2 14. februarja 2016, v nedeljo popoldne, ko je potekal slovenski kulturni praznik v Monoštru in hkrati še ob 25. obletnici časopisa Porabje, je bilo moje prvo srečanje s svetom, kjer živijo po naše govoreči ljudje, ki so svojim otrokom takrat, ko so odšli študirat v Ljubljano, govorili: »Včite se!« Tako so jim govorili »lidgé«. In mladi so se učili in na izpitih, ki so jih opravljali pri meni, govorili o tem, kakšne težave so imeli s knjižno slovenščino, kajti jezik, ki ga oni govorijo, njihova porabska slovenščina, je drugačen. Treba je negovati ta lep, ljudski jezik in z veseljem berem prispevke v časopisu Porabje – časopis Slovencev na Madžarskem – in poslušam zvočno govorico porabščine o tem, kako so »sramoto vöpopravili, zimo odgnali« in kako »karažen« je bil »slovenski fašanek v Varaši«. Časopis je lep primer tega, kako negovati in ohranjati dvojno govorico, RADOST V PORABJU »nemo vas tanjali, pozabili«. Bojte, ostanite, »drgouč pá dödole sküjajte, zato ka znate«. Pogledi vas ljudi nekoč so bili zelo očitno prestrašeno uporni, danes pa radostno in uporno ponosni. Doživljati to je sreča, ki vse spreminja v nekakšen samozavestni, topel tok življenja. Vsi, prav vsi, ste se tako potrudili, da ne morem omeniti samo imen nekaterih, ker bi to bila krivica večini. Vsem hvala, iskrena hvala. Meni osebno ste – in samo v svojem, osebnem imenu imam pravico najprej govoriti – posredovali topel in lep občutek, kaj je to biti doma, imeti dom in še vaše hiše so na poti nazaj na to stran meje pozdravljale, da ste tu vsi doma, da domujete. In tako bo tudi ostalo. dr. Cvetka Hedžet Tóth profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani jezik, ki ga ljudje govorijo v svojem, vsakdanjem svetu, in hkrati še knjižno sloven- ščino, kajti samo tako jezik lahko osredinja narodno in kulturno pripadnost. V tem je poslanstvo časopisa Porabje in prosim Vas, da s tem nadaljujete, in Vaša govorica, Vaš jezik je mnogo več kot samo narečje, je jezik v polnem pomenu. Na poti do Slovenskega kulturnega doma v Monoštru se neopazno pripeljemo na madžarsko stran in združeni Evropi moram reči hvala za to, da čutimo, kako ni vrag, ampak samo sosed mejak. Hej, draga Evropa, pa boš menda ja uspela to dragocenost ohraniti, zdaj, ko so tu neka čudna grozeča dejstva, zaradi beguncev. Mi kot študirajoči smo sanjali o tem, da bi svet in razmere v njem spremenili v prijazno domovanje v vsakem, prav vsakem kotičku sveta. Dom, domovanje je ideal našega bivanja v tem kratkem življenju, ki ga živimo med svojim rojstvom in smrtjo. Porabskim Slovencem je to uspelo in v lepi in prepolni dvorani smo tako varno, svečano in prisrčno doživljali ta občutek domačnosti. Evropo pa prosim, da, kar nam je omogočila, naj nam tega nikar ne jemlje. Lep, kvaliteten in zgovoren program in pogostitev po prireditvi. Priznanje vsem, ki ste se tako zelo potrudili in z oči teh, ki so nas gostili, ni bilo nikakršnega strahu več – tako kot nekoč – in kako radostno, samozavestno in ponosno ste nas stregli. Kako se je trudil kuhar in se ni mogel načuditi, ker smo mu pojedli vse »dödole«. Po dva, trikrat smo šli, »vse doj zmazali«, »ešče, kak so dobri« in on se nam je dobrotljivo smehljal. Še bomo prišli in v Kranjskem svetu, kjer mnogi živimo, »gučali, kak ste dobri Slovenci«, Predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez je 16. tudi o pomanjkanju delovnih poš je predstavil položaj Dr februarja povabil na pogovor predstavnike Slovencev na mest in s tem o odhajanju žavne slovenske samouprave Madžarskem. Pogovora, ki je potekal pred obiskom predsed mladih Porabcev v gospodar in njenih inštitucij. Govoril nika madžarskega parlamenta, so se udeležili slovenska sko bolj razvite kraje. Menila je o načrtih sodelovanja med zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss, je, da je gospodarski razvoj Slovenci na Madžarskem in predsednik DSS Martin Ropoš in predsednik ZSM Jože Hir ključen za nadaljnji razvoj Madžari v Sloveniji. Gre za nök. Z vsebino pogovorov nas je seznanila Erika Köleš Kiss. Porabja in s tem tudi manj ustanovitev skupnega EG šine. Sama si predstavlja kot TC-ja (Európai Területi Tár- Na pogovoru je zagovornica milijonov forintov, pogodba dolgoročno rešitev za ohra sulás), to delovno skupnost Erika Köleš Kiss izpostavila, je že v pripravi. njanje slovenstva v Porabju bi vodila DSS, njeni člani bi da predlogi XV. zasedanja Druga pozitivna zadeva, ki jo ustanovitev malih slovenskih bili Madžarska samouprav slovensko-madžarske meša je na pogovorih predstavila, podjetij po porabskih vaseh, na narodna skupnost občine ne komisije za spremljanje je bila, da bo Slovensko Pora kjer bi se sodelavci med sabo Lendava, občina Monošter in Sporazuma o zagotavljanju bje kot geografsko območje pogovarjali slovensko. Ne občina Lendava. posebnih pravic madžarski posebej označeno na zemlje sme se dovoliti izseljevanje z Predsednik Zveze Slovencev narodni skupnosti v Republi vidih Madžarske, in dobilo območja avtohtone naselitve. na Madžarskem Jože Hirnök ki Sloveniji in slovenski naro-svojo prepoznavnost. Porabje je bilo s Slovenci nadni manjšini na Madžarskem Madžarska je pripravljena še seljeno tudi v časih, ko je bilo vsebujejo glavne kratkoročne naprej zagotavljati sistematič-preživetje bolj težko. Problenaloge v interesu Slovencev no finansiranje slovenskih in-ma seveda ne morejo rešiti ne na Madžarskem. Posebej je štitucij (dve dvojezični osnov-sama slovenska narodnost, omenila enako finančno pod-ni šoli, Urad DSS in inštitucije ne dve državi, pri tem je neporo obeh držav pri sanaciji Državne slovenske samoupra-izogibna pomoč Evropske Slovenskega kulturnega in ve, kot so Küharjeva spomin-unije, je poudarila slovenska informativnega centra. Mi-ska hiša, radio Monošter in zagovornica. nistrstvo za človeške vire bo časopis Porabje). Predsednik Državne slovenpodprlo obnovo v višini 20 Erika Köleš Kiss je govorila ske samouprave Martin Roje izpostavil, da želijo obnoviti Slovenski kulturni in informativni center v Monoštru, ki je pomemben za slovensko skupnost, in je ob tem izrazil pričakovanje za finančno podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Povedal je, da Razvojna agencija Slovenska krajina, ki jo je ustanovila ZSM, pripravlja projekte za čezmejno sodelovanje, ki služijo gospodarskemu razvoju Porabja in preko katerih se bodo lahko zaposlili mladi Slovenci v Porabju. Porabje, 3. marca 2016 3 NAČRT PROGRAMOV Zveze Slovencev na Madžarskem za leto 2016 A Magyarországi Szlovének Szövetsége 2016. évi programterve Marec- april Medijska akademija v Slovenskem domu (vsak drugi vikend). Média tanfolyam a Szlovének Házában (minden második hétvége). 