Leto ID.
▼ Celji, tod 15. »Truta L 1803.
Štev. 23.
DOMOVINA
Mljl I, 16 HilklH vsakega meseca -	na) aa iavolljo potil jati nrsdni«tvn in sicer frankiraao. — I
vsakokrat po 10 kr. od farmond-vrsU Te|ja ss oelo lato S gld.. sa pol lata 1 gld. aa fletrt lata 40 kr. Varate
I
Pozdrav slovenskim učiteljem.
V Maribora, v tem od Slovencev okoli in , okoli obkoljenem toda ca Slovenstvo skoro preveč j spečem mesta. zl»oruje te dni (Iti. in 17. avg.i j slovensko učiteljstvo. ki se bode zbralo iz vseh slovenskih pokrajin, osobito pa iz slovenskega f Štajerja Imela bode namreč veliki zbor .Zaveza slovenskih učiteljskih drnitev." To priliko porabimo z veseljem, štejemo ai celo v prijetno dolžnost, da prisrčno pozdravimo slovensko uči-teljstvo. ki se snide v toliko važnem kraja našega slovenskega štajersktga —
* .Zaveza slovenskih učiteljskih društev* je skupno društvo vseh slovenskih učiteljskih društvenih skupin, katerih je kacih 31» in skoro vse so se tej zvezi pridružile. .Zaveza* se je rodila v Celji. Oljskemu društvu ae je po-arečilo. združiti vse svoje sestre 1*> ustanoviti še pred leti ta koristni srediSnji organ slovenskih učiteljev. Prvi zbor je imela .Zaveza" v Ljubljani. kjer se jej ni [»osrečilo dohiti stalnega predsednika. Vodil jo je le začasno g. učitelj It a z i n ger. dobro znan veSčak v p~tju in sodelavec pri nekaterih dobrih šolskih knjigah. Drugi zbor je imela .Zaveza" v Celji kjer je bil izvoljen pred sednikom "kakor se je govorilo .generalom"! g. dr. Toin. Romih. m«.ščan»ki učitelj v Krškem, ki je bil leto po tem sklical 'itnpozanten občni zbor v Trstu. — Četrti veliki zbor je imela .Zaveza' v starodavnem Kranji. kjer so jo domoljubi, kakor drugod, preprijaz.no sprejeli. Enako prisrčno bodo odlične goste brez dvombe sprejeli mariborski rodoljubi ob deroči Dravi. Od bistre Savinje pa liodetno v duhu pozdravljali vrle slo-
venske odgojitelje, pozdravljali tako prisrčno, kakor oni zaslužijo.
O tej zaslugi svedočijo beseds — vrlega domoljuba. g. dr. Tavčarja v Ljubljani, kateri seje med drugimi nazori že pred leti v .Slovenskem društvu" v Ljubljani v tem smisla izrazd tako laakavo o slovenskih učiteljih. Te besede je nedavno znova ponavljalo prvo politično glasilo Sloven<ev, o priliki, ko je polemiziralo s tistimi Slo ven«-i. kateri menijo, da so slovenski učitelji kakovi .liberalci". Slovenski učitelji niso liberalci. <>ni so namre>~ postali mirni domoljubi, ki s« ne spuščajo, odbito v najnovejšem času v nikakoršne polemike. Oni mirno, vatrajno in vspešno delujejo v svojih društvih in v svoji šoli. Iz domoljubja pa se lotijo tudi druzih podjetij v občni in špecjelni blagor slovenski. — Ako bi hoteli naštev-iti mesta, ker se. kakor potrebno koles«-a v mehanizmu prostovoljno in koristno vporabijo. ne bi prišli hitro do kon«-a. kaj?« oni m« delavni na književnem, kmetijskem, glasbenem, upravnem in društvenem polji, pri denarnih zavodih in diugod. Slovenski učitelji ljubijo delo in svobodo. Posle.Injo uživajo še dokaj, od kar itnajo sedanje šolske zakone. Zato se jih tesno drž<;. Za pravo versko vzgojo so vneti tudi vrli slovenski učitelji. kateri v tem povsod in vselej podpirajo nagtojanje slovenskega duhovništva: tisla priti nočejo več niti prsi nekdanjo staro niti p«xl novo birokratisko-ura.Iniško komand«). Oni hočejo namr»-č svoliodno in mirno delati v šoli po najboljših pedagogiških načelih, združevati se hočejo v društvih in koristi slo-slovenskega naroda jsw|ieševati brez ozira na razne politične stranke, katerim nikakor nočejo služiti niti eni niti drugi, razen splošni narodni
s naj m p«»Ulja: U(ravatfcve „
stranki. Ker se drže oni takih in sličnih dobrih načel, ker so torej zvesti skupnemu svojemu narodu in svojemu stanu; zato jih prisrčno pozdravljamo pri njihovem hratovakem v mestu maril»orskem.
Celjske novice.
w.) V
seji dne 5. t. m. napravil je celjski mestni zastop zopet sklep ki vzbuja občno začudenje med davkoplačevalci. Sklenilo se je namreč v zaupni seji. da se ima udovi pokojnega župana dra. Xe<-kennana plačevati letna .Khrengabe" po 400 gld. — Kolikor vemo. ima ta gospa laatno hišo. dalje ima več sinov, izmej kterih je eden mnogoletni praktični zdravnik, dragi pa advokat. Ker imajo otroci že po zakonu dolžnost preživiti svoje stariše. zato res ne ninemo, kako pridemo ■ eljski občani do tega. da moraino podpirati imo-vito gospo, mej tem ko v n-ka'erih delavskih in celo obrtniških krogih revščina v nebo vpije. Tndi smo doslej vedno ališali. da je županstvo samo častna služba; zdaj se pa bojimo. «la se bode zanaprej oglasil tudi kakšen občinski svetovalec. naj mu |ioplača občina njegove dolgove.
(Mestni očetje in občno zdravje.) Vsled našega dreganja in pritožbe okoliških posestnikov je c. kr. ministerstvo o«lredilo ogled na špital-sketn pokopališ«'-u. Mi smo namreč pred kratkim por«jčali. da leži dotično pokopališče tako neugodno. da se pooeja i/, p'kopališča nesnažna voda v v-udnjake sosednih posestnikov. Lparao. tU se bode zdaj ven«lar enkrat odstranila velika nevarnost za občno zdravje. — O tem ogledu poročamo natančneje prihodnjič.
LISTEK.
Šolska obiskava v Črni Gori.
Vrftil j«, in p«,pisal Milan K-stič. glavni nad*..mik (Dalje.
Šola je jako majhna. Učencev je bilo v njej do dvajset.
Učitelj je bil pri otrocih in se je preoej ustrašil, ko je vstopil nadzornik v šolo. On je vedel, da bode to obsodnji izpit i za njega i za otroke, a to zato. ker je on bil jeden od najsla-bejih učiteljev. Minolega leta je prišlo na enkrat pet učencev iz iste šole 1'odoške na Cetinje. da se knjazu in glavnemu nadzorniku potožijo na svojega učitelja, da jih ta ne uči. kakor treba.
Bil je med njimi jeden majhen deček kakih 10 let. a jeden Irt. Šli so oni pred knjaza. — ker glavnega nadzornika ni bil«* baš tedaj na Cetinja. — pa ran se pritožijo na učitelja
.Znaš. Goepodar,* reče oni mali učen««-prišli sm". da ti se pavžimo. kajti na- je pri-morala velika muka m nevolja.
Učitelj n.»š neče nas učiti, kakor v dragih j šolah. Zatakne pi-»t »lje [»a se zre. kakor perjanik. | a pride v šolo samo na pol ure; naloži nam | nekaj, česar ne zna ni sam. pa hajd' lovit jerebice!
.A o« I k od vi znate. «la vas on ne uči. kakor treba v Kdo vam je to pove«Jal?" vpraša jih knjaz strogo . . .
.Nikdo, (lospodar. Nego bili smo na semnju na Rjeki. pa smo s«- snišli tam z reškimi učen«-i. Oni čitajo lepo kakor iz glave, a mi neznamo ni jed ne Is-sede. Vprašali so nas za neke pripovedke in govorili so nam mnogo dragih rečij. a mi smo stali pred njimi kakor ovni.*
Prosili smo učitelja, ila nas uči, kakor oni učitelj na Rjeki. a on se je obregnil na nas. kakor volk. pa nnm je pretil, da nas lx)de pretepal kakor živino. Naposled smo rekli nas peterica: Idemo h knja/u na Cetinje in h glavnemu nadzorniku, pa da se potožimo, ker ne smemo več ni jeden iti na semenj, loga jo nam se i mala de ca kako ne znamo ničesa! —
Knjaz jih odpravi na krTvu«. da liodo tam. dokler ne pride glavni nadzornik. «la preišče stvar. V to dospe tudi on. in zaslišavši tožbo otročjo, l.rzojavi na Rjeko k rajnemu šolskemu nadgledniku: ■ la z mesta pošlje čoln po uči Vi. a in «la mu za-pove. ila priile na Cetinje.
Po'em ko je j-.iskal stvar, izprašavši učitelja kaj je zvrS.l z Otroci, je li se je držal propisa njegovega in m.-;f«|e j« li prihajal redno v š.lo — uver.l se je. da so otroci zares imeli pravo. Učitelj je prosil glavnega nadzornika da s<- bode dan in n«ič trudil, da nadomesti, kar je zamudil in glavni nadzornik mu resnobno
priporoči, da se popašči zaresno; kajti ako ne l»ode ob izpitu dobrega uspelia. tedaj je dokonč:d I svoje učiteljevanje. Kazen mu je. bila. da plati strošek otrokom na krčmi pet tolarjev.
Zato se je bil učitelj sedaj prestrašil, pri | vhodu nadzornikovem v šolo. A na otro< ih se je opažala vesel«-st. da je tu glavni nadzornik, da se uveri o nesposobnosti učiteljski, pa da jim d.i drugega učitelja.
