalno tudi razna druga semena. Cene so razvidne v posebnem ceniku, ki se na zahtevo dopošlje. Nabava semena je zadeva zaupanja 1 Obračajte se zaradi tega pri nabavi zanesljivo na Kmetijsko družbo I, z. z o. z. v Ljubljani, Novi trg 3 ali na njena skladiSia v Celju, Konjicah, Mariboru, Hovem mestu in Brežicah, Baje hoče Anglija razširiti svojo jamstveno izjavo tudi na Romunijo. Tudi Turčija je menda že brez pridržka pristala na pristop k novemu obrambnemu bloku. Po izjavi francoskega zunanjega ministra Bonneta pomeni Chamberlainova izjava prvi korak v celi vrsti pogajanj, ki so še nameravana. Zlasti prideta v poštev Romunija in Rusija. Francosko-angleško jamstvo za romunsko nedotakljivost je baje že gotovo dejstvo. Kmetski list najboljši prijatelj slovenskega kmetskega človeka. Čitaj- i te, priporočajte in širite ga povsod. Nemški kancelar A d o 11 Hitler. Okrog njegove osebe se danes suče nele vprašanje politike v srednji Evropi, ampak tudi vprašanje, vojne in miru. Kaf se gc>di po svefu Jamstvo za polfske meje s strani Anglije je najbolj odkrilo pogled v delavnico mednarodne diplomacije. Težišče vsega evropskega dogajanja je še zmeraj v srednji Evropi, kjer so se pred nedavnim izvršile velike politične spremembe, ki so bistveno spremenile celotni položaj v Evropi. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da včasih primeroma majhno ozemlje veliko pomeni. Po dolgotrajnih pogajanjih med tako zva-nimi demokratičnimi državami je podoba, da je prišlo vsaj v nekaterih vprašanjih skupnega nastopa do soglasja. Po tem dogodku je pretekli teden angleški ministrski predsednik Chamberlain podal na seji parlamenta izjavo, ki je široko odjeknila po vsem svetu ter je razgibala duhove vseh taborov. Izjava se po uradnem poročilu glasi takole: »Visoka zbornica ve, da .se vrše pravkar razni razgovori z drugimi državami in z drugimi vladami. V želji, da popolnoma jasno orišem stališče britanske vlade, še preden so ti dosrovori končani, se zavedam, da moram obvestiti to zbornico, da se to pot čuti britanska vlada, če bi prišlo do kakšnega nastopa, ki bi očitno ogrožal neodvisnost Poljske in v katerem bi poljska vlada videla nevarnost ter bi ji njeni življenjski interesi nalagali, da se temu upre s svojimi silami, obvezano, da takoj priskoči poljski vladi na pomoč z vso podporo, ki je v mejah njene moči. V tem pogledu sem dal zagotovila poljski vladi. Lahko dodam, da me je francoska vlada pooblastila izjaviti, da zavzema enako stališče kakor britanska vlada.« Različni odmevi Chamberlainova izjava je bila sprejeta z velikim odobravanjem na Poljskem, v Franciji in v Zedinjenih državah Severne Amerike. Nejevoljno so jo vzeli na znanje v Nemčiji in v Italiji. Z Rusijo se vrše še pogajanja, v katerih je verjetno, da pride do končnega sporazuma. Bližnja bodočnost bo pokazala, kako se bodo dogodki razpletali dalje. Vsekakor bi bili veseli in srečni tudi mi, ko bi smeli zanesljivo verjeti, da taka izjava pomeni novo garancijo svetovnega miru. obrambni blok Kakor poročajo, ustanavlja — oziroma pripravlja Anglija široko zasnovan obrambni blok. Praykar je prispel v London poljski zunanji minister Beck. Baje se govori na teh sestankih med poljskimi in angleškimi predstavniki o vojaški zvezi z obojestranskimi obveznostmi za obe državi. Trdijo pa tudi, da je načrt te zveze med Poljsko na