11. marec Predstavitev knjige V Porabju doma (Lojzeta Kozarja), ki jo je izdala župnija Odranci v soorganizaciji Generalnega konzulata RS v Monoštru. V Porabju doma című könyv bemutatója. april Slovenski filmski večer v Slovenskem domu. Szlovén filmest a Szlovének Házában. 8. april „Od malega Triglava do Triglava” – predavanje Karla Holeca o pohodu od Malega Triglava do Triglava. Holecz Károly útibeszámolója „Od malega Triglava do Triglava” címmel. 9. -10. april Sodelovanje Komornega pevskega zbora na pevski reviji Primorska poje. A Primorska poje című Nemzetközi énekkari találkozó, melyen a MSZSZ szentgotthárdi kamarakórusa vesz részt. 10. april Koncert pevskega zbora Maranata iz Nuskove v kulturnem domu na Gornjem Seniku. A Maranata énekkar koncertje a felsőszölnöki kultúrházban. 30. april in 1. maj Prvomajski kulturni večer v sodelovanju KPD Lipa iz Šempasa pri Novi Gorici (pevski zbor, gledališka predstava in harmonikarji). Majális koncert és kulturális est a Šempas-i kulturális egyesület közreműködésével. 20. april Seja predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem. A Magyarországi Szlovének Szövetsége Elnökségének ülése. …. maj Gledališka predstava za vrtce Gornji Senik, Dolnji Senik in Sakalovci v Slovenskem domu v Monoštru. Szlovén animációs színdarab a Rába-vidéki szlovén óvodások részére – Felsőszölnök, Alsószölnök, Szakonyfalu – a Szlovének Házában. ... maj Predstavitev knjige Ferda Godine V domanjon kraji. Ferdo Godina V domanjon kraji című könyvének bemutatója. 15. maj Koncert akademskega zbora Vinko Vodopivec v Slovenskem domu v Monoštru v soorganizaciji GK RS v Monoštru. Vinko Vodopivec férfikar koncertje a Szlovének Házában a szentgotthárdi szlovén főkonzulátus társszervezésében. 20. maj Občni zbor ZSM v Slovenskem domu v Monoštru. A MSZSZ közgyűlése a Szlovének Házában Szentgotthárdon. 25. maj Seja predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem. A Magyarországi Szlovének Szövetsége Elnökségének ülése maj Prekmurski večer z gastronomijo in degustacijo vin. Muravideki est ételbemutatóval és borkostolással. maj ali september Predavanje o gobah, nabiranje in priprava gob pri Porabski domačiji v Andovcih. Predavanje bo imel Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor. Slavko Šerod a maribori gombász egyesület elnökének előadása a gombákról, majd gombaszedés és ízletes ételek elkészítése gombákból. 5. junij Jubilejni koncert Ljudskih pevk ZSM Števanovci ob 25-letnici delovanja v kulturnem domu v Števanovcih. (Sombotelske spominčice, Ljudski pevci Mala Nedelja). MSZSZ apátistvánfalvi népdalkörének 25. jubileumi koncertje az apátistvánfalvi kulturházban. ... junij Mednarodno posvetovanje o Borovem gostüvanju v Slovenskem domu v sodelovanju s Slovenskim etnološkim društvom in DSS. Nemzetközi tanácskozás a Rönkhúzásról Szentgotthárdon. A Szlovén Néprajzi Társaság és az Országos Szlovén Önkormányzat társszervezésében. …junij Sodelovanje Športnega društva Slovenska ves na mednarodni prireditvi, 40. Srečanje mladih slovenskih športnikov iz obmejnih dežel v Sloveniji. 40. Nemzetközi Ifjúsági Sporttalálkozó Szlovéniában, közreműködik a rábatótfalui SE ifjúsági futballcsapata. 11. junij LIPAFEST – I. Medanrodni festival plesa. LIPAFEST – I. Nemzetközi táncfesztivál. Koncert glasbene skupine Kontrabant na dvorišču Slovenskega doma. A Kontrabant együttes koncertje a Szlovének Háza udvarán. 18.-19. junij 47. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki se ga bo udeležil MePZ Avgust Pavel Gornji Senik. 47. Nemzetközi Szlovén Éneklő Tábor Šentviden, amelyen a MSZSZ felsőszölnöki Pável Ágoston Vegyeskara 44. alkalommal vesz részt. 9. – 16. julij Jezikovne počitnice v Piranu/Fiesi za učence in dijake v soorganizaciji ZRSŠ. Szlovén nyelvtábor Piránban a Rába-vidéki kétnyelvű általános iskolák felső tagozatos tanulói és a középiskolások részére. 7.-14. avgust 15. mednarodna likovna kolonija v Monoštru. 15. Nemzetközi Művésztelep a Szlovének Házában Szentgotthárdon. ….. avgust 46. Mednarodna likovna kolonija mladih iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške in Porabja v Avstriji. 46. Nemzetközi gyermek rajztábor Ausztriában. Szlovéniai, ausztriai, olaszországi, horvátországi és Rába-vidéki szlovén általános iskolások részére. September - oktober - november Tečaj slovenskega jezika v Slovenskem domu (tedensko). Szlovén nyelvtanfolyam a Szlovének Házában. september Premierna predstava gledališke skupine Veseli pajdaši ZSM Števanovci v kulturnem domu v Števanovcih. Az MSZSZ apátistvánfalvi Vidám barátok színjátszócsoport színdarabjának bemutatója az apátistvánfalvi kultúrházban. september Mednarodni kolesarski maraton v soorganizaciji ŠDK Monošter. Nemzetközi kerékpártúra a szentgotthárdi Sport-kerékpár Egyesület közreműködésével. ... september Seja predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem. A Magyarországi Szlovének Szövetsége Elnökségének ülése 15. oktober IV. Vrajža nauč v Andovcih v soorganizaciji PKTD Andov ci. IV. Szellemek éjszaka Orfaluban a RSZKTE társszervezésében. november Otvoritev razstave ustvarjalcev XV. Mednarodne likovne kolonije v Monoštru. Izdaja kataloga. XV. Nemzetközi művésztelep alkotásainak kiállítása a Szlovének Házában Szentgotthárdon. Katalógus megjelentetése. ... november Seja predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem. A Magyarországi Szlovének Szövetsége Elnökségének ülése. 5. december Miklavževanje za porabske malčke v Slovenskem domu. Mikulás várás a Rába-vidéki óvodásokkal a Szlovének Házában. 