Izpit je posvedočil. da je učitelj bil nesposoben (a tedaj ni bilo v vsej Črni Gori baš drugega, kateri bi ga mogel zamenitii. Kakor kateri učenec ni mogel odgovoriti na na«izorni-kovo vprašanje, pogledal je z vprašujočim pogledom na učitelja, v katerem si mogel čitati vpra-'tanje: a zakaj me nisi naučil v
Učitelj je stal kakor pobit in sramoval ae je nekaj o«l glavnega nadzornika nekaj od drugih Črnogorcev otceV. ilečijih.
Ko eo prišli venkaj iz šole. poprosili so vsi Čmogoic:. ki so se zbrali, glavnega nadzornika. «Ia jim pošlje drugega učitelja Pr.«:mo t.-. gosp Kostda sm ti preporočeni za drurega učitelja Znam.. «la i ti nisi Is .tel dopustil našemu učitelju. da poučuje. ali ker ni l>il<> dragega, da ai nam za ailo js-sLil tega Aii. nisrno ni mi slabši, nego drugi Crnogor«-i. pn M radi. <la imaiuo tu li mi ilobrega učitelja, kakor «lruge š<»ie i. t. d.
Glavni nadzornik obeča jim. «la bode takoj, ko pride na Cetinje. predložil senata. <la se
(Zanimiv* razsodba) je ta ki jo je provzročil g. dr. Sernec ■ pritožbo zoper odlok mestnega magistrata Ukazano mu je bilo, da mora v 24 urah premakniti gnojno jamo, ki jo ima na svojem zemljišču. Upravno aodišče je spoznalo, da oMina nema take pravice ukazovati, kaj naj kdo počne s avojo laatnino. če je javna potreba zaradi zdravja ali ognja i. t d., takrat sme občina lastnika razlastiti in mu mora ob jednem vso Škodo povrniti.
(Pobalinstvo v Celja) je zopet na nogah. Pred kratkim Časom so nepoznani capini poma-zali s črnilom posojilnifiko bito in hiio hišnega posestnika Žimjaka Dne 5. t. m. po noči pa je neka svojat ukrala občinsko tablo oko) i tke občine s alo venakim napisom in dne 11.1, m. po noči razbili in razmetali so leaeno ograjo pred hišo narodnjaka dr. Žižeka. To ao menda aadovi slavnega .Parteitaga".
ila celjske okolice.) V noči dne 5. avgusta t. 1. sneli so predrzni pobalini dve tabli in sicer eno raz občinsko hišo celjske okolice, in drugo na okrajni cesti tudi pred občinsko hišo ter vrgli | v takrat precej naraslo Savinjo. l»rvo teh tabel našli so v Brežicah. — Tabli sta imeli slovenski in nemški napis in ste bodli nekterim še mlečno-zobim celjskim .junakom* bojda zaradi tega v oči. ker je bil slovenski napis v prvi vrati in za njim še le nemški. — Ta čin kaže zopet jamo olikanost in izobraženost .nemške* celjske mladine. — Da se fakim pobalinom pokaže resnoba. treba bode. da skrbi občinsko predstojništvo za boljše in ostreje redarje in je upati to posebno od novega odbora, ki ue bode v kratkem volil. — Ker pa Celjani ne morejo trpeti dvojezičnih napisov v celjski okolici, bi bilo dobro, da se napravijo vsi in povsod samo v slovenskem jeziku.
(Prof. Anton Bezenšek,) rodom štajerski Slovenec, poznani jugoslovanski pisatelj, došel je te dni iz Bolgarije na Slovensko. V soboto 5. t. m. izročil je slovesno z lepim nagovorom častno diplomo in svetinjo v imenu bolgarake vlade laatniku tiskarne g. Drag. Hribarja v Celji, a katero je bil poslednji odlikovan na bolgarski razstavi. — Želimo gosp. profesorju, da ae do dobra poživi v mili mu domovini! — Te dni prišel je tudi znani pisatelj dr. Pavi Turner. Nekaj časa že pa biva g. prof. dr. Janko Pajk z obiteljo pri nas. katerega soproge, znane pisateljice Pavline Pajkove izide I. zvezek njenih zbranih spisov prihodnje dni v naši tiskarni.
(Sv. misijoai obhajal ae bode v Žetalih od 11.—20. avgusta Drugi sv. misijon, ali duhovne vaje. ker je ponovljenje misijona, bo v Št. Jurju ob juž. železnici od 9.—17. septembra Prosimo zadevno notico v zadnji .Domovini* v tem amislu popraviti.
(Nafti prijatelji) na slovenskem Štajerju I so prošeni. da nam v kratkih vrsticah naznanijo,
kje in kateri uradi (soduijski, politični, finančni, poštni in brzojavni) imajo samo nemške in kateri dvojezične napise, kje in pri katerih uradih ao nameščeni uradniki, ki niti slovsnščine ne razumno. dalje taki. kateri so taisti sicer v jeziku ne pa tudi v pisavi zmožni. Mi potrebujemo prav nujno kolikor mogoče natančne in zanesljive podatke Že sa prihodnje zborovanje slovenskega političnega društva dne 8. prihod, m. v Mariboru.
i Pa veka slavnost v Mariboru) V nedeljo dne (i. t m. vršila se je v Mariboru velika pevska slavnost slovenskega pevskega društva v Ptuji. Kakor vsako leto privabila je ta slavnost tudi letos mnogo odličnega občinstva iz vseh delov naše mile slovenske domovine. Dokaz, kako važnost pripisuje vsak rodoljub tej vsako leto vršeči se krasni slavnosti. Vkljub slabemu vremenu vspela je letošnja slavnost še sijajneje, kakor druga leta. To nas navdaja s tem večjo radostjo, ker so letos razun vremena Se za vire delali oholi naši nasprotniki. Skoz dva meseca poprej so na ostuden način po svojih umazanih listih ščuvali proti pevskemu društvu, češ Maribora nemški značaj je v nevarnosti. Prebivalstvo Maribora pa je pokazalo, da je boljše, kakor njegov čaanik. ter ni hotelo poalušati podlih hujskačev. Videvši da pri Mariborčanih niC ne opravijo, obrnili so se ti ob kurni lističi do ptujskih mestnih očetov, da bi ti onemogočili našo slavnost. In res je mestni svet ptujski nekaj dnij pred alavnootjo istim udom glasbenega društva, ki so v mestnih službah, na komando .celjske vahtarice" prepovedal sodelovanje pri slavnosti grozeč jim z izgubo službe. A tudi te grožnje so se izjalovile, kajti glasbeno društvo ptujsko je ostalo mož beseda ter je polnoštevilno sviralo v Mariboru. Pevsko društvo v Ptuji premagalo je torej vse zavire in težave ter razveselilo slovenski svet s slavnostjo. a kakoršno ae celo Nemci nikakor ne morejo ponaSati. Poštenost in pravičnost je a tem zopet zmagala nad gnjusnim in atrastnim naailatvom. Kakor že tolikokrat je tudi sedaj podlo nemčurstvo osramočeno po poštenem slovenskem rodoljubji. Taka podlost naših nasprotnikov je nam vedno le v korist; kajti nemčurji. si s svojim neolikanim postopanjem le sami izpodkopavajo svoja itak slaba tla in prišel boda še Caa ko bode nemčurstvo na spodnjem Štajerskem nemogoče. K temu si bodo naši nasprotniki s svojim postopanjem deloma sami pripomogli.
(Učit drufttvo aa celjski in laftki okrni) imelo je v "etrtek dne 13. julija t 1. svoj me-aečen zbor, katerega se je udeležilo 15 udov. Na novo je društvu pristopil gospod M. Majcen, učitelj na Tehaijih. Razven raznih društvenih in strogo učiteljskih reči, kazal je g. A. Brezovnik, kako bi ae aestavek .Toplota* v III. Berilu dal alovniško obravnavati in za spiane vaje porabiti,
po načelih, kateri ao ae aklenili pri lanaki dež. uCit. konferenci v Gradci. — Prihodnje zborovanje bo dne 2. novembra t 1.
Spodnje-fitajerske novice.
iPrsaaembe pri ft. duhovščini) C. g. Gr.
Hraatel. kaplan v Slivnici pri Mariboru, dobil je župnijo v Selnici ob Dravi. — Semeniški maš nik č g. Pet. Štefan gre za kaplana k av. Petru pri Mariboru.
(Stanovanj*) v celjaki okolici ae je konCalo prve dni tega meseca.
(O arečna Dobrna,) ki bodeš v nedeljo nemško domovino, nemški narod rešila Imela bodeš v avoji sredini .Hauptversammlango' svoje velike podružnice .SUdmarke". — O slava tebi, slavna Dobrna!
(Nemftki Tajnik (M) Te dni prejeli amo neko povabilo občine Vojnik. Podpiaan je predatojnik. Da avet uvidi, kako neuamiljeno martrajo to ubogo nemščino v sramoto sebi in občini, priobčimo za izgled to povabilo:
Hochenegg 21 7. 893
Sie \verden freindliehat morgen den 23. nachmitag. 1,5. uhr zu der Hauptversamlung eingeladen, w(ire es \vilnschenawerth\ven Sie Ihre Freinde mitnehmen w ur den, mit Achtung
Kda j li bodo pripoznali taki občinski tajniki, da je sramotno se ailiti v tujščino, ko je vendar slovenski jezik tako blagoglasen in milodoneč ter se posluževali le tega sebi v čast in strankam v korist.