eni strani ter Francijo in Anglijo na drugi strani že izdelan in da ga bo poljski zunanji, minister podpisal v Londonu. Dernobilizacija češke vojske je popolnoma končana. Odslej češke vojske kot braniteljice suverene države ne bo več, ker je Češka, kakor smo poročali, kot poseben protek-torat vključena v ozemlje tretjega raj-ha. Na naši sliki vidimo prizor ob srečanju med pripadniki češke in nemške sile. Taki piizori so odslej zatonili v zgodovino in bodo živeli le še v pripovedovanjih nekdanjih čeških vojakov. Francoski min. predsednik Daladier je nedavno v velikem govoru naglasil obrambno moč Francije in njeno stališče do italijanskih zahtev. Podčrtal je tudi miroljubnost Francije. Šef italijanske vlade B. M u s s o 1 i n i je zadnje čase. ponovno naglasi! ozko povezanost Italije in Nemčije. Witos pride domov Bivši vodja kmetske stranke na Poljskem Witos, ki je živel doslej v tujini, je pred kratkim zaprosil pri diplomatskem zastopstvu Poljske v Pragi za dovoljenje, da odpotuje domov na Poljsko in stavi svoje sile domovini na razpolago. Kaf pravi Hitler V soboto so v Hamburgu spustili v morje novo vojno ladjo »Tirpitz«. Ta večer je Hitler govoril Hamburžanom. Ostro je zavrnil zlasti Anglijo, Češ da nima ničesar iskati v nemškem življenjskem prostoru. Svaril je vzhodne države, naj ne hodijo po kostanj v žerjavico za za-padne velesile. Omenil je tudi, da Nemci ne sovražijo češkega naroda, svoj govor pa je kon-Žal s tole izjavo: »Nemška država želi živeti v miru z vsemi [državami. Nikoli pa ne bo dopustila, da bi jo (katera spet pritisnila ob tla. Ce bo svet postal (fašističen ali ne, ne vem. Da bi postal narodno Socialističen ne verujem. Toda svet bo prej ali Islej spoznal, od kod mu grozi največja nevajr-Inost. Ko bodo židovski hujskači odstranjeni, (bomo lahko pričakovali, da bo mogoče zgraditi 'trajen sporazum in sodelovanje vseh narodov. iDanes pa se moramo zanesti le na svojo moč. Z rezultati, ki smo jih dosegli i na znotraj i na zunaj, smo zadovoljni in nanje se zanašamo. Ko sem prevzel oblast, je bila Nemčija v svoji notranjosti raztrgana in razcepljena, na zunaj igrača drugih sil. Danes je notranje urejena, se gospodarsko razvija, na zunaj pa je, če že ne priljubljena, pa vsaj spoštovana in respektirana. Milijoni tovarišev so doživeli največjo srečo, da so se povrnili v našo veliko nemško državo, in vsa srednja Evropa je imela prav tako veliko srečo, da si je zagotovila mir pod zaščito nemške sile. In te sile ne bo nobena sila na svetu več uničila. To naj človeštvo ve. Naj sklepa pakte, naj podaja izjave, kolikor jih hoče. Jaz ne zaupam papirju, nego vam tovariši.« v Konec volne v Spanifi Po podatkih vrhovne komande so zadnjo soboto nacionalistične čete zajele in razorožile zadnjo republikansko armado. Tako so dosegle svoj končni cilj in je s tem vojna končana. Seveda se razgrinja pri tem cela vrsta še nerešenih vprašanj, ki so deloma notranjepolitičnega, deloma pa mednarodnega značaja. Govoriti danes o tem, kako se bodo razpletala, pa je skoraj nemogoče, ker vlada preveč nejasnosti v mednarodnem položaju. Kmehfia mladina Pismo mladini za Veliko nedeljo Dragi ljudje božji, bdkar ste postali del prirode, ki si vsako leto V tem času nadeva nov veselejši obraz, se tudi ivaša srca polnijo z nadami in upi, ki vežejo vrednost življenja na ta svet. Navade so, da