10. december Porabski božični bazar na dvorišču Slovenskega doma (žive jaslice – božične igre-oživitev šeg, božični program, skupno okraševanje božičnega drevesa in medenjakov). Rába-vidéki karácsony (bazár) a Szlovének Háza udvarán (közös karácsofa díszítés-gyerekek által készített díszek, mézeskalács díszítés, kulturális program, élő Betlehem – betlehemes játék-népszokások felelevenítése, karácsonyi bazár) december Božični koncerti. Karácsonyi koncertek Izdaja Porabskega koledarja / A Porabski koledar című évkönyv kiadása. Vse leto različne razstave v Slovenskem domu v Monoštru / Egész évben különböző kiállítások a Szlovének Házában. ZSM si pridržuje pravico do sprememb načrtovanih programov / A programterv változtatási jogát fenntartjuk. Gyöngyi Bajzek 4 Vojska ob zeleni meji Državni zbor je na izredni seji z 69 glasovi za in petimi proti aktiviral člen zakona o obrambi, ki vojski za tri mesece podeljuje policijska pooblastila. Vojska bo razporejena na tiste dele zelene meje, ki so se iz izkušenj pokazali za najbolj občutljive in kjer je pričakovati največ primerov nezakonitega prestopa meje. Za podelitev dodatnih pooblastil vojski so glasovali v vseh poslanskih skupinah z izjemo Združene levice, poslanci in poslanske skupine nepovezanih poslancev pa niso glasovali. Aktivacijo 37. a člena zakona o obrambi je predlagala vlada, da bi pri obvladovanju begunske krize čim bolj razbremenila policijo in povečala učinkovitost varovanja meje, je pojasnila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Obrambna ministrica Andreja Katič je opozorila, da se naloge vojakov po aktivaciji člena ne bodo spremenile, le dobili bodo nova pooblastila pri izvajanju teh nalog, ki jih sicer opravljajo že od jeseni. O vsaki uporabi pooblastil bo morala vojska poročati policiji, patrulje na meji pa bodo mešane. Paket pomoči V projektu ministrstva za delo Paket pomoči je v sodelovanju 93 podjetij in 120 občin, nevladnih organizacij, vlade ter Fursa 3.604 ljudi ostalo brez dolgov v vrednosti skoraj 1,9 milijona evrov. Skupaj je bilo tako odpisanih 1.897.886,51 evra, je na novinarski konferenci pojasnila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Čeprav so na začetku ocenjevali, da je okoli 170.000 ljudi upravičenih do odpisa dolgov, so na koncu prejeli le 7.728 vlog za odpis dolgov -od tega 1.424 vlog občine, preostanek pa podjetja. Razlogi za tako majhen delež so različni, je poudarila ministrica. Eden je, da niso sodelovale vse občine, pomemben del pa vidi tudi v tem, da so najranljivejši posamezniki hkrati prejemniki subvencij za malice in vrtce in niso med neplačniki. Sicer pa je od občin največ dolgov odpisala Ljubljana (nekaj manj kot 130.000 evrov), sledita Maribor (71.000 evrov) in Slovenj Gradec (39.000 evrov), od podjetij pa NLB (okoli 228.000 evrov), Domplan (88.000 evrov) in velenjska komunala (71.000 evrov). Petanjci: Visok jubilej ANTON VRATUŠA VSTOPIL V STODRUGO LETO Goričanec, akademik dr. Anton Vratuša, je v nedeljo vstopil v stodrugo leto živeljenja (rojen 21. februarja 1915 na Dolnjih Slavečih). Ob akademiku in pisatelju Borisu Pahorju iz Trsta je najbolj znan vrhunski slovenski intelektualec, še vedno svežega, iskrivega duha in poln načrtov kar več mesecev naprej. Na neformalni slovesnosti, povezani z dejavnostjo Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, s(m)o mu s kozarčkom domačega nazdravili za visok jubilej in zaželeli, naj še naprej sodeluje z nami, kajti njegove pobude so zmeraj pomembne in koristne. O tem, kaj je (vse) delal, kakšni so rezultati njegovega dela smo večkrat pisali tudi v Porabju. Zato morda zdaj zgolj, da je kar nekaj desetletij povezan tudi s Porabjem, s Slovenci na Madžarskem. In sicer vse od mladih let, ko je kot študent ljubljanske (tedaj edine v Sloveniji) slavistike proučeval porabsko in goričko narečje in o tem pisal, pa do današnjih dni. Kot akademik se je vrsto let ukvarjal tudi z manjšinskimi temami v vseh sosednjih džavah, še zlasti ko je vodil odbor za manjšine pri SAZU. Akademik Anton Vratuša je tesno povezan z jezikom in književnostjo, kar je podrobno predstavljeno v lanski obsežni monografiji Jezikovna in literarna misel Antona Vratuše. Jubilantu inkrene čestitke tudi iz uredništva Porabja! Tekst in fotografija: E.Ružič Na poti s Kristusom v luči molitve Msgr. Franc Režonja, škofijski vikar za narodne skupnosti pri soboški škofiji, je daroval na drugo postno nedeljo slovensko mašo v monoštrski župnijski cerkvi, posvečeni Marijinemu vnebovzetju. V svoji pridigi je poudaril, da nas Kristusovo spremenjenje poziva, da mu moramo slediti na poti, in to v luči molitve, ki obseva naše skupno popotovanje z Odrešenikom. Ljudje moramo verjeti in upati, da bo temi na Golgoti sledila luč na gori Tabor. Gospod škofijski vikar je napovedal, da bo pasijon na V soboto, 20. Februara, se je občni zbor ali velki djliejš penzionistov v Rogašovci začno s kulturnim programom, potistom pa s poročilom od dela lajnskoga leta, gda smo leko čüli, kakšne bogate programe so meli. Mi smo v imeni našoga drüštva k tomi tö gratulirali pa se zavalili za lanjsko pa letošnjo pomauč. Lani so z nami prišli njini penzionisti na izlet v Sloveniji, aj se obadva busa leko napunita, na Gorejnjom Seniki so pa v Iži djabok oni naprajli eno velko srečanje z domanjimi, seničkimi penzionisti, gda so veseli program pa bogato pogostitev vö postavili. Letos so nam pa na velko vcuj pomogli s svojimi muzikanti, s pevci pa maškarami na Slovenskom fašenki v Varaši. Vsi smo se dobro počütili med njimi. Z lejpimi spomini smo prišli domau, zakoj se njim eške gnauk lepau zavalimo, posaba predsedniki Milani Gabri. Zvün toga se eške zavalimo v imeni našoga drüštva za sponzorstvo poti Ferini Meggyesi. Marijana Kovač podpredsednica Porabje, 3. marca 2016 5 Pá smo se nika navčile Drüštvo porabski slovenski penzionistov je med letošnjimi »malimi« programi planeralo več rokodelski delavnic. Takšne delavnice smo meli 16. pa 17. februara v Slovenskom daumi v Varaši. Včili smo se lanceke redti. Doma sem si brodila, bi išla ali nej, zato ka ne vejm lepau pa brž delati z rokami. Tau sem nej erbala od matere. Moja mati pa sestra Hugi tak lepau znata šivati, pa vse, ka trbej delati, ka je veseldje gledati. Vse njima na rokau stoji. Na, tau od mene ne more povedati. Depa najgera sem bila, kak do se lanceki redli, te sem pa išla na delavnico. Več žensk je vküperprišlo. Delavnico je vodila Marta Sever iz Šalamenec, stera je prišla k nam z možaum Ferinom. Lanceke smo redli iz stenski kalendarov. Z gospaudom Severom vred smo ženske flajsno rejzale, potem smo zrejrane papire gorzasükale na zobotrebce (fogpiszkáló). Gda smo dosta falatov zasükano mele, smo je djale na damil pa smo je povejsile v brezbarvni lak. Na drugi den so posenili tej »žunči«. Te smo je dolavzeli z damila pa smo je prebirali po formi, farbi pa velikosti. Sklali smo je na gumijasti damil, tak so gratale ogrlice (nyakék). Tak so se svejtile, ka ji je dobro bilau gledati. Sto je drugi den nej mogo priti na delavnico, tistomi smo tö napravili lancek. Nistrni so si napravili zapestnico (karperec) tö. Dosta smo se smejali med delom, Marta je s svojim humorom vse tapovlačila, ešče meni se je pršikalo lancek napraviti. Vsakši se je leko navčo nika nauvoga. Marta Sever je ena najbola aktivna penzionistka pri Drüštvi upokojencov Puconci. Nam je zdaj tau delo zaubstvom opravila, prišla je s svojim možaum pa za svojo pautno ceringo. Držini Sever se za sponzorstvo trno lepau zavalimo vse