(¥*M1* i k zborovanju podružnice sv. Cirila in Metoda za Teharje in okolico v nedeljo dne 20. avgusta 1893 ob 3. uri popoludne v gostilni g. Ignacija Cajhna na Tehaijih. Po zborovanju prosta zabava Zborovanje obišče korporativno .Celjski Sokol*. Pri veselici avirala bode šmaraka godba in udarjal tamburaški zbor .Celjskega Sokola*. Med dragim udarjali bodo tambaraši podoknico iz opere .Teharski plemiči*. Med veselico igrala se bode tombola v korist uboge šolske mladine. Pri prosti zabavi telovadi) bode .Celjski Sokol* in se bodo igrale otroške igre. Na večer zažigal se bode ume talni ogenj. K veselici vabi uljucino	odbor.
(TaMlo) k izletu, katerega priredi društvo .Kmetovalec* v Gotovljah dne 20. avgusta t L v Št. Peter, kjer ae vrši ob enem na vrtu g. I. Petraka v Doberšnji vaai XII. občni zbor tega društva a prav zanimivim vsporedom: 1. pozdrav. 2. govor o kmetijstvu g. potovalnega učitelja I. Bele ta. 3. vpisovanje novih udov, 4. razni govori in nasveti. 5. slučajnoati. Po zborovanju proato razveseljevanje z godbo, petjem, deklamacijami i. t d. Vabijo se toraj najprijazneje vsi rodoljubi
zvrže isti učitelj in da jim ae pošlje dober mladenič od teh. ki se učijo na bogosloviji. —
Pri učitelju je bil pripravljen obed: jagnječja kisela juha in pečena kokoš, jajca in sir, in malo rakije in vina. Glavni nadzornik ni mogel odreči učitelju in bratu njegovemu, ter je šel k njima s krajnira šolskim nadglednikom na obed, obdarivši po obedu mlado učiteljevo z jedniin tolarjem. P<«»lavljajoč se od učitelja reče mu iskreno, da ga ne more dalje pustiti za učitelja-kajti je našel jako slab uspeh v Soli. Zato naj se čim preje poskrbi, kako bode živel, potem ko se konča šolsko leto. Učitelj je sicer uvidel tudi sam, da nadzornik ima pravo.
.Jaz sem," reče, .opazil i sam, ko sem bil v Rješki šoli, da moji učenci niso ni blizu onih. Mislil sem, da bodem mogel doseči kaj z naukom; ali vidim sedaj, da treba iti od tod." —
O tretji uri (topoldne sede glavni nadzornik na čoln in gre z vozarji proti Crmnici.
Pot vozi blizu turškega grada Žabljaka nekdanje prestolnice čroojevi>'-ev. katere so morali pustiti in preiti na .Obod*, a odtod na Cetinje.
Grad Žabljak stoji na vrh jedncga samca kamenitega brega kakor zagonetajo (uganko zadajajo): .na vrh brega <:u<;uravo gnezdo *
Samo z jedne strani je nekoliko laglje priti k njemu.
Moji vozarji pripovedovali so mi o raznih bojih med Črnogorci in Turki.
,Tam, vidiš, na oni strani spustila je, da oprostiš, žena (črnogorka) klopko s zidovja in izmerila je višino zida; a po tej meri smo napravili lestve ter se je kakih dvajset drogov povapelo v grad. pobilo straže na vratih in odprlo, da so prišli na pomoč Črnogorci, ki so čakali zvenej grada. (Žene črnogorske puščali so Turki v grad, da so jim prinašale mleka in drugih jedil na prodajo. Šetajoč se ob zidovju, izpustila je Črnogorka — kakor nebottS klopko, in kedar je klopko padlo doli. pregrizla je ona prejo; Sla je doli izven grada namotala zopet prejo na klopko. zabeleživSi višino zidovja!.
Ob gradu teče z jedne strani mala rečica a z druge je ravno polje, katero vsako leto po zimi pa do poletja leži pod vodo in zaseva se tedaj a koruzo.
Mi smo ae vozili okolo brda .Vranjine*. ker Skaderako jezero bilo je tedaj viaoko in prelito je vaa okolna polja. Gledal aem akoz vodo steblo od koruze, katero je bilo Se dva tri čevlje pod vodo. — S severne strani smo videli razvaline samostana Vranjine: a malo dalje prišli smo do turškega gradiča l.-sendre, kateri stoji na malem kainemtem otoku, upravo tolikem, kolikor zavzemlje sam gradič.
I-eseodra stoji med otokom Vranjino in med Crmnico Gradič tn b-l je preje v rokah
črnogorskih in predan je Turkom. S severne strani vzdiga se povisoko ridovje pobarvano z rudečo barvo.
.A kaj je to zidovje drugače pobarvano, nego ostalo'-" vpiašam jaz vozarje.
.Zato, da nam nagaja grdol« turška ker je ta stanoval nekdaj vladika Zetski,* odgovore mi ti, in iz očij jim je svetil ogenj osvete.
Na vrhu grada se je vila turSka zastava a akoz kamenena okna gledala sta dva. trije črni topi. V gradu ao lajali veliki psi, ker Turki imajo radi pse.
Mt smo se naglo približevali .Viru*, trgu Crmniškemu.
.Glej tukaj lovimo krape," reče mi jeden od vozarjev, .kedar pade voda izlezejo krapi tu sem, da se .bijejo*. in tu jih nalovimo čaaih i na tisoči pa jih suSimo." —
Jaz se ogledam še enkrat nazaj in vidim Kom planino, kjer se blešči pri zahodu solnca. Tain so .Kuči* - tako črez oni vrh gre črnogorska meja pa seka sem ob Žabljaku. I-essndri. pa tod ob Crmnici v Albanijo. A to je gradič knjaza Nikole, od koder smo onega leta <IM62> bombardirali na turški fabor. ter je prihajal v l<esendro. da donaša Turkom hrane in brašno.
Bil j« to mal kamenen turen prek pota od .Virskega* trga —
(Dalje pMlD
■) ht Turčanskem sv. Martina delali Madjari velik« ovire, ko ao alavili Kolar-Jevo stoletnico.
(T Galiciji i osnujejo na podlagi potrjene postave deželno železniško avetovalatvo v pospeševanje krajevnih železnic. Na Štajerskem že imamo tako svetovalstvo.
(Ha Oferaksm) so v neki občini radi izne-verjenja zaprli župana tajnika in blagajnika I/epi občinski upravniki to!
(Pottai slalksaiki) na kmetih utegnejo dobiti v prihodnjem letu 10—12*, poboljlka ker je kupčijski minister v ta namen večjo svoto postavil v proračun I. 1894.
(Moravsko naassotaiitve.) — Namestnik momvski vitez I/.bi pojde kmalu v pokoj in zdaj ss ugiblje, kdo mu bode naalednik. Vitez Lfibl je bil rojen Poljak in se je zatorej bil hitro priučil češčini. Cehom ni bil ravno nasproten. V Šolskem ozira je sanje celo nekaj storil, v političnem pa ni mogel dosti storiti.
(Prt Kioska.) — GOns — na Ogerskem bodo meseca septembra velike vojaSke vaje. h katerim odidejo todi v naših krajih nastanjeni vojaki, osobito artilerijski.
(Vravaava Doaavs) pri Železnih vratih na Ogerskem ob meji romunski dobro napreduje. Delo. ki ae bode več let vršilo, stalo bode ogromnih svot Sredi veletoka bodo napravili strogo za ložje plovljenje ladij. — Hrvatsko inženirsko društvo si bode letos to velikansko podjetje ogledalo.
(Klika narodna stranka) bode v jeseni imela shod, na katerem se »|>orazumi o programa Njeni vodje ao ta program že skovali in ga te dni priobčili po listih. V tem programu se na-glaša, da je nemštvo glavni smoter te stranke. Da bi pa Nemci mogli gospodovati v Avstriji, se priporoča, da se Dalmacija Galicija in Buko-vina izločijo iz dežel, zastopanih v državnem zboru. Kaj še več?
Ogled po širokem svetu.
tNemiki eooar) pride letos v aeptemt-ru k velikim vojaškim manevrom na Ogerako, kjer še ni bil.
(100 ■ittjoaev novih davkov) h<X
Nemškem revnemu ljudstvu za pokritje novih vojnih stroškov naložiti. Ubogo ljudatvo! Krave so pa ondi po 30 mark, to je po IX gld.
|f Carika) na Švicarskem je bil velik mednarodni delavski shod, ki se je potegnil tudi za pravice delavk.
(T Cbieagi) je na tisoč in tisoč delavcev brez dela; bili so odpuščeni iz rudnikov in tovarn, j
(? Argentini ji) v južni Ameriki je vstaja
Dopisi
•v. jvrij ob Taboru. Mi Šentjurčani nismo tako zaspani, kakor bi črnogled na prvi hip sodil, če spoznava naše možake Kaj še, nikakor nismo zaspani ali morebiti celo nezavedni, saj imamo med nami probujene. za vse dobro vnete može. Seveda nas je Se nekaj tako bolj gorskih ali kako bi se izrazil, toda le potrpljenja. Tudi mi gorjanci jeli smo se poprijemati blažilne omike in po mojem prepričanji smelo rečem, da se napredek ljudstva, njega omika narodna pro-bujenost in narodni ponos razcvitajo in jačijo najbolj v lepem društvenem življenji, in zato ustanovili so zavedni Jurjevčani prepotrebno bralno društvo v čast sebi in občini. Tega druStva zadnje izredno zborovanje imelo je povoljni vspeh in z nova je dvignilo svoje peruti. Z novim tajnikom. g. nad učiteljem Šijanc-m pridobilo si je društvo svežo moč. z novoizvoljenim odliorni-kom J. UadiSekom pa vnetega člana. Po volitvi g..voril je domači g. nad učitelj temeljit govor, kterega naj bi si posebno naši fantje zapisali v srce. Društvo ima na razlaganje blizu 2o0 knjig in je naročeno na sledeče časopise: .Domovina*, .Slov. Gospodar*. .Kmetovalec* (g izt». .Slov. Glasnik". .Rodoljub" (3 izt.l. .Domoljub*. .SUdst Post*, in vpisano v Slov. Matico in družbo sv. Mohora. Ljudstvo je za društvo jako vneto, ker dobi vsak član po ,-osebni prijaznosti tukajšaeg.* g nadučitelja tri žlahtna drevesca na leto. za kar se mu društvo najtopleje zahvaljuje. Da bi ono še bolj vspešno delovalo, v to naj bi vrli
Šentjurčani složno delovali. Kdor ima sns aa napredek in omiko tlačenega kmeta ali kdor spoštqjs samega sebe, bo ia mora to i vussljsm storiti in potem se bodemo v bralnem društva naučili vse potrebno in se navduševali za naše avete pravice.
