» Poštnina plačana v gotovini. Leti XIV., štev. 198 Ljubljana, petek 25. avgusta 1933 Cena 2.— Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. lnseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Vvien št. 105.241. jjaročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Nevarna fdesl^gifa nemških rasistov Ena izmed temeljnih doktrin nemške narodno socialistične stranke je, da Nemčija ni samo ono ozemlje, ki ga z zemljevida poznamo kot politično tvorbo," marveč da je Nemčija vsepovsod, Irier živi kak Nemec. Ta na široko raztegljivi pojem Nemčije je iznajdba novega hitlerjevskega nacionalizma, ki v svojem poletu in zagonu ne priznava meddržavnih meja. Vendar to brezmejno Nemčijo loči v več stopenj, očividno po kronološkem redu, v katerem mislijo hitlerjevci pripojiti te dole materi Germani ji. Osrčje tvori seveda današnja »izenačena« Nemčija, ki se ji naj postopno pridružijo druge pokrajine. Frva etapa držav, ki se morajo zliti z Nemčijo, so Gdansk, Luksemburg, Liechtensteln, Avstrija in Švica. Gdansk smatrajo hitlerjevci za že osvojeno de-Mo, ki čaka samo še primerne prilike, cla se tiho in brez trušča spoji z Nemčijo. Enako gledajo Nemci na Avstrijo. Avstrijski kaneelar Dollfuss je po_ njihovem" pravnem pojmovanju upornik m veleizdajalec nad nemškim narodom in mu obetajo enak obračun, kakor drugim >veleizdajalcern«. Presenečeni so, da se mala Avstrija ni dala kar čez noč pogoltniti, ko je bilo vendar pred nedavnim časom njeno prebivalstvo po večini že za priklopitev k Nemčiji. Ne zasvita pa se jim, da n;ti za Avstrijo ni bil ravno najprimernejši način, kako so hitler-jevski mogotci mimo dunajske vlade in 1 roti njeni volji hoteli kratkomalo izbrisati avstro-nemško mejo in Dunaj podvreči znani »Gleichschaltungi«. Mi-rliii so, da imajo posla z nekakimi Ba-*v 3 rci in da bo Avstrija kot domovina y Fiihrerja« radostno omahnila pod prusko peto. Glede Švice se zavedajo tudi liitleriev-ci, da bo v tem pogledu še trsi oreh, dasi je po treh četrtinah nemška država. Švicarska državna zavednost je tako zelo usidrana v dušah prebivalstva brez razlike narodnosti in ima za seboj tako slavno tradicijo, da nemškemu Švicarju danes niti na misel ne pride, da bi svojo samostojnost odvrgel in se zatekel pod barbarski diktat hitlerjevskega Berlina. Kelvecija ima v svojem grbu križ in na dlani Ježi ostroumna opazka, da hočejo temu križu hitlerjevci rvolomiti konce in napraviti iz njega svoj kljukasti križ. To je zelo vabljivo, ako bi šlo v resnici samo za to. da se polomijo konci švicarskega križa toda preden se morejo v Berlinu nadejati uspehov, bodo morali prej zlomiti zavednost in švicarski patriotizem. ki je skozi stoletja kljuboval vsem napadeni. Ob priliki spopada 7. Avstrijo so nemški narodnjaki obžalovali spor med Nemci in napovedovali, da se bo morda Avstrija tako odtujila Nemčiji, kakor sta sa Švica in Nizozemska. Prva je vsaj kulturno ostala nemška, medtem ko so Nizozemci krenili povsem svoja pota in se tudi jezikovno in s tem narodno popolnoma odcepili cd Nemcev. Hitleriev-sko trditev, da so Nizozemci in Flamci Nemci, zavračajo danes oboji z glasnim krohotom. Poljske pokrajine, ki so bile nekdaj pri Nemčiji, so po nazoru hitlerjevcev še vedno nemška posest »in partibus in fidelium«, zato spadajo v- prvo kategorijo kakor Gdansk in Luksemburg. Glede Nemcev na češkoslovaškem so pokazali »Gleich°chaberji« precejšnjo