ženstje, stere smo srečo mele go spoznati pa vtjüper delati. Leko smo radi, ka mamo takše prijatele, kak sta Marta pa Feri Sever. Klari Mešič Na tom našom svejti je tak gé, ka človek ne smej vse delati, kak bi škeu. Zaprav, nam rednim, vözraščenim možakarom žitek žene pa padarge ravnajo. Od toga smo se nej dugo nazaj v našoj krčmej zgučavali. Pa najvekše nevole ranč zavolo njé naprej pridejo. Zaprav, nej ranč zavolo njé, bole zavolo tistoga, ka se tam doj po guti spisti. Na, ka se tam spidjé. Vse vküper pa se je začnolo, gda je našoga poštaša Karčija eden den nej bilou, na drugi den pa si je v krčmej nikšno vodou sproso. Gda smo ga čüdno gledali, je cejli žalosten vöovado, ka je pri padari biu. Zapovedo njemi je, ka nika, čistak nika več ne smej piti. Nisterni smo s strajom nut v posance pa štamprline poglednoli, nisterni pa so se smedjali pa gučali, ka padare nej trbej polsüšati. So eške prajli, ka uni takšo vsigdar morajo gučati. Najbole je rejč naprej vzeu mladi penzionist Bobi. »Nega eden mejsec nazaj, gda sam ge tö pri padari biu. Malo sam se zavolo ouči postrašo. Ojdo sam po varaši pa samo nagnouk sam nej več najbole vido, sto na drugom kraji poštije ojdi. Na, tou sam padari povedo tö. Boug moj, ka je delo z meuv,« se Bobi strousi, spidjé svojo palinko pa tadale pripovejda. »Vse mi je pogledno, srce, müši, getra, plüča, glavou, krv, vodou pa vse takše. Gda je zgotouvo, me je tak pogledno, kak se mrtvoga človeka gleda. Pa je začno gučati, ka vse za betegov se je nut v mene potegnolo. Nikšen holesterol me vmarja, je pravo, pa krv je nikak nej dobra gé, müši eške kuman delajo, črvou se eške kuman vküper drži pa vse takše. Aja, pa eške tou, ka so moja getra na slejgnjon,« si Bobi eške eno palinko spidjé. »Po tejm pa mi je začno doj davati, ka vse ne smejm več delati. Kak najprva, tak včasin moram enjati piti. Tadale ne smejm svinskoga masa gesti, nika mastnoga nej, nikšen olaj več v mene ne smej priti, nika solenoga, nika cukranoga, eden kafej ne smejm več spiti pa tak naprej pa tak tadale.« Bobi si je malo časa vzeu. Ranč telko, ka je eške eno palinko spiu, mi pa smo čakali, kak je šlau tadale. Dun je zgotouvo. »Kak je nin za pou vöre enjo, sam samo gor stano, ka den tavö. Pa me je padar eške pito, kak zdaj tadale. Ge pa sam njemi samo pravo, ka me sploj več ne briga, sto na drugom kraji poštije ojdi. Na, tak je tou bilou.« Nejsmo vedli, aj njemi vörvlemo ali pa nej, depa že je Pubi rejč prejk vzeu. »Tou s padarom je nika nej! Če bi vi vidli pa čüli mojo ženo. Ranč tou slejgnjo soboto, gda smo za moj den pili, je bilou. Na, istina, ka sam bole kesnou domou prišo, kak pa šegou mam. Pa istina je tou tö, ka so se mi noge bole zapletale, kak se šegou majo. Pa tou je tö istina gé, ka sam bole žmetno gučo, kak šegou mam. Na, dun domou pridem. Trno tiüma dveri gor oprem, se razmetavam, gda se posvejt gor vužgé. Tam pa una stogi! Gleda me pa mi eno dá koulak vüj, kcuj pa pita, če mo eške piu. Ge sam tiüma ostano. Eške gnouk pa eške bole krepko me po drugom kraji plusne, znouva pita, če mo eške tadale piu. Ge znouva nika ne povejm. Tretjo pout me tak pouči za vüje, ka mi je vse cinkalo v glavej pa znouva gnako krči, če mo eške piu. Na, po tejm mi je že vse više prišlo pa sam njoj pravo, aj dun enoga natouči, če me že spitava.« Ka je po tejm bilou, smo nej zvedli. Vsi so po tejm eške svoje gučali, ge pa sam vcejlak tiüma biu. Stra se mi je nut v čunte potegno. Sto vej, ka me doma čaka. Miki Ukrajina se je pridružila programu Stipendium Hungaricum Od septembra bo lahko študiralo na madžarskih visokošolskih ustanovah sto študentov iz Ukrajine, je najavil prejšnji teden minister za človeške vire Zoltán Balog, potem ko sta z ukrajinskim zunanjim ministrom Pavlom Klimkinom podpisala pogodbo o tem. Ukrajina je druga država po Srbiji, ki se je pridružila omenjenemu štipendijskemu programu, ki je del odpiranja proti vzhodu in s katerim želi Madžarska privabiti več tisoč študentov. Dodal je, da je poteza hkrati humanitarna, dolgoročno pa bo pomagala pri utrjevanju kulturnih in gospodarskih stikov z omenjenimi državami. Minister Balog je izpostavil, da je ukrajinskega gosta seznanil z oblikami pomoči, ki jo nudi Ukrajini. Poudaril je, da se določeni segmenti življenja madžarske skupnosti v Ukrajini vzdržujejo izrecno z madžarsko podporo. Med temi je omenil šolstvo in zdravstvo. Kot je povedal, pomoč nudijo tudi nemadžarskemu prebivalstvu v Ukrajini, lani je recimo letovalo na Blatnem jezeru 700 ukrajinskih otrok. Ob pomembnosti dobrososedskih odnosov je omenil tudi pomen dobrih stikov z Moskvo. Vlada dala pobudo za razpis referenduma Vlada želi razpisati referendum proti obveznim kvotam pri razdeljevanju pribežnikov, zato je premier Viktor Orbán poslal prejšnjo sredo Nacionalni volilni komisiji naslednje vprašanje: Ali želite, da bi lahko Evropska unija – tudi brez odobritve parlamenta – predpisala obvezno nastanitev nemadžarskih državljanov na Madžarskem? (Akarja-e, hogy az Európai Unió az országgyűlés hozzájárulása nélkül is előírhassa nem magyar állampolgárok Magyarországra történő kötelező betelepítését?) Po mnenju mednarodnih pravnikov je referendum v nasprotju z ustavo (temeljnim zakonom), po kateri se ne sme razpisati referendum o vprašanjih, ki se nanašajo na mednarodne pogodbe. Porabje, 3. marca 2016 6 »Domovina, domovina, mili moj slovenski kraj...« V prejšnji številki so nam Laci dočas je nej znau pa ranč tak Ka bi delo? Brezi tauga, ka deset centimetrof vode je v domau sto titi mater pogledŠkaper od tauga pripovejda-hči tö zna slovenski. Tau je eden falat bi nej küpo, sem stüdenci, dapa tau vsigdar nit, te sem dovoljenje mogo li, kak je bilau na Gorenjom mena tak čüdno, ka mi tü v nej smo domau, pa te še tau drži, če si samo edno kantlo prositi, ovak so me nej pistili Seniki gorrasti, kak so spej-Varaši naše mlajše smo nav-cejno so gorzagnali, gda je vöpogno, pa te tö, če si cejli v ves. Gnauk so me stavili vali pa odli za deklami. Dapa čili slovenski gučati, gda pa licit biu. Dostakrat sem nej den vögono. Kak mlajši, mi še pred Gorenjim Senikom, tau smo tö leko zvedli, ka so na Senik pridemo, tisti mlajši vekši travnik küpo, samo tak smo strašno dosta vode spili avto sem mogo stavti, pa so doma bautoš bili, dapa tau pa samo vogrski gučijo, tau velkoga, ka bi senau dvakrat s tistoga stüdenca, sploj pa me tam začnili vsefele spitaje njim na Seniki više prišlo, je fejst žalostno. Prvin se te, gda je vrauče bilau. Tau vati. Te sem ge prejdnjoga v pa so bola v Varaš prišli delat. je doma samo slovenski vretino so tö samo tretjo laktanji gorpauzvo, pa sem Sprvoga samo delat, sledkar gučalo, gda smo v šaulo paut najšli, zato ka pred ma vöraztolmačo. Vej pa ge so pa že stanovanje küpli pa prišli, te smo se vogrski tejm so že dva stüdenca vsakšo minuto vejm, ka gde z žeanuv pa z mlajši vret so s navčili.