talzj*. Tukaj je letošnjo spomlad pogorela tako imenovana koča na zraka. Dotičnik, J. Presečni k. je namreč samo poeeotaik koče, nikakor pa ne zemlje, na kateri je stala Zavaroval je pa kočo pri banki .Donava' in kakor sam pravi, je to storil le na prigovarjanja dotič-nega agenta, kateremu je todi naravnost povedal, da je le koča njegova, nikakor pa ne zemlja na kateri stoji. Agent pa je vkljub temu silil v njega, da je sklenil z banko .Donava' zavarovalno pogodbo za 200 gld. Sedaj pa ko je koča pogorela, se banka brani izplačati vseh 200 gld.. ter mu ponuja le 60 gld. odškodnine ter se izgovarja s tem, da one koče v zraku sploh ne zavaruje in da tudi koča ni bila več vredna, nego 80 gld. Da dotičnik s tem ni in ne more biti zadovoljen, je jasno, on toraj banko toži ter zahteva, da se mu cela zavarovalnina popolnoma izplača. — To pa objavimo tistim v pojasnilo, kateri banko .Donava" pri našem ljudstvu na vso moč hva lisajo in priporočajo ter celo po slov. listih delajo reklamo za njo in so celo tako pri prost i. da jo imenujejo .domačo' banko, kakor smo to ne davno čitali v nekem slov. listu. In kaj je banka storila da si je priborila po besedi polna zahvala ' Po naših mislih ni storila nič drugega, nego svojo sveto dolžnost. V tistem trenutku, ko je pogodba sklenjena, veže obe stranki, vse eao li zavarovanec že v drugem trenutku pogori, ali pa še le čez 100 in še več let. Ako bi toraj banka zavarovalnine ne bila radovoljno izplačala bil bi jo moral dotičnik tudi tožiti, ter po po stavnem potu to zahtevati od nje, kar mu je po pogodbi šlo Sploh pa se nam vse take zahvale zdi prav neumestne in niso drugega nego gola, gotovo tudi dobro plačana reklama za čisto tuji zavod, pri katerem imajo prvo besedo .nesebični' potomci Abrahaiaovega rodil. Prašamo pa tiste, ki to banko tako hvalisajo, koliko je že ona žrtvovala za duševni in gmotni proopeh slov. ljudstva? naj se nam vendar pove koliko je te ta .domača* banka darovala za naše narodne potrebščine, kakor a pr. .tuja' banka »lavija ki podpira vsa večja prizadevanja slov. ljudstva ter je tudi letos revnim Istrijanom dala velikodušno posojilo v znesku 1.000000 gld brez vseh obresti, samo, da bi tako reveže, Hrvate in Slo vence v Istriji. iztrgala grabljivim laškim rokam. In vendar ta banka da si je čisto v slovanskih rokah in je glede premoženja morebiti prva v Avstriji, ter je tudi v svoji upravi in poslovanji popolnoma zanesljiva in poštena, pri nss nima toliko zaupanja nego drugi bolj ali asanj poži-dovljeni denarni zavodi. Nekaj je temu kriva stara naša navada, vsled katere vedno bolj cenimo tuje. nego pa domače, nekaj pa gotovo tudi zastopniki banke, ki se res vsakokrat srečno ne izberi). Zgodilo se je že celo. da je zastopnik .Slavije" njo samo črnil in tbrekoval. tujo pa je ljudem priporočal. Končno pa Š-) sami rečemo, da naj tudi tukaj veljajo besede: Svoji k svojim. Davajmo svoj denar svojim bratom, ne pa tujim ljudem, ki sicer ljubijo naš denar, ki bi pa nas same najraje v žlici kiale juhe pojužinali! Da se poslužujejo ti ljudje tudi slovenskega jezika je res. pa po naših mislih je to sama voda a katero nas lovijo in »lepijo. Kadar gre za denar, takrat so tudi židovskim Nemcem vsi jeziki enakopravni.
Ia Fokorja. Razne pritožbe, kako silno so kmetje po sedanji lovski postavi poškodovani, skoraj niso več šteti. Pri mislinski občini so se sploh vsi pritožili in od teh je 27 napovedalo letošnje škode v zn-sku 32« gkl skoraj petkrat več. kakor vrže lovski najem občini. Enako ao se oglaševali iz Kozjeka. Posestniki Pake in Sp. Doliča pa nek niso bili zaslišani, zato ker je njihov pisač. prijatelj lova Odgovarjal jim j«, da ni od oblastniji Se zastraa lovske spremembe došlo nobeno vprašanje Tako tedsj ti lovski prijatelji po vseh kotd. posebno pa v vitanjskem nemškem trgu. vse kar bi se smek» za blagor preobloženega kmeta storiti, potlačijo ia pomaa-drajo. Slavni občinski zaatopi. če todi prištevam
narodni večini, nimajo še toliko srčaooU, da bi s omahljivemu župaau postavili po rabo. Žnloatao! Preračunih) so js tndi l
3*. doklads, vsakdo pravi, da M Is to ■ radovoljao plačal, da bi lo silno zverino is škode prostovoljno smel preganjati
Ne ostaja nam toraj dreasfa pripomočka, kakor da prosimo vas našs goopods slui—ki poslanca, posebno pa ia preč g Robtča ki js naš blagi zagovornik, aa celo Pobotjs; ao pozabita nas in pridite k nam poročat o delovanju v zbornicah in slišali bodete. kako zbegani kmet za spremembo lovske postave milo prosi.
▼•lik* Vedolja 26 julija 1893. Katoliško slovensko bralno društvo .Mir* pri Vsliki Nedelji priredilo jo v nedeljo das 23. p. m. svojo ustanovno veselico, ktere se je vdeležilo nad 300 oseb, vkljub temo. da nam js bilo vreme jako neugodno in se je veselica vršila pod milim nebom. - Razun domačih, obiskalo aas je mnogo gospods iz Ormoža Možgane. Ptuja Zagreba itd. — Po vsporedu nastopili so najprej dosaači pevci pod izvrstnim vodstvom našega priljubljenega g. Antona Ebsrtna, in zapeli .Domovini" tako iti/borno. da smo se res čudili velikansksmu napredku — Potem nastopi podpredsednik našega društva ia v črstvih ia milih I saodsh krepko ia toplo pozdravi dobro aam došle goote. — Ko sta bili z voliko pohvalo predaašaai pesmi: .Slovensko geslo' in .Pod oknom* rtopi naš častiti gospod predsednik na oder, da ima slavnostni govor; v kterem so jo prod vssm uda nostno spomnil našega presvitlega cesarja Fraaca Jožefa I . na kar je tudi zbrano občiastvo navdušeno .Živijo" klicalo. — Med živahno odobra-vanem daljnem govora predstavljal nam je častiti gospod govornik Njih svetost papeža I*ona XIII, ter v blagih besedah dokazal, kako mogočnega zaščitnika ima ves katoliški svot. in da je tega pokroviteljstva deloma tudi i katoliško društvo .Mir" deietao. — V daljnega govora je razpravljal l društva, ktero ima zadačo. gojiti cerkveno petje, z dobrimi knjigami in ljudstvo učiti ter izobraževati Med petjem ia govori so nam pridno ia prav zadovoljno igrali godci od av. Tomaža ter jih za enake veselice prav toplo priporočujemo. —
Na ostudne napade aa naše drattvo, oeobito na vodstvo natega društva ki smo jih čitali v .graSki tetki" m .Mariborčanski" nočemo odgovarja«, ker je naše geslo in naše društvo .Mir'.— Samo toliko nam bodi dovoljeno omeniti in vprašati: .Zakaj se ravno naše društvo oziroma od tega prirejene veaelice in zborovanja napadajo, ker z veseljem opazujemo, da jo v zadajem čara celo v Ormoti hvalevredna tibota, naj priredi že ena ali druga stranka kako veoslico ali shod — Ali je morda naše društvo .Mir* m nemštvo tako nevarno, da se naši nasprotniki zaganjajo toliko v njega
Is Salte v Podjunski dolini na Ko roškem.) Po vsej Sloveniji so stavili predvečer sv. Cirila in Metoda s kresovi in s streljanjem. Naši vrli Korošci nikakor niso zaostali ta večer. Komaj se je zmračilo ia je odzvonilo .zdtava Marija", že sta se prikazali po dve in dve loči zanetenih kresov, ki so spominjali Slovence svetih blago vest niko v, katera sta pokazda našim očetom pravo luč in jih otela poganstva Ves večer so se vrstili večji in manjši kresovi. Zadnje ao zanetili še le ob jednajsti uri zvečer. Častno so praznovali ta večer tu li naši sosedje Švab-karji in Jevničaai, ki ao z gromovitim streljanjem povečevali slavnost v čast sv. C rilu in Metodu. Tako in še bolj se naj širi zavest, in hvaležnost blagovestnikoma med našim narodom, da ae iz-vrše besede Andreja koroškega (K nspieler : .Slovan gre na dan".