se veliki dogodki v naravi ivzporejajo z velikimi dogodki v človekovem živ-jljenju. Notranjost teh slednjih pa se nenehno spreminja. Kmetska mladina še čaka na svoje Vstajenje. Gosti poganjki kažejo sledove velikega duha, ki že oplaja našo domovino. Vse pa je nekam nepovezano, vse premalo uravnano po trdnih načelih, vse še nekam nezrelo. Vstajenje pomeni zmago. Ono predstavlja zaključni člen v verigi težkih borb zoper zlo. In koliko zla moramo premagati, če naj se naš narod dvigne iz kulture mrtve črke v resnično kulturo svobode in pravičnosti! Vem, koliko ste truda posvetili letošnjo zimo, prav posebno od Božiča sem, da bi zložili nekaj kamnov za trdnjavo svobode. Na tečajih ste z veliko voljo, vestnostjo in pridnostjo jvsrkavali misli, ki so vam jih podajali vaši požrtvovalni prijatelji. Doma ste širili idejo o edinem neomajnem temelju človeških odnoša-[jev, o svobodi. S prosvetnim delom — na odru, pri predavanjih, na izletih — ste prikazovali njeno ogromno silo. Pogledi v zgodovino so vas vodili mimo Krškega polja, Matije Gubca, Celjskih grofov v današnje dni. Primerjali ste dobe in v vas se je zajedla nepremagljiva volja, postaviti meje suženjstvu. Toda vi pripravljate svoje vstajenje in se nikoli ne ustavite. V vaših dušah je zapisano vse gorje davne preteklosti in pričujočega časa, v vaši volji pa je zapisano: ne dolgo več in nikoli več. Tole vam rečem: vaše poslanstvo je mnogo .večje, kakor se zdi. Vi ste spoznali, da je beseda jo dobrem brez dobrih del pena in norčevanje. Spoznali ste, da za nasilje ni opravičila in da je vse laž, kar je zidano na njem. Spregledali ste, da nosilci nasilja heže hitreje kakor strah, ki so ga v vas zasejali. In iz izkušenj, ki jih je tako bogato sipala pred vas komaj pretekla doba, si skujte za bodočnost neomajna načela: Nič nas ne bo odvrnilo od bojev, ki smo jih započeli. Ne bomo popuščali v borbi za svobodo in pravičnost, ki sta nerazdružni dobrini. Slovenskemu kmetskemu ljudstvu moramo prinesti hič, ki bo odgnala z njegovih polj temo, bes, sovraštvo in suženjstvo. Samo tako bomo skrbeli za njegov obstoj, samo tako ga bomo rešili in samo tako moremo zagotoviti združitev raztresenih udov, ki od njih nekateri danes ne morejo praznovati ob skupni mizi z nami Kristusovega praznika. Za vse to pa je treba močne volje in neprestanega dela, neizmerne požrtvovalnosti pa globoke ljubezni. Nič ni, če menjaš imena praznikov, oblačil in jedil, a ostajaš enak. Ob prazniku vstajenja se mora vsak kmetski fant, vsako dekle, vsak mož in žena, še vsak otrok vprašati: koliko sem storil za naše skupno vstajenje. In odgovor bodi tale: Vse tesneje smo povezani, vse globlje smo prežeti z idejo skupnosti, vse odločneje končavamo dobo Matije Gubca in vse bližje smo Veliki nedelji, ki bo naznanila ljudem dobre volje, da smo postali svobodni. Delal bom, da se to zgodi, vse življenje mi bo svoboda nas vseh draga kakor oko, kakor sleherna ped slovenske zemlje. Taka bodi vaša Velika noč. s. g. Draga pri Stični Naše društvo kmetskih fantov in deklet je imelo 26. februarja t. 1. 