« vöskopali pa zakopali, so soadacke, gde se zdržavajo, Senika nut v Varaš prišli. Zdaj - Vi ste se dobro včili? tisti, steroga so pod okni gda se menjavajo, pa ka zdaj do nam tadale pripovejdali pa »Ge sem se naleki včiu pa kopali, je petdeset mejtrov te od mene škejo, sem pravo. vüpam, ka še dosta vse zani-rad sem se včiu, samo oča globoki biu, pa vodé itak Gda sem pravo sodaki, ka mivoga zvejmo od nji. je nikdar nej doma biu, nej bilau.« ne vidiš, ka na cejlo Železno -Tau ste povedali, ka k dek-doma mi je dosta trbelo -Zato je batrivno (pogum-županijo mam dovoljenje, te lam ste tak poskrivoma delati, včenje je pa tao no) lüstvo bilau, ka so samo tak nauro name pogledodli, aj niške ne vidi, dapa stalo. Večer, gda sem spat tak globoko dolaskopali no, pa me pito: zaka, v Železtau mena povejte, ka zaka? üšo, pod blazinov s patri brezi cevi, leko bi se vse noj županiji smo? »Zato ka po pravici, dočas ka jom sem se včiu. Nejsem vküpporüšilo. -Odite domau k rojstnoma so nej vöoznanili v cerkvi, ka se mogo tadale včiti, zato »Te so še nej bile cevi, da rama na Gorenji Senik? ta se dva ženila, dočas si nej ka nej bilau mogaučnosti so stüdenec vöskopali pa Odim, samo telko nej kak prsmo tam pri dekli spati. Fejst pa penez tö nej. Te je tau prišla voda, te potistim so vin, zavolo zdravja, avtonge je trbelo skrb meti, nej ka bi bilau, aj mlajši kak najprvin na pleči domau odneso. Pa s ciglami kaulak vösklali.« gestejo, samo šofera nejmam. stoj vido, zato ka drugi den slüžijo. Ge sem dosta v šaulo vejš, ka tej stari pavri so tak -Dobro je bilau tam vrkar Zato ka če nej mus, te ne pebi te že cejla ves znala. Ka je odo, samo že te, gda sem ože-bili, ka šké te mali frnanc... na Janezovom brejgi? lam. Pa tau, ka skur nejmaš edna baba znala, te je tisto njeni biu. Žena je v noči delat Oni so vse dojküpli, ka je bi-»Tam je vse dobro bilau, samo vole, vidiš, ka si se tam marddrügi den že vsakšoma tapra-odišla, mlajše sem spat djau, lau, tak ka mena dosta vse nej te nej, gda si prejk na Štajer-jo pa mantrau, pa kak te zdaj vla, ’ka čüla si, čüla si’, pa te pa te potistim sem se včiu na ostalo. Z Gorenjoga Senika je sko pogledno, na planine, pa tau vse vögleda, vse je mtrvo, tak cejla ves znala, ka se je izpit. Gda smo mi mlajši bili, dosta lüstva v Slovensko ves tisti vreki so že bejli bili od že nega, ka bi te nazaj vleklo.« vnoči dogajalo. Sploj pa taši mi smo nej meli špilo, iz ronj odlo senau kipüvat pa tranke, snega. Gda je söver začno fu--Ka mislite, ka baude z kak ge, ka sem v trgovini delo smo si napravli labdo, pa kak zato ka doma telko nej bilau, diti, tam pri nas je tak mrzlo nami Slovenci? pa name je vsakši pozno, zato smo radi bili tauma. Zdaj tej ka bi trbelo. Bilau tak, ka so bilau, kak či bi tam prejk v »Če tau mladino gledam, te sem pa celau mogo skrb meti mlajšom ne moreš tašo špilo kukarčno bilge küpli, aj pozi-planinaj bili.« tak po pravici povejm, ka pa celau lepau se ponašati.« küpti, ka bi se tak veselili kak mi leko krmijo maro. Te nej - Tam od vas je že nej daleč nišo vüpanje nemam, ka bi se -Če je stoj iz vesi že več dekel mi. Na božič sprvoga nej bi-tak bilau kak zdaj, gda več kraj meja bila. naša kultura pa materni jezik emo, zaka se je tau drügim lau cukra, samo orej je biu v nikoma nej trbej senau.« »Mi smo tam cejlak paulak ohrano. Ge, gda se tü v Varaša nej vidlo? papir nutzasükani pa tisti je -Kak ste na tisti velki brejg bili, sploj pa te, gda smo na srečam s kakšnim Senčarom »Zato ka tisti je že liflander viso, sledakar so že mati figi-s kravami senau gorvozili? njivi okapali, te smo prejk nji-ali če vejm, ka zna slovenski, biu pa tistoga so že grdau ce spekli, samo ka tau bilau, »Vej pa mara je dostakrat več ve pripovejdali z njimi.« te ge vsigdar slovenski gučim gledali, če je kauli njine hče-trgé smo bili, ja pa nej, pa vse pameti mejla kak lüstvo, sploj -Vedli ste nemški? z njimi zdaj, pa je tau tak biri odo. Dapa mi, podje smo smo pogeli. Mesau, če smo v pa te, če je malo v glavej štr-»Nej, tej so tö Slovenge bili, lau prvin tö. Zato, ka tau je tö taši fajni bili. Štero deklo nedelo leko geli, je že dobro melo. Zato, ka vodau so trno samo gda so granico pote-moj materni jezik pa tauga smo vidli, ka je samo na guč bilau, zato ka vsikšo nedelo nej pili, samo te so go nücali, gnili, te so se potejm že oni k pozabiti, nej gučati, bi velka stanila s kakšim sodakom, je ranč nej bilau. Etašoga reda gda so se mujvali. Djabok je Avstriji držali.« sramota bila.« tisto deklo smo mi že več nej smo mi post nutdržali, pa kak dosta bilau, s tauga so mošt - Vam je nej prišlo napamet, - Vi kak prvin tak zdaj sploj gledali pa smo z njauv nej na žmano je bilau na vüzenek, napravli, ka je pomalek vöza-ka bi prejk v Avstrijo vujšli? radi spejvate, tau mena vöoguč stanili. Lejpa lejta smo če si leko malo vcujprišo k vro, pa palinko so tö sir žgali.« »Lažo bi, če bi tau povedo, ka vadite, štera je tista pesem, tam tak mlado doživeli, dobro šunki.« -Tam vrkar na bregaj je mi je nej prišlo napamet. Kak štera je vam najbliže k srje nazaj misliti, samo zdaj me - Doma ste velki grünt meli? bila voda? mladi podje, nam je večkrat cej? zato itak srce boli. Zato ka vi-»Meli smo, samo itak je malo »Bila, istina naš stüdenec je napamet prišlo, dapa nej tau, »Ranč ne morem razlaučiti, dim, ka tisti mlajši, šteri tam bilau, dostakrat mi je mama osemdvajsti mejtrov globoki ka bi tam ostali, bola samo mena je vsakša lejpa, dapa gorrastejo, šterim sta mati pa pravla, aj dem pa aj na licita-biu, če si štiri mare emo, pa tau, ka dobro bi bilau pogle-gda tau spejvajo, ka Domooča Sloven, pa itak ne vejo slo-ciji küpim tranke (travnike), dočas ka si je napojo, je ranč dniti, kak tam lüstvo žive, vina, domovina, mili moj vensko gučati. Müva z ženauv brezi tauga aj ne pridem do-dojšlo telko kant vöpognati. Samo zato smo se nej pokisili. slovenski kraj, te sir skunze doma z mlajši tü v Varaši sir mau. Pa ka je s tauga bilau? Te stüdenec je fejst dobro vre-Tau je mena celau lagvo spa-dobim v oči, zato ka tašoga sva slovenski gučala. Naš sin Kak mali pojbiček sem tak tino emo, gnauk smo petdeset dnilo, ka tresti lejt sem tam reda mi Gorenji Senik napase je te navčo vogrski, gda je velki falat küpo, kak eden li-mejtrov vapne dojpogasili, pa živo pri meji, pa potistim ka met pride.