A ne poročam., samo to! Ker si. Ijoba .Domovina". pri aas v Podjan«ki dolini, že tako udomačena da t« črtajo skoro v vsaki h*i drznem se ti potožiti tudi n*S* težave. Saj veš kako naa tl.čijo naši narodni na-.p-otniki. kako nam u«ljiijej» po ».lah m nridih nemščino, kako tulijo naV p«*stnke ia tadi rokodelce težko .tebge" Vse t<I ti je znano
Druga inr-ča nas je pa zadela v sredo dae 5. julija t. I Pr-hrula jo nevihta s točo. ki
se je vsipala skoro tri četrt ure in uničila kmetom IvabeSke fare. v Dobu in v Komeljnu vse poljske pridelke in razbila opeko in delčice po strehah. Na polju je stala lepa rž in pSeni'-a. a sedaj je tam le malo slame, ki bode le za steljo slaba, ^meniti je le. da je omenjen«? kraje ž«* tudi predlanskim jako hudo obiskala ta uima.
Isti dan je toča obiskala tudi £iniklav2ane. katerim je pa lani podzemeljski pod jed vso setev 1 in vse travnike uničil. Tedaj ni čudno ako se vpraSamo. od kod bo naS kmetič jemal, da bode vse zmagoval, ker izdatki vsak dan naraičajo a doh^kov ni. — Beda je velika.
Zato srčno prosim«'', drage čitatelje .Domovin *. da bi pomagali svojim korclkim bratom z darcvi. kolikor je komu mogoče. Blagovoljne darove sprej«-ina uredništvo .Domovine* in pa župnijski ura J v švabeku na KoroSkem
Javna zahvala.
Popisani odl-r »i »te-e v 1 Ižno-t. M t« isr*č» previviS-nemj p ! i Frsn.ia >'gra v <>':i. *a velik J'i»ni dar v znesku a" kr n. predrcega v za k snemalni brzgaln: •. lavn •
Beg ti v i blagega dobrotnika. Prostovoljna požarna brambt
•lr.e .1 avgusta 1
i pot-m
Zdravila za živino.
Stniena rcdilna štepa 21 iiiino.
aa IconJ«, rogato iivino, ovoa in I prašide itd.
Kabl se sk-r 401et a najboljtiru vspe-
hom večinoma I • h le vih. ak iivinii ne more jesti slabo pro-
avlja; z '.iVij.- mleko in nareja. da krave
Zain tek z ral ilnim
5: 10 :>
Cvet za konje.
Gornjemgradn. Jak Božič, načelnik
Najboljše mašilo za konje, | rr.a;'» tri — pvotogn tU. oto-" ksnjn v boks, v kri
.Stek!eni< a z 1 r.in navodom stan« le 1 gld. : klenic -an. i g! Ta zdravila za 2:
| ! Štev. 17 «01.
Oznanilo.
S Šolskim letom 1893 94. so razpisane :: ustanove jo »JO gld t. j. tri sto goldinarj-v avatr. velj. na leto za medicin«1«, ki imajo na »-ta jerskem domovinsko pravico
Prolnje z rojatvenim in »Joraovinskim listom, izkazom zavrSenib Ittidij in reverzom. naj s-ulože pri podpisanem deželnem odboru do 1 aep tembra t. I.
G r a d e c. dne 1 .*>. julija 1 -»8. U04. 21 Od stajerskeja deželnega odbora.
^ ki Je dovrSil par razr-1 v ■'••''»•j gimnazije ali meščan-.k-Sole. je poltenih stariSev in lepega vedenja, spr-jin-se za trgovskega učen«-a.
ki je dovrSil z dobrim , vspehom ljudsko iolo. j-priden in marljiv, pa se sprejme v knjigoveznic za učenca
Več se izve pri Dragotin Hribar ju v Celji

Preselitev in priporočba.
Z dnem 31. avgust I	brežk« hranili
»I roti lekarr.e. fr se častitim nar čnelem 1 do sedaj mi izkazu, zahval.itrem ir. prip t dalje obi-kava:i blago "*'b jednem uljudn. 1 ? molkih, ženskih
to najn vejM m :i in ih cenah »t solidno p Z velesp« ,-St vanj 1"4 4—1
1.1 se preselim iz v hiio it 20. na-
v-.jim dosedanjim za njih od leta l*7:v zaupanje naj t plsie •čam. .'.a me i t i Se
■ -le.
priporočam sv-jo za-'n otročjih črevljer k 'Ukor m .v-če niz-•strežbo.
Ivan Sollner.
čevljarski :r, ister
Ukani Trnk6osi-j»
v Ljubljani traven rotovia
n se vsak dan s poŠto razpošiljajo.
Adolf Hauptmann
tovarna oljnatih barv. Hrastov, lakov la kleja
v Ljubljani 1U"0-"'
Spreten
trgovski pomočnik
Soba.
za na deželo
teh dežel r.: h jezikov ve", -bro izir.er v trgovini za d tr.afe pri Vik«. za teleznijsko. specerii-k In'tudi i.-.a-aufaktun... Mar . -e spreime tak .i proti •! bri plači
:.a se	- p .« nai'
Sirca. tr.">vec v Žilci.
Jo-tip j
Učenca
Jo.lp tire.
talci.
Preselitev obrti.
P«. It-isani uljudno naznanja, daje sv ••olar«ko obrt - 1 !nem t in is h.'=e St. 28 preselil v kiio it. ia v Gralki ulici, Celje. tio7 4 -1	Štefan Boucon, »tolar
Franc Čuden
Slavnim p. n. naročnikom in kup- j cem uljudno naznanjam. «Ia s»-m svojo j kroj at ko obrt preselil iz hiSe št. 11 $ v GraSki ulici	2
nasproti v hišo štev. 19
tudi v OraSki uli<*:.
Zahvaljujem se za dosedij izkazano mi zaupanje in prosim Se /.a na-daljni obilni obisk.
Josip Hočevar, !
Jziačma pisma
<Lehrbrief)
uitno. novo opravljena odda s- takoj. Več se izve pri Josip Hočevar, krojač v Celji.
Preselitev. $


. ......Stajer-
čr.ik skliče na ta časnik. !.-. c na |*re.«:h Feder-
skem poslan, ako stare prt meni en :
matratze Tim'dr«ci_ .. ._ ....._ .,„.,
rine narejeni, ima; p., o > - vezanih. močnih peres is najl -tj*ega ' ak-ei.-d rs ta. So s finim afrikom tajeciran: in m«-čnim r'atnenim rvi!h..ir. preoblečeni ter pri najtež i r.i!.. 15 20 ''.-t nobenih poprav ne sal.tevajo. - prj f.s- r ■ >. z tele naznani naj se v*e'ej r.atar.čna mera t**-telje v n-trap.il luči. - a;-.. t- r-i d .bi za Ugld dober, frank-d--p - n-. i»{ran m-dr <• na peresih, je |«č neumestno kupovati ma" ■ vreilno nad mestke. kakor ž:.'a*te limnii« • niče it«:, kater j-:iv«nu namenu, imeti l-,. r _I -štel;.. ne vstrezaj.
ANTCN OBREZA,
Uprririr r LJubljaal. 5tl*n:ar.ow n!>e i Ta domača. e!-.a nar.-ina tvr-.ka t» strr-ks na Slovenskem b. di slav b.Vj.-tv ; r., >.,lje pri| • r • r - a za n:ik ij van- iiicnic. salonskih garnitur, divanov. stolov, proppr..;. sasrijt'al ii v>. • i V tapetniški, -bit spala . . .a .!..■:•« »35- . entki s podobami zastonj in f-ank .. - H train t-,Stena postretba. nizke cene ... -eba- pri baliSčih in ob-—-jčllih.
Otročji vozički
" elegantni fini. .nm čni iva -e pri meni sk zi • ir. dan in sicer v vseh I arrak kakor rudeče. medn •. in i-iivno po „id. S 50 7'-. » -. I0-- in viSjf- j- vsaki cer.i d«, 15 gld.
.	--Fri meni Je najcenejši
*>*J ~ p -.J? otrcfjih voMičkcv W 4.V1I


(preje J os. Gebo) v Ljubljani
Slonove ulice It 11 priporoča slav i č.nstvu in posebno prečast duhovščini, svoje !>-gato največjo zalogo ' 1	' • '' v\ švicarskih žepnih ar,
I	v ••»» 'O najr.ižjih cenah,
: o n , r »J zlatih, siebernih, ni-- ' L 5J *elna'tih in stenskih '•/ ur z nih-ilom (iVndel-/ uht i. budilnic verižic ' vsake vrste, prstanov, uhanov in v~h v i, • .• v- .-.t^.ko i i spa.la. čih stvari
C-mkl I n zplsčno
>■.■'• •■•.■■• i pisan . kolike | «•' l '■	in kak- za
Prevzem gostilniške obrti.
. p. t. - oljskim in okoličanskim stanovnikom da
grostilno in poaoatTo
e-«|e |:erte S. h ti h na Teharjih a zrav.-n spa-laj .^im senčnim l-dem nadaljeval obrt
Priza.h-val si b-.lem v-Vi zad-v-ljiti ... t. goste s izvr-: /orkuni t.-r mrzlimi je.|ili p .-memih i-enali
Točim izključi, ;ta«tska naravna vina. in si-er
K-i-i-k. v;n- iz leta lw»4.	liter :
l.i it-io.r-k- vino iAIlert»-i!ti»ti i*IetalM«t. Ljut-inersko vin., jeruzalemsko :z l.-ra kakor t idi znan. d-bt. l:<Hiimghaas»v.. uVas;.. pc.
I'r-«eč mnogoštevilnega obiska. ««• pri .r.čim
i in ke-.-ljiSčem in da ačami in -k'isnir.ii
efKl	Nl T.-=.ar.ii!i I" ivji-ia I" • ■	eiuij ucuica.	^r
»»
Jurij Lemei.
H*
lx.Ulat.li in uradnik DmgoUn Hribar - Ti.k |>ru*t,rae tidr.m. D Hrit-ir , c.lji.