5. redni občni zbor pri tov. Potokarju v Dragi. Vodil ga je tov. Erjavc, ki je pozdravil navzočega delegata »Zveze« tovariša dr. Mačka in predsednika ljubljanskega okrožja tov. Dovča. Sledila so poročila funkcionarjev. V nov društveni odbor so bili izvoljeni: predsednik Lavrič Jože, podpredsednik Jakoš Franc, tajnik Erjavc Franc, blagajničarka Pušelj Angela. Novi odbor si je že preskrbel nov zelo primeren društveni lokal, ki ga bo v kratkem tudi opremil z vsem potrebnim društvenim inventarjem. Za bodoče delo je bil sprejet minimalen delovni načrt, ki obsega: 1 tekmo košnje, 1 piknik, 2 predavanji, 3 debatne večere, 1 proslavo Matije Gubca in 1 igro. S proslavo Matije Gubca bo združena 5 letnica društvenega obstoja. Z delom bomo pokazali, da vztrajamo za veliko idejo, kateri smo posvetili naše kulturno delo na vasi. Za Mika not! Muhaber V nedeljo 26. marca je priredilo naše Društvo kmetskih fantov in deklet proslavo Matije Gubca. Proslave so se udeležila tudi tov. društva Gotna vas in Mirna peč. Ob pol 3. uri se je zbralo pri tov. Potočarju na Muhaberju polno ljudi, ki so z zanimanjem prisostvovali proslavi. Ob 3. uri je tov. predsednik otvoril proslavo in pozdravil vse navzoče. Nato je deklamirala Bučar Angelca »Mučeniku Gubcu«, takoj za njo pa je tov. Osterman imel govor: »Pomen Matije Gubca v slovenski kmetski zgodovini«. Sledila je deklamacija »Naša gruda«. Potem sta govorila še tov. Jože Petrič in delegat Zveze kmetskih fantov in deklet, njen tajnik dr. France Hočevar. Proslava je lepo uspela in se je ljudstvo zadovoljno razšlo. Sv. Planina Društvo kmetskih fantov in deklet v Sv. Planini ima svoj 4. redni občni zbor v nedeljo, dne 2. aprila 1939. Občni zbor se vrši v prostorih nar. šole. Pričetek občnega zbora je ob 2. uri popoldne. Vsi člani in članice se vabijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo; sicer pa je za člane udeležba obvezna. Rudolf Drnovšek. OČeslavci Pri našem Društvu kmetskih fantov in deklet se pridno pripravljamo na dramatično predstavo, ki se bo vršila dne 16. aprila 1939 v Kmetskem domu Matije Gubca pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Pozivamo vse prijatelje naše organizacije, da se polnoštevilno udeležite naše prireditve in nam na ta način pripomorete k napredku in izobrazbi. Imamo mnogo volje, mnogo ljubezni do dela, zato podprite dobro in koristno delo. — Janko Mlinaric — Janko Močnik. Motil H&ftat/adnfi Pravijo, da leži v Sremu neki kraj Zan-kovci, v katerem bivajo sami starokatoliški Nemci in Madžari, ter da prirejajo v svojih zadrugah in društvih tajne sestanke, na katerih da kujejo načrte proti drugorodcem. V naselje se ne sme priseliti po njihovih pojmih noben Hrvat. Pred nekaj dnevi pravijo, da je prišel k nekemu tamošnjemu gospodarju Hrvat Miško Koc-janovič, da bi se mu udinjal kot hlapec. Ali veste, kaj je temu sledilo? Sto Madžarov starokato-likov je šlo z gnojnimi vilami nadenj, tako piše »Hrvatska Straža«, pobili so ga z vilami na tla iu ga mlatili toliko časa, da je siromak v mukah izdihnil. Kmetje, kaj pravite k tej nenavadni gostoljubnosti? hacocUti puncah* »Slovenija«, ki se ji ne more očitati kake nedostojnosti v obnašanju, piše pod naslovom: > Zakaj nas ne upoštevajo« iz zgodovine naslednjo, rekel bi ne potvorjeno pesnico: ^Skoraj do konca svetovne vojne je bil naš edini narodni program — vse za vero, dom, cesarja, a vsa naša politika je obstajala v prerekanju za uradniška mesta in v pobiranju drobtinic. Imeli smo cele legije slavljenih ,voditeljev', nikoli pa kakega občega narodnega programa. Umeliacii ictntiefr as zadašccf^efn na * -O v . / ■O C*0 < • ^ ^