« tü v Varaši nut v vrtec prišo, jen (rjuho), pa še tau drago. voda je itak nej sfalila. Osem-smo sé v Varaš prišli, če sem Karči Holec 7 POŠTIJA SREJDI VARAŠA Srejdi maloga varaša v dva kraja poštija dé. Skrak te poštije nej samo eden človek živé. Pa skrak nje je nej samo ena bauta, tam so rami, gračanki, so lidgé. Više maloga varaša nej nabole velki brejg leži, na njem so travniki, drejve pa divdje stvari. Od vsega toga ta parpovejst guči. Tihinec ali pa nej tihinec V malom varaši so na vsikšom kraji pošije zvekšoga živeli domanji lidgé. Na rejci se je stoj od drugod v njega priselo. Depa takšo se tö vej zgoditi. Kak se je zgodilo na tisto sprtolejt, gda so tulipani najbole prva začnoli cvesti. Renata je rano gor stanola. Straj go je biu, ka se je nej nika včila. Straj go je biu, ka v šouli baja bou. Od nevoule je nika drugo nej mogla delati, kak samo vö nad okno gledati. Tak je leko vidla, kak so se pri starom rami, v sterom že dugo niške nej živo, avtoni stavili. Možakarge so se brž kcuj k deli vzeli. Že so skur polonje stare streje doj vtrgnili, ka je Renata v šoulo mogla titi. Na poštiji sreča maloga Piština, Lacina pa Marto. Vküper v šoulo dejo, glaven guč pa od staroga rama dé. »Nekak je stari ram doj küpo. Že ga vred gemlejo,« si Renata brodi, ka od toga samo una kaj vej. »Ja, vej pa že včera so nika mejrili pa si gor pisali,« mali Pišti zato od toga nika več vej. »Ja, ja, nikšni tihinci do se es k nam znosili,« svoje kcuj deje Laci pa v kamen brsne. »Leko, ka ji sploj nemo razmeli. Ja, uni pa nas nedo razmeli,« se že skur tak malo Marta čemeri. Tak s tejmi brigami v šoulo pridejo. Renata je na svojo velko srečo nika nej pitana bila. Zatoga volo je brezi nevoul domou šla. Depa z nouvo nevoulo, ka se kaulak tihinskoga rama godi. Vküper s Pištinom, Lacinom pa Marto so skur bejžali doj po poštiji. So skur bejžali, samo aj vidijo, kak se ram vödela. Depa od staroga rama so samo eške stene brezi oken stale. Mlajši na vüje vlečejo, v kakšnoj rejči se delavci zgučavajo. »Vej pa vcejlak po naše gučijo,« se prva Renata zglasi. »Kak bi pa ovak bilou, če je pa vcejlak razmejm,« svoje kcuj deje Pišti. »Vej pa ja, ovak ranč ne more biti,« bi Laci najraj v kakši kamen brsno, depa enoga ne vidi. »Ja, uni gučijo po naše, depa tiste, ka do nut v rami živeli, nemo mogli razmeti. Kak aj je razmejmo, če pa so tihinci,« Marta zgotouvi té guč. Od staroga rama je iz dneva v den nouvi ram gor rasto. Dokejč, dokejč so se nej nut lidgé naselili. Edna nej velka pa nej mala držina je v mali varaš prišla živet. Majo pa enoga maloga pojbiča, steri eške v šoulo ojdi. Tak den pride, gda vučitelca povej. »Na, gnes pa je pri nas oprvin vaš nouvi pajdaš, aj sam povej, sto je gé pa eške kaj drugo.« Pojbič gor stane, kaulak sebe pogledne pa povej: »Dober den vsem vküper! Moje menje je Peter. Drugo zagnouk nemam kaj kcuj povedati.« Renata brž Marti na vüjo šuktivati začne: »Té tihinec pa vcejlak po naše guči.« »Eške je nej eden den pri nas pa že po naše guči. Čeden je té mali tihinec,« Laci na Pištino vüjo šuktiva. Že deset minutov po konci šoule so vküper domou šli. Že za deset minutov je niške več nej tihinec biu. Miki Roš Tradicionalni kulturni večer v Sakalovcih Slovenska narodnostna samouprava vsako leto organizira kulturni večer v sakalovskem kulturnem domu. Kljub temu da je bila prireditev organizirana že v postnem času, so se vaščani zbrali v lepem številu. Program se je začel z uvodnim govorom predsednice samouprave, ki je v imenu slovenske narodnostne samouprave pozdravila občinstvo. Ker je bil 21. februar mednarodni dan maternega jezika, vzgojiteljic peli slovenske in madžarske pesmi. Tretja nastopajoča skupina je bila folklorna skupina KUD Šalovci. Prvič so imeli nastop v Sakalovcih, občinstvo jih je sprejelo z velikim veseljem. Ves čas so jim ploskali, ko so na odru plesali goričke plese. Večer se je zaključil s pogostitvijo udeležencev in publike. Samouprava upa, da bo lahko organizirala take prireditve tudi v prihodnosti in da bo občinstvo zmeraj tako aktivno. je predsednica poudarila po membnost maternega jezika oziroma porabščine. Prav za radi tega se je program začel z nastopom gledališke skupine ZSM Veseli pajdaši iz Števano vec, saj so vse njihove igre v narečju. Ob tem, da bi s svo jimi predstavami razveselili gledalce, je bil razlog ustano vitve skupine prav ohranjanje materinščine. Naslov igre, s katero so nastopili, je bil Dja mam papir, napisal jo je vodja Dvorana kulturnega doma se je lepo napolnila skupine Laci Kovač. mačega otroškeg a vr tca. Žal, Prireditev se je nadaljevala nekateri otroci so zboleli, Lilla Fasching z nastopom malčkov iz do ostali malčki pa so s pomočjo Foto: Balint Nemeš »Dragi vörni poslüšalci Radiona Monošter! Porabski Slovenski radio se že pá čüje na gorenjesinčarski frekvenci 97,7 MHz-a tö. Baug plati za vašo potprplenje. Francek Mukič direktor in glavni urednik« Porabje, 3. marca 2016 PETEK, 04.03.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.40 UGRIZNIMO ZNANOST: ČLOVEK JE NAREJEN ZA GIBANJE, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.20 BLISK: BLISKOVITO - ČUDOVITO, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.30 DUHOVNI UTRIP, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 KIOKA: PLAŽA, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OD CALIGARIJA DO HITLERJA - KINEMATOGRAFIJA V WEIMARSKI REPUBLIKI, NEMŠKI DOKUMENTARNI FILM, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.30 INFO-KANAL PETEK, 04.03.2016, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.20 PRISLUHNIMO TIŠINI: KULTURNO UDEJSTVOVANJE GLUHIH IN NAGLUŠNIH, 9.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 9.45 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 1. VOŽNJA, 11.30 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.45 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 2. VOŽNJA, 14.00 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA: SMUČARSKI KROS, 15.05 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.05 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 18.00 ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE, ANGLEŠKA NANIZANKA, 18.20 ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE, ANGLEŠKA NANIZANKA, 18.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 SMUČARJEV DNEVNIK: BOŠTJAN KLINE, ODDAJA O ŠPORTU, 20.25 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), 22.20 NORDIJSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI TEKI, SPRINT, 23.15 POLNOČNI KLUB: ODVETNIŠTVO IZ PRVE ROKE, 0.25 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNA PARODIJA, 0.