Priloga »Domovini« St. 22., dne 15. avgusta 1893.
■ploh pa prijatelji kmetijstva k mnogohrojni vde- I ležbi Oprostite pa nam dragi bralci tega pri- j jaznega vabila, ker nam ni mogoč« vacmii z vabilom post reči. naj bi toraj zadostoval prija ! teljski klic: Na svidenje!
(Vabilo) k veseli«'i bralnega druStva v Ka dečah, v dan 15. avgusta 1893. v druStvemh pro 1 štorih. Vspored: 1. PozdrHV. 2. Tombola H. Petje 4. Prosta zabava, pri katerej svira domača godi«. Začetek ob 5. uri popoldne. ' »pomnja: Pred vspored om se vrli. začenii ob -I uri popoldne ustanovni zbor radeške posojilnice. Darovi in dobitki v namen drultva se hvaležao sprejemajo. Odbor.
(Ia Trbovelj) se naše zadnje poročilo do-polnuje: One ženske ponesrečile so se pri prevažanji žlindre in drobiža v takozvane llalde (jame, kamor se odvaža drobiž in žlindra, da se zasiplje. V teh jamah gori vedno in se zgoreno seseda). Nesreča se je pripetila, ker ni bilo čisto nič razsvitljeno pa tudi ograje ni bilo in se je tako prevrnil koncu tira polno naložen voz v to gorečo jamo in potegnil za sabo one tri ženske. Kako in zakaj se je to zgodilo, bo baje gospod ravnatelj Terpotitz lahko povedal. — Vdove, ktere pridejo prosit pokojnine za-se in za svoje otroke mun pripovedujejo, da jih ravnatelj Ter-potit s odpravi s tem. da jih pretepe in skozi vrata porine. Tudi drugi ljudje morajo ne le njegove roke ampak nalašč za pretep pripravljeno orodje poskusiti, in je za tak slučaj že vložena tožba proti njemu. — Delavcu v pokoju, kteri je celih 30 let v Trbovljah pri rudniku delal je prepovedano stari les in premog po stircu illaldeinsturz) pobirati, zsto, ker je pri l.anišerju v stanovanju. Stari les gori na vseh straneh, da se kmetom na njivah Skoda godi, ko dim in vročina na nje pritiskajo. čudno je res. ds delničarji rajii pustijo, da les zgori, kakor da bi ga za denar domačinom, Slovencem prodajali. Gosposka naj bi se prepričala, če je Terpotitz todi res pri pravi pameti, kar je po pretepih zadnjih dni pri njem dvomljivo.
(Dal pri Hrastnika.) Povsod sc »e vse zaveda; pač res .Slovan gre na dan". Ene društvo rodi drugo, da pospešujejo katoliškonarodno zavednost in bratijo brata z bratom. Tudi mi Do-lanci osnovali smo si »bralno društvo', ki obljubile že v svojem začetku, da se bode krepko razvijalo. Več vrlih domačinov zložilo je lepo vsoto zs prvo opravo in za stanovanje — stanovanje najeli smo namreč v privatni hiši, ne kakor navadno v krčmi. Zraven šteje že lepo urejena knjižnica okolo 200 izbornih slovenskih knjig. Slavna družba av. Cirila in Metoda poslala nam jih je 31» in slavna družba sv. Mohora tudi :t3 za koje izrekamo tukaj javno zahvalo. Dne 13. avgusta začeli smo z veselico in I. občnim zborom, ter povabili vrle narodnjake, da se obilno udeleže, kar so tudi storili. — Živeli!
(? Bsjhenbargu) je že več tednov umeščena baterija topničarjev, kteri se hodijo vsako jutro vežbat na krško topničarsko strelišče. — Tukajšnja novo osnovana požarna hramba z načelnikom gosp. Unachuldom je imela v nedeljo H. avgusta prvo večjo vajo na gradu, sedaj samostanu trapistov. — Dne 1. avg z.večer so priredili požarni brambovci svojemu načelniku in osnovatelju povodom njegovega imendana bak-ljado. domači pevci pa so mu zapeli podoknico.
(IT. Letno poročilo cerkvene drnibe v Vitanji sa Isto 1892.' Namen družb.) je: Zbirati denarje, da se more ob svojem času zapuščena farna cerkev v Vitanji dostojno popraviti Druž-bino premoženje je znašalo vsled računa za
leto 1891........ 1366 gld. 52 kr.
Doneski udov in dobrotnikov za I. 18?»2. (po odbitih stroških) 332 . 12 . Obresti do 31. decembra 1892 (iti . 40 . Družbino premoženje znaša toraj koncem leta 1892. . . . 17iu gld. «4 kr. Ta denar je naložen v vitanjski posojilnici, hranilna knjižica št. 1. V seji občnega zbora dne Ki. oktobra 1892 ao ae izvolili gg. odborniki. Med letoin 1892 so se zbirali denarni doneaki ne le samo za cerkveno dražbo. temveč tudi za popravilo podružnice Matere Božjs .na bribci*. Svetišče in prvi del ladije v tej cerkvi je slikal Jakob Brollo, slikar i/ Genove na l.iškero Veliki oltar v tej cerkvi pa je prenovil g. Frančišek K ra So ve c. poz.Iače valeč iz Celja. Vsa U popra
vila bodo stala nad 2000 gld in se imajo poplačati s prostovoljnimi doneski. To je todi vzrok, da so doneski za cerkveno družbo to leto znašali le .132 gld. 12 kr.. med tem, ko smo nabrali v letu 1891. 475 gld 51 kr. Sv. maša za žive nde in dobrotnike se je opravila 21. oktobra 1892. za rajne ude pa 20. decembra 1892. Srčno zahvalo izrekamo vsem našim udom in dobrotnikom in vsem onim zaupnim osebam, ki so nsbirale denar med druitveniki po svoji okolici.
iKspaliMs.) Olepševalno društvo v Mozirji postavilo je ob Savinji za tukajšnje razmere prav čedno in prostorno kopališče. To bode gotovo v prvi vrsti močno ugajalo tukajšnjim prebivalcem, ki imajo sedaj kaj ličen prostor za kopanje, kakor tudi tukaj na letovišči hivajočim tujcem in sploh vsem. ki prihajajo tukaj skozi ter si žele svoje telo okrepiti v zdravi in bistri Savinji.
iBrsika podružnica dražb* sv. Cirila ia Mstoda) šteje 11 .'i članov Predseduje jej sedaj vri narodnjak, g. Andr. Levak
Ogledovanje aasadsv amsrtikik trt) Več kmečkih posestnikov iz ptujskega, ormoškega in ljutomerskega okraja namerava let'* septembra meseca napraviti izlet na Ilizeljsko Mizo Hrežic. da si ogleda tamošne i/vrstne amerikanake na sade. To je res hvalevredno, da se ljudje zanimajo za amerikansko trto. ker potrebno bmle. da se te kulture prav resno in še o pravem času po-primemo. Na hrvaškem so prejšni vinogradi deloma pokončani in v zavrečkih vinogradih liri se trtna uš tako. da v par letih ne bomo naili mnogo prejšnjih nasadov Okrajni odbor ptujski pospešuje take izlete in je tudi letos pri južni železnici izposloval v polovico znižano ceno za vožno do Brežic in nazaj. Ti stroški znašajo nekaj nad 5 gld. za osebo. Ts izlet uredil bode se tako, da posamezniki ne liodo zamudili več, kakor en dan. Da se pa zaradi voznih listov izve število vdeležencev pravodobno, bode potrebno. da se oglasijo posamezniki vsaj do 25. avg. t. I. pri Antonu Gregoriču, posestniku v Ptuji. Dan odhoda se bode posebno naznanil.
(Ptaj). 9. avgusta 1893. Okrajni zastop ptujski imel je danes izvanredno sejo, v kateri se je volilo petero udov v krajni šolski svet Okrajni zastop obstoji iz 21 slovenskih in 19 nemških zastopnikov in je tedaj nujno potrebno, da se našim i v polnem številu sej vdeležujejo. Danes bilo je. kakor pri vsaki seji, vseh naših edenindvajaet zastopnikov navzočih, kar je dokaz, da je disciplina izvrstna in to ee mora pri vsaki priliki terjati. V okrajni šolski svet bili so nastopni kandidatje narodne stranke z vsemi narodnimi glasovi izvoljeni in sicer g. dr. Jakob Ploj. odvetnik in veliki posestnik v Ptuii. gosp. Simon Ožgan. c. kr. notar, Jožef Zelenik. okr. načelnik, Anton Gregorič, posestnik in posojil-nični tajnik v Ptuji in gosp. Franc Koser. c. kr. poštar v Juršencih. S tem je konec slave prejšnega okr. šolskega sveta in gtspod Schosteritsch iz St. Vkla poda se tedaj zopet v priva.- življenje. Ta gospod bil je namreč zelo strog in posebno rudeče barve ni mogel prestati, kar se tudi o purmanih trdi. Sklepalo se je tudi o zgradbi železnične proge iz Burklje čez Ptuj na Krapino. — Po nasvetu referenta g. notarja Ožgana, sklenilo se je. da jamči okraj ptujski do najvišjega zneska do 3)100 gld. podjetniku, ako se nova proga ne l>i po 4', obrestovala. Okrajni zastopnik Anton Gregorič stavil je k temu predlogu pristavek, da mora biti subvencija od 3000 gld. odvisna od tega. če so na tej progi na postajah i. t. d. tudi slovenski napisi in če sprevodniki kličejo tudi v slovenskem jeziku. To je splašilo nemške zastopnike, da so razfrčali. kakor sršeni in so zapustili sejo. da bi onemogočili sklep: pozabili so pa vendar enega njihovih pri aeji in ker je i bila seja vsled tega sklepčna, bil je omenjeni ! nasvet sprejet. Zakaj pa se ti gospodje tako trdovratno slovenske lwsede boj«*, ne vemo. morda oni tudi ne!
iJLmetiiks brala« draštvo v Št Ilja v Slov goricah") obhajalo bode svoje ustanovno zborovanje dne 27. avgusta t. I. Pravila potrdila je vis c. kr. nanu-atnija z odlokoru dne 1« junija I. 1893 K obilni udeležbi vabi vse rodoljube in prijatelje, posebno sosedna bralna društva — • oenovalni odbor.
flaaatava) Ob priliki letošnje okrajne učiteljske konferencije za mariborsko okolic ■ otvori se v prostorih c. kr. učiteljišča v Mariboru razstava učil. katera I »ode od II. do K), avgusta predpoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 3. do n ure pristopna učiteljem in prijateljem iole. ki si jo hočejo ogledati 0.1 drugih sličnih razstav razlikuje se ta posebno v tem, ds so tukaj razstavljena skoraj le taka učila katera so izdelali učitelji sami. Prebivalci na deželi navadno ne uvidijo potrebe učil: radi tega jih zelo pičlo kupujejo. Da se temu pomanjkanju v okom pride, trel« je torej vzbuditi pri učiteljih zanimanje za izdelovanje učil. Razstavljena učila ne odlikujejo se toliko po lepi zunanjosti in umetnem izdelovanji, kakor po svoji praktični rabljivosti. pri-prostosti in po nizki ceni.
(Is Save isvlskli) so pri SaroolK.ru na Hrvatskem otroka, menda tistega, ki js bil pri Sevnici utonil.
(Odlikovani s t rebrnim križcem s krono js bil K. Drnovšek, višji psznik na mariborski moški kaznilnici.
i Ponarejene krene) so dobili trgovci za Savo. Od pravih ae le po tem spoznavajo in razločujejo, da ao ob robu gladke in brez napisa: .viribos natis".
• Konjsko prsaaevaajs) I-ode letos 9. sept
v Ljutomeru. II. sept v Ptuji, 12. sept. pri sv l.enartu v Slov. gor.. 18. sept. v šmarji pri Jelisli in 19. sept. v Žavcu.
Okolo Blevsasks Kurili) je toča jako poškodovala ondotne slavne vinograde.
(Tate) je naredila dne 22. julija v okolici brežki precej veliko Ikode. Največ pa pri Kriki vasi. ki je stolkla veliko poljskih pridelkov. V Brežicah naili smo jo v debelosti malega oreha. Bog se vsmili!
(Na Zdelah) zaklal je neki fant drugega. Temu vzrok bila je ljubosumnost. Nesrečnež umrl je le le drugi dan. morilec se je naznanil sam sodniji. Nekaj prej se je todi tukaj obesil blizu tiO let stari grobokop. Zakaj, se ne ve.
lOad pičil) je na Sromljah koncu pretočenega meseca pri poljskem delu neko deklico. Vendar jo je pa hitra pomoč ozdravila.
(Samostanska cerkev os. Frančiškanov v Breiicak) bode s popravljanjem v kratkem gotova. Kakor se že zdaj vidi. bode zelo krasna. Sv. Anton v glavnem altarju je činto nov iz ka-| inena sekan in tehta okoli 800 kg. K btagoslov-| I jen ju počastili nas bodejo preč. g. irnezoikof dr. ! M. Napotnik.
(Pnsslil ss jsi te dni vrli in priljubljeni c. kr. okr. sodnik g. dr. Vovšek iz Brežic v Ma ribor. Bog ga živi in ohrani dobri stvari v korist mnoga, mnoga leta!!! Kot namestnik pride c. kr. okr. sodnik iz Sevnice. I .epa zamena!
(Čndaa straža v Brstteak) V nedeljo dne 30. julija začeli so se hlapci pri Klembasu prepirati. kričati in celo z vilami in žilavkami drog druzega nabijati. To prepiranje trpelo je dobre pol ure in nikega ni bilo, ki bi bil ta prepir raz-meril. Ako bi pa olikan Slovenec le črhnil. precej bi ga imeli.
(Pri fraiki deželni kot trgovski sodniji) ne poznajo menda $ 19. naših temeljnih postav. Ustanovila se je posojilnica pri Mariji Snežni blizo Cmureka. ki spada že pod graško deželno sodnijo. kamor je poslala svoja pravila v registrovanje. Toda registrovanje je ona odbila, ker so pravila — slovenska. — O. sodiiče graško ni nsjvilja instanca. ne' Posojilnica se bode pritožila.
(Ifoa Pntar), vitaz in nevitez, pospeševalec največe nemikutarije v Št Ilu nad Mariborom, padel je pri državni volitvi nekaterih srednje itajerskih mest Prav js! Zdaj naj pa Slovenci ! poslušajo Nemca, za katerega lastni bratje ne i marajo.
Drage slovenske novice.
lis prakse »Isesaskik piiijilnlr) Posojil niče navadno po*«jujejo na zadolžnice. katere [Hidpisujejo poleg dolžnika tudi poroki, eden. dva ali ie več porokov Pri nekaterih popojilnk-ah rabijo po nasvetu finančnih uradnikov vsled tega j dvojne, trojne ali celo čveteme kolnke. ako ao I na sadolžnici dva. trije ah štirje podpisi. — To
je pa preobčutljivo za dolžnika I »a kaj takoJnega ne bode treba — ker je to en sam dolg. eno samo pravno pismo; zato naj si posojilnice napravijo na svoje zadolžnice dostavek. kakor ga ima črnomaljska posojilnica, da so .poroki v smislu ji 1846. aploSnib državljanskih postav plačniki Se le za dolžnikom, ako bi posojilu'ca pri njem nt mogla dobiti in iztožiti*.
iV Novsm mestu je bil shod slovenskega katoliško - političnega društva, katerega so se udeležili tudi nekateri slovenski poslanci. — Shod je bil dobro obiskan.
Slovensko fsrijalno društvo „Sava". se je udeležilo 25 letnice kranjske čitalnice; zato ni priredilo zadnjič omenjenih izletov.
• V Kostanjevico > j* bil v nedeljo sklican ustanovni občni zbor nove posojilnice. O tem in o onem. v enaki namen v Radečah danes sklicanem shodu bodemo prihodnjič poročali. — V Kostanjevici so se bili v nedeljo sešli slovenski akademiki, kot člani ferijalnega društva .Sava".
V Mokronogu imajo kaj uzorno bralno druStvo. Dasi je u dnina jako nizka naročeno je društvo na mnogo narodnih in 'ujih časnikov, ki leže vsi v najlepšem redu na bralni mizi. Kazun tega visi na steni jako strog društveni red. po kavrem se imajo društveniki natančno ravnati
i V Trebnjem- napredujejo železnične naprave jako hitro. Novi kolodvor, vodna postaja i. dr. je že vse pod streho. Tudi proga je do tu dogotovljena. tako. da je podjetnik vložil te dni prošnjo v Ljubljano, da bi se proga Grosuplje-Trebnje odprla vže to leto. kar pa ni verojetno.
Prvi vlak na dolenjski železnici in si-er iz Ljubljane v Kočevje je vozil dne 24 julija. Ž njim se je vozila komisija v kateri so bili zastopniki državnih železnic, vodja zgradbenih del. upravni svetniki dolenjske železnice, zastopniki dež. odbora kranjskega in neka*eri po vab Ijeni gost'.
Zakaj to? Od kršk- kmetijske podružnice je nam doSla pritožba da j* ondotna c. kr. davkarija zač-la dajati kmetom nemške posestne liste, dočim je veliko let sem izJajtla 1- slovenske. Zakaj to:- Poštni vez na Radni pri Sevn'"i je imel na dveh straneh slovenski, na eni n-tn5ki napis. Ali je bila to protekcija slovenskega j<rtika? In vendar neka .glava* je ukazala eden slovenski napis zbrisati in nemškega nanj napisati. Ali ta sicer .objektivna" glava ni pomislila, da je s tem dala protekcijo nemškemu jeziku?
i V Križem ste zborovali 19. julija uradna okrajna učiteljska skupščina in .Pedagogiško društvo", oboje pod predsedstvom g. nadzornika Gabršeka Iz posvetovanj prvega zr.ora smo povzeli, da Šolstvo krškega okraja od leta do leta napreduje, in sicer, glede rastočega števila Sol in razredov, glede boljšega šolskega obiskovanja 'le 151 i otrok ne obiskuje še nijedne šole1, glede metode in sploh glede vseh učnih uspehov. Pri zboru se je najbolje odlikovala gosp. Šmitik. učiteljica v Boštanju. ki je v izborni -slovenščini temeljito razpravljala važnost in metodo ročnega dela in gospodinjstva.— .Pedagogiško društvo" šteje že blizo 500 članov Dohodkov je imelo lani 157, izdatkov 737. — V odbor se je na novo volil gosp. nadučitelj Ravnikar v Mokronogu. .1'edagogiški letnik" z Se drugo knjigo vred izide do kon.-a t. 1.
•K sv. Duhu nad Krškimi pride za župnika č. gosp. L. Jenko, župnik v Knežaku na Notranjskem.
(V Leskovcu pri Kriksmi je huda griža med ljudmi.
(Raki) s« nečejo več vzrediti. Letos so jih bili v rečico Temenico pri Trebnjem jako mnogo vrgli, toda sedaj ni o njih ni duha ni sluha.
(Učitelji novomeškega okraja so imeli 3. avgusta svojo letošnjo uradno okrajno učiteljsko skupščino pod predsedništvom priljubljenega ljubljanskega ravnatelja, gosp. Senekoviča v romantičnem Žužemberku, kjer je bil letos vprvič ; zbor te vrste, kar je ondotno. učiteljstvu jako naklonjeno prebivalatvo kaj razveselilo.