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.30 HALO TV, 2.30 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), 4.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 2. VOŽNJA, 5.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * SOBOTA, 05.03.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.05 TV ARHIV, 12.00 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA 14.30 NA POTI: RODIŠKEGA MITSKEGA IZROČILA, DOKUMENTARNA SERIJA, 14.55 PLANET VRABCEV, AVSTRIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.00 ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 SLADKANJE Z RACHEL ALLEN, 18.30 OZARE, 18.40 ZU: ZU JE HRIBOLAZEC, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 VSE JE MOGOČE, 21.35 FORTITUDE, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 22.25 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.00 NIČELNI TEOREM, AMERIŠKI FILM, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.10 INFO-KANAL SOBOTA, 05.03.2016, II. SPORED TVS 6.00 NA LEPŠE, 6.25 10 DOMAČIH, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.15 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 1. VOŽNJA, 10.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (Ž), 1. VOŽNJA, 11.15 BIATLON - SVETOVNO PRVENSTVO: SPRINT (M), 12.40 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 2. VOŽNJA, 13.30 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (Ž), 2. VOŽNJA, 14.25 BIATLON - SVETOVNO PRVENSTVO: SPRINT (Ž), 15.55 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), 17.50 SLOVENIJA DANES, 19.00 SMUČARJEV DNEVNIK: ANA DREV, ODDAJA O ŠPORTU, 19.15 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKE IN MLADE, 19.30 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA O MLADOSTNIKIH, 20.00 RDEČI BARON, NEMŠKI FILM, 22.05 ZVEZDANA, 22.45 VERNIKI, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.40 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.10 ARITMIJA, 0.40 ARITMIČNI KONCERT - NULA KELVINA, 1.55 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), 3.35 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 5.00 POLNOČNI KLUB: ODVETNIŠTVO IZ PRVE ROKE, * * * NEDELJA, 06.03.2016, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 PIKA NOGAVIČKA: PIKA SREČA MOJSTRA KRIMINALCA, RISANA NANIZANKA, 10.50 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: MLADI IN USMILJENJE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.45 ZVEZDA JE ROJENA, AMERIŠKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.40 MUK: RIKŠA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 BROADCHURCH (I.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.50 INTERVJU, POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.10 SKRIVNOST MEHIŠKEGA KOVČKA, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.10 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 1.00 INFO-KANAL NEDELJA, 06.03.2016, II. SPORED TVS 6.15 DUHOVNI UTRIP, 6.30 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 7.30 FESTIVAL SEVIqC BREŽICE - VIOLINO FANTASTICO (A. CORELLI, J. PACHELBEL), 8.00 SLAVNOSTNI KONCERT KONSERVATORIJA ZA GLASBO IN BALET LJUBLJANA, 9.15 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SLALOM (M), 1. VOŽNJA, 10.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SLALOM (Ž), 1. VOŽNJA, 11.40 SMUČARJEV DNEVNIK: JAKOV FAK, ODDAJA O ŠPORTU, 12.10 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SLALOM (M), 2. VOŽNJA, 13.25 BIATLON - SVETOVNO PRVENSTVO: ZASLEDOVALNA TEKMA (M), 14.20 DESKANJE NA SNEGU - SVETOVNI POKAL: PARALELNI SLALOM, 15.30 BIATLON - SVETOVNO PRVENSTVO: ZASLEDOVALNA TEKMA (Ž), 16.30 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SLALOM (Ž), 2. VOŽNJA, 17.20 KOŠARKA - POKAL ČLANIC: FINALE, 19.15 DOKUMENTARNI FELJTON, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 SEDEM DOB V ŽIVLJENJU ZVEZD, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 20.45 POHLEP: IZVOR, NORVEŠKA MINI-SERIJA, 22.10 VSE JE MOGOČE, 23.40 VIKEND PAKET, 0.50 SMUČARJEV DNEVNIK: JAKOV FAK, ODDAJA O ŠPORTU, 1.05 KOŠARKA - POKAL ČLANIC: FINALE, 3.00 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, SLALOM (M), 4.35 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 07.03.2016, I. SPORED TVS 6.10 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 SLADKANJE Z RACHEL ALLEN, 10.35 10 DOMAČIH, 11.05 VEM!, KVIZ, 11.50 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 12.20 BLISK: MOTIVATOR, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 SVETO IN SVET: »USMILJENJA HOČEM IN NE ŽRTVE« MT (9.13), 14.20 OSMI DAN, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 TOČKA PRELOMA: Z ZNANOSTJO DO VEČJE GOSPODARSKE USPEŠNOSTI, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA O MLADOSTNIKIH, 17.55 NOVICE, 18.00 ERTEVE, 18.15 EMILIJA: EMILIJA VOZI AVTOBUS, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITy, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PLATFORMA, 23.40 10 LET - ROSANA HRIBAR IN GREGOR LUŠTEK, 23.50 I. KOVAČ – S. PODGORŠEK: VAŠAVA/VASHAVA, EKSPERIMENTALNI PLESNI FILM EN-KNAP, 0.20 MAURIZIO POLLINI - MOJSTRSKA ROKA, FRANCOSKI DOKUMENTARNI FILM, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.35 INFO-KANAL PONEDELJEK, 07.03.2016, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.30 NE GREM NA KOLENO, DOKUMENTARNI FILM, 10.20 DUHOVNI UTRIP, 10.35 HALO TV, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.05 POLNOČNI KLUB: ODVETNIKI, 15.30 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.25 AVTOMOBILNOST, 17.00 HALO TV, 18.00 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 19.05 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 ZAKON SRCA, KANADSKA NADALJEVANKA, 20.45 SCOTT IN BAILEy (IV.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.30 SCOTT IN BAILEy (IV.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 22.15 BUTAN – MED MITOM IN STVARNOSTJO, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.10 SPOMINI: IVAN GROBELNIK-IVO, POGOVORNA ODDAJA, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 HALO TV, 2.05 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * TOREK, 08.03.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.40 OBZORJA DUHA: MLADI IN USMILJENJE, 12.20 BLISK: MEDIJSKA ZAROTA, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITy, 14.20 NAGLAS! 