(Ponarejale! denarja> V fari Čatež pri , Trebnjem prijeli so orožniki dva čevljarja, ki sta i hotela ponarejati denar. Prišla sta bila na pošto. | da bi prejela naročene v to jsitrebne priprave, l
a tu jih zasačijo. Sedaj se morata zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Novemmestu
Nova iola.> V Dobrniču pri Žužemberku postavili s'> novo šolsko posl"pje ob okrajni cesti. Čakajo le še na učno moč. da prihodnje leto začne p.uk ž- v novem poslopju
Iz Žužemberka.' Sodnijski urad je bil do sedaj v starem tamošnj- in gradu Toda kmalu so se pokazali veliki nedostatki. in sklenilo se je postaviti novo sodnijsko poslopje, ki bode kmalu zgrajeno in se otvorilo prihodnjo pomlad. Poslopje je postavil trg sam.
<4-tžemberiks posojilnica ki ima svoje stanovališče v tamošnjem gradu, vrlo napreduje Minolo polletje ira-la je prometa čez 100.CNH) gld. , in čez O"«! udov. L"vidi se. da jo vodijo izvrstni možje
'Krajino okoli Mirns> ogledala sta si dva podj-tna Francoza, ker inenita ondu na; ravitl tovarno za sladkor. Taka tovarna bila bi pre. cejšnj« vrednosti za ondotno dolin-'.
i Novo posojilnico osnovali to S. avgusta v Mokronogu Na nasvet .Zavese slovenskih posojilnic*, kater-- je zastopal gospod J Lapajne iz Krškega, zbrali so se mokronoSki rodoljubi zjutraj cb 10 uri k ustanovitvi tega v*lev*žn>-ga zavoja Pri zborovanju kazala «e je velika navdušenost. in vsak J j- pripomogel, da s., se napravila pravila k likor m- žn • 1 bra in koristna. Naposled so jih podpisali skoro vsi navzočniki. med katerimi so bili zas*>pani duhovniki, učitelji, trgovci, kmetovalci in drugi ter zvolili ob jedr.em posojilnični odbor in si"-r takole: župnik Virant. ravnatelj; nadučitelj Ravnikar, tajnik; trgovec Sbil. blagajnik: notar, kandidat Rorman in župan Zupančič odbornika; trgovec Majcen in obrtnik šašelj. namestnika ter trije nadzorniki. Bog daj novemu, za slovenskega kmeta toli po- , trebnemu zavodu obile sreče'
Na Gorjancih okolo Podgrada je toča napravila konec julija velike škode: bili so v teh krajih grozni nalivi, zlsati okoli Toplic.
i Novomeške toplice i s svojo znano zdravilno, zelo gorko vodo so .-icer zelo zgubile, od kar ljudje tudi mrzlo vodo po Kneippovi metodi cenijo: vendar so irn-l- tudi 1-tos precej gostov, ki so se z vspehom zdravili.
V Št. Rupertu na Dolenjskem v tem prelepem kraji pogrešam — tako nam piše popotnik slovenske čitalnice, katera naj bi vrlo ondotno ljudstvo k več, i narodni z« vest i vspod-bujala. kajti v tem obz ru ima ta kraj še madeže i V T.ebnjem je bil shod 3. avgusta radi ustanovitve potrebne posojilnice. Ker je bila ne ugodna ura (ob 4 p' poludne v delavniki, ker je bila č. duhovščina in učiteljstvo zadržano po uradnih opravilih; sešlo se je le toliko zborovalcev. da se je volil začasni odbor, ki bode še enkrat sklical ustanovni zbor. da se pravila sestavijo in voli načelstvo. V tein začasnem odboru so gg.: J. Ruprecht. lekarnar. J. Bežan. c. kr. notar, subst.. J Petrovčič. trgovec, in J. Huč. župan.
<J*a Coatanjevico, na Celce' >. tako je za pisano na kažipotu ob cesti cd Krškega na Kalce in Kostanjevici, Kdo je to. ki je slovenski kruh. pa tako pači dober slovenski pravopis? Ali je to ce-stni odbor krški, ali je to stavbeni odsek deželnega odbora? Sramota zanj. naj si bode Peter ali Pavel:
(Čudni narodni ssparatistii so Metličani. So sic-r vrli Slovenci, imajo čitalnico, staro in ' bogato slovensko posojilnico, vrlo gasilno društvo , itd. Toda posojilnica se neče pridružiti .Zvezi slovenskih posojila V* in gasilno društvo ne zvezi kranjskih ognjegascev. Kar je pa posebno čudno. | je to, da so goap. deželnega predsednika, birona ! Heina. ko je bil nedavno v Metliki, le po nemško nagovorili. Kje je narodna čast. narodni ponos' Vsaj g. baron tudi nekoliko slovensko zna. kakor 1 je pokazal v Soli. ko jo je bil p-hodil.
(V Črnomljii so bili došlega • kr deželnega predsednika g. barona Heina kar od kraja slovensko pozdravili in nagovorili. in to ne samo župan in zastopniki društev. ani|>ak celo nekateri c. kr. uradniki. Čast trdnim narodnjakom'
(Nove naaade ameriških trti je napravila vlada letos v Črnomlji in v Drašičah pri Metliki, prvega oskrbiye g. Šetina. druz-ga g. Pezdirc; j oba dobro vspevata.
V Belokrajini 'udi pešajo vinogradi, oso bito okolo M-*lik-, okolo Semiča so pa še dohr ohranjeni. Okcll Metlike poskušajo nekateri bdjši posestniki že z novimi trtami, toda le po malem Mitthsilungen des Vsrsires dsr Dsutschsn in Gottschee mal mes-čn k ki na Dunaji izhaja je neka posebnost Na čelu irna mesto gesla ta le stavek: .Fiir Form und Inhalt sind die Km-sender verantwortlich". Pisatelj pa pri nobenem sestavku podpisan ni in tudi vir ni imenovan — Vsebma lističa je mešanica, večja mešanica, kakor krama katerega-koli krošqjarja kočevskega Slovence pa listič vendar sem ter tja ral brca. R-vše'
i Med jedjo rasts slast i 'Jd kočevske meje na Dolenjskem se nam poroča, da je že kar sinešno. kako Kočevc-i. za katerimi stoji nemški .šulverein* in vladna skrb. gledajo, da bi se jim noben otrok ne poslovenil Vse nemške šole so iztrgali iz rok šolskim nadzornikom, slovenščine zmožnim in jih izročili pristno nemškim, slovenščine nezmožnim nadzornikom. Med temi nemškimi š lami so pa vmes tudi nemško-slovenske in take nemške učiln:'-e. v katerih je manjšina slovenska Da bi se ti otroci slovensko učili, za to sy nihče ne briga Nasprotno, vedno 5e najdejo, kakošno šolo. n pr zdaj Spodnji Log. katero priklopijo nemškemu inšpektoratu Pa še v slovenske šole. kakoršna je v Dobličah. kjer ni Kočevarjev. so začeli svoj nos vtikati, da bi se na ljubo nekaterim .Nemcem" "i iz sosednih '' vasi. vrinila nemščina vsaj kot učni predmet In če pride taka neutemeljena želja do vladnih ušes o koj je povelje, da se kaj ukrene. Za slovenske otroke se tako ne skrbi, ne! So nemške šole s slovenskimi otroci, pa nobenega nadzornika ne pošljejo, da bi se prepričal, ali se in koliko i uče slovenščine. 0 dvojna mera'
Cirkniške šole čveterorazrednice • letopis ima na čelu lep spis o šolskih delarnah iz peresa g. učitelja R Piša
i Is Idrije i se nam poroča, da so se neugodne zdravstvene razmere, ki so bile ondi po zimi in po kratkem prestanku v začetku poletja, vendar dokaj zboljšale. Vladala je tako zvana .hripa" ali pa legar i vročinska bolezen., toda bolezen je bila tako zamotanega značaja, da je prvotno niti zdravniki poznali niso.
I Koroške alovenske posojilnice i nadlegujejo večkrat celo okrajna glavarstva, katerim niao čisto nič podrejena. Kaka podla duša jih po neumnosti zatoži. in ne dobro podučeno vodstvo te ali one posojilnice meni. da se mora zagovarjati.
'Za tržaško šolstvo,) ki je v rokah lahonakih učiteljev, je začelo vlado po pravici skrbeti, da bi se v sedanjih šolah ne izredil Avstriji nenaklonjeni zarod.
Druge avstrijske novice.
i Na Dunaji) bode v jeseni velik shod avstrijskih kmetovalcev.
■Državni zbori utegne se sniti najbrže v početku koledarske jeseni, to je 23. septembra.
i Na Dnnajii so postavili spominek Henriku Jasomirgott-u. tistemu vojvodi babenberškemu. ki si je bil sredi 12. stoletja prvi izbral Dunaj za prestolno mesto.
i Med dunajskim žnpanom in ceearskim namestnikom i je precejšnje nesporazumljenje. ker hoče slednji gospodarstvo dunajskega mesta nadzorovati.
(Prevei učiteljic i Na Dunaji je čez 4000 izprašanih učiteljic brez alužbe. Na Slovenskem pa jih ni preveč, zlaati dobrih slovenskih odgo-jiteljic ne. Toda utegne se njih število tudi pri n:is preveč pomnožiti, kajti v ljubljansko učiteljišče ae menda misli letos za 1. letnik kacih lw» pripravnic oglasiti.
i Na Tirolekemi je posojilnic po Kaitleisen-ovem načrtu, ki so na enak način združene, kakor slovenske posojilnice. Zdsj se žele s pomočjo dežele združiti v centralno kaao. kakor bi n.-kateri radi tudi slovenske posojilnice spojili. — V Inshruku imajo zdaj dobro obiskovano deželno razstavo.
(Na Hrvatskem) je v Naši.-ah naatala huda griža.