15.00 POROČILA, 15.10 POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 NA POTI: Z MARKOM PREZLJEM, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.55 NOVICE, 18.00 UTRINEK: HUMANITARČEK, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 MUK: BOLLyWOOD, RISANKA, 18.10 A VEŠ, KOLIKO TE IMAM RAD: PERO, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 VOTLA KRONA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.55 ŽENSKA, 2. DEL, DOKUMENTARNI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI: MIRA IN HUGO ŠEKORANJA, POGOVORNA ODDAJA, 0.50 PROFIL, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.35 INFO-KANAL TOREK, 08.03.2016, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.05 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.00 HALO TV, 12.15 DOBRO JUTRO, 14.35 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 16.10 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 17.50 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 RAZISKOVANJE NEVIHT - VREMENOSLOVCI KOT VARUHI LETENJA, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.55 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI TEKI, SPRINT, 22.45 PRIMER BAADER-MEINHOF, MAROŠKO-NEMŠKI FILM, 1.10 SLOVENSKA JAZZ SCENA: DAN ŽENA V JAZZ KLUBU - DAME JAZZA V GOSTEH PRI BIG BANDU RTV SLOVENIJA IN SEBASTIANU CAVAZZI, 2.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.45 HALO TV, 3.45 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI TEKI, SPRINT, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * SREDA, 09.03.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 PLATFORMA, 12.25 BLISK: KLEPTOMANIJA, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: TEOFIL PANČIČ, 14.15 PRAVA IDEJA: PODJETJE ZELENI HIT, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ ŠMARTNO PRI LITIJI IN OŠ OREHEK, KRANJ, KVIZ, 16.25 PROFIL: MARKO POGAČNIK, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 NA NAŠI ZEMLJI: DALNJE NJIVE, 18.05 SARA IN RAČEK: SARA SE PREHLADI, RISANKA, 18.15 SIMFONORIJE: TEKMA, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: URE NA METROJU, FRANCOSKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 ANTON ČEHOV - LETO 1890, FRANCOSKI FILM, 0.40 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 1.05 PROFIL: MARKO POGAČNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.55 INFO-KANAL SREDA, 09.03.2016, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.45 10 DOMAČIH, 10.45 ERTEVE, 11.05 HALO TV, 12.00 DOBRO JUTRO, 14.00 VIKEND PAKET, 15.15 BIATLON - SVETOVNO PRVENSTVO: POSAMIČNA TEKMA (Ž), 17.10 HALO TV, 17.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNA PARODIJA, 20.20 ČAS ZA MANCO KOŠIR, 21.10 PEDALNI KLAVIR, GLASBENA DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.45 DALIBOR MIKLAVČIČ (PEDALNI KLAVIR), SIMFONIKI RTVS IN EN SHAO (GOUNOD, MOZART), 22.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.40 ARITMIJA, 23.10 ARITMIČNI KONCERT - HAMO & TRIBUTE 2 LOVE, 0.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 HALO TV, 1.50 BIATLON - SVETOVNO PRVENSTVO: POSAMIČNA TEKMA (Ž), 3.25 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * ČETRTEK, 10.03.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.40 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.20 BLISK: ŠEJK, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 ŽENSKA, DOKUMENTARNI FILM, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 TEŽIŠČE -SúLyPONT, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 NA NAŠI ZEMLJI: KOT, 18.05 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM PESTOVAL PUJSKA, RISANKA, 18.10 POLDI: DAN, KO SE JE SVET PREKUCNIL, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 20.55 GLOBUS, 21.25 PRAVA IDEJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 0.55 PROFIL, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.40 INFO-KANAL ČETRTEK, 10.03.2016, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.00 NA LEPŠE, 10.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 11.20 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 15.15 BIATLON - SVETOVNO PRVENSTVO: POSAMIČNA TEKMA (M), 17.20 ROKOMET: SLOVENIJA : MAKEDONIJA, KVALIFIKACIJE ZA EP 2016 (Ž), 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 AVTOMOBILNOST, 20.30 ZELENA PRESTOLNICA EVROPE, 22.00 MOJ NAJBOLJŠI SOVRAŽNIK, AVSTRIJSKO-LUKSEMBURŠKO-NEMŠKI FILM, 23.45 TO JE BILA NAŠA VOJNA: ZMAGOSLAVNI BOOGIE-WOOGIE (1941-1945), NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.25 ROKOMET: SLOVENIJA : MAKEDONIJA, KVALIFIKACIJE ZA EP 2016 (Ž), 3.05 BIATLON - SVETOVNO PRVENSTVO: POSAMIČNA TEKMA (M), 4.20 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, Naslov uredništva: Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstvo za H-9970 Monošter, človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v ČASOPIS Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Izhaja vsak četrtek SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Tisk: TISKARNA DIGITALNI TISK D.O.O. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Številka bančnega računa: HU15 11747068 20019127 00000000, Glavna in odgovorna urednica SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič SPOZNAJTE NAŠO ŠOLO DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA ŠTEVANOVCI BO IMELA DAN ODPRTIH VRAT 10. marca 2016, od 8.00 ure naprej V obnovljeni šoli pričakujemo starše in bodoče prvošolce Posebnosti: - malo učencev v enem razredu, - dvojezični pouk (slovensko-madžarski), - družinsko okolje, - poučevanje slovenskega in nemškega jezika, - brezplačni krožki, učbeniki, izleti in tabori, - mirno, prijateljsko okolje, - brezplačna vozovnica za celo šolsko leto. Program dneva odprtih vrat: 8. 00 - 8.45 Splošne informacije o šoli 8. 55 – 11.35 Hospitacije staršev in bodočih učencev pri pouku 8. 55 – 9. 40 Madžarščina - 1. razred 9.50 – 10. 35 Slovenščina -1. razred 10. 40 - Pogovori, ogled šole Starši in bodoči prvošolci si lahko ogledajo tudi, kako poteka pouk v ostalih razredih (od 2. - 8.razreda). Informacije lahko dobite po telefonu: 06 94-436006 ali 06/307993952 Zveza Slovencev na Madžarskem in Generalni konzulat RS v Monoštru Vas vljudno vabita na predstavitev knjige LOJZE KOZAR: V PORABJU DOMA ki bo v petek, 11. marca 2016, ob 16.30 uri na Generalnem konzulatu RS v Monoštru (Kossuth ulica 39). Na predstavitvi bo sodeloval MePZ Avgust Pavel ZSM Gornji Senik. A Magyarországi Szlovének Szövetsége és a Szlovén Köztársaság Főkonzulátusa tisztelettel meghívja Önt LOJZE KOZAR: V PORABJU DOMA című könyv bemutatójára, melyre 2016. március 11-én (pénteken) 16.30 órakor kerül sor a Szlovén Köztársaság Főkonzulátusán (Kossuth út 39.) Szentgotthárdon. A bemutatón közreműködik a MSZSZ felsőszölnöki Pável Ágoston Vegyeskara.