zmernost, ker jih prištevajo šele v isto vrsto kakor Alzacijo, tedaj med one kraje, Id se bodo pripojili k Nemčiji šele po likvidaciji Avstrije, Švice in Nizozemske. Bratska republika ima tedaj še nekaj časa, preden jo zagrne narodno socialistični val. Težko si je misliti, kako hočejo v Berlinu »izenačiti« in si pripojiti one Nemce, ki ne žive v strnjenem stiku z maverjo Nemčijo. Nemške manjšine v Rumuniji in v Jugoslaviji so oddaljene od nemškega narodnega ozemlja in vmes so milijoni drugorodcev. V tem pogledu bo »razširjenje« Nemčije nekoliko težavno, toda nemški imperialistični ideologi so že izdelali primerno argumentacijo za ta primer. Kjer preneha nemški »Volksgebiet«, se takoj začne nemški »Kulturgebiet«, kar baje daje Nemcem polno pravo, da si pri po je vse kraje, ki leče med Nemčijo in dotično nemško manjšino. Celo za Nemce Povolžja bi ti ideologi ne bili v zadregi in bi iz-naš'i takoj pripravno formulacijo za svoje zahteve. Tujerode: bi v tej državi ne šteli nič, kakor Nemčiia že sedaj ne priznava eksistence lužiških Srbov in 900.000 Poljakov v Gornji Šleziji in Vzhodni Pruski. Tretja etapa rasističnega programa predvideva zedinjenje vseh germanskih severnjakov: Dancev, Šveda-"' in Norvežanov s tretjim carstvom. Nemci bi s tem dobil: dotok z^iamčeno čis ih nor-dijcev. pa M razširili svojo ob- last na vzhodu do Finske, na severoza-padu pa do Islanda in Grenlanda. Po izvršitvi te?a programa pa bodo Nemci šli na delo, da izvrše svoie zgodovinsko, od boga jim dano poslanstvo: razširiti Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarif u. Oglasi ITALIJANSKO HEGEMONIJO V PODUNAVJU ODKLANJAJ® VSI Naraščajoč odpor v Parizu in Londonu — Brez aktivnega sodelovanja Male antante ni rešitve podonavskega problema Pariz, 24. avgusta r. Problem Podunav-ja. ki nai bi ga bil sestanek med Mussolinijem in dr. Dollfussoom razčistil in spravil na nov tir, je postal sedaj le še bolj za-mršen. Jasno je le toliko, da se načrti, ki jih je zasnoval g. Mussolini in ki nai bi omogočili italijansko hegemonijo v Srednji Evropi, ne dajo izvesti Tako Francija kakor Anglija sta odločno proti temu. da bi se reševalo Srednjo Evropo z ustanovitvijo novega bloka, ki bi ga tvorile Italija, Avstrija in Madžarska. V Parizu in Londonu so namreč dobro spoznali, kakšne cilje hoče doseči Italija s to svojo akci'o. Ne samo, da bi Italija na ta način bila absoluten gospodar Avstriie in Madžarske, bi s tako srednie-evronsko »koncentracijo« skušala razdvojiti tudi Malo antanto in doseči revizijo mirovnih pogodb. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih poudarjajo, da Francija na tako ureditev podunavskega problema ne bi nikdar pristala, četudi pozdravlja n^i drugi strani prizadevanje Musso'iniia, da bi »pravil ta problem z mrtve točke. Osnovne točke francoske politike v Srednji Evropi ostanejo slej ko prej r>eiznrempnjene in Franci ia je pripravljena sodelovati pri akciji. ki jo je započel g Musv;iini, samo pod naslednjimi pogoji: 1. Narodno socialistična propaganda Nemčije proii Avstriji se moia takoj uki- niti in vzpostaviti se moraio redni odnošaji med Nemčijo in politično neodvisno Avstrijo. 2. Francija je pripravljena skupno z Anglijo in Italijo za gospodarsko in politično pojačenje Avstrije dovoliti primerne trgo-vinsko-politične olajšave. 3. Pri pogajanjih za gospodarsko obnovo Podunavja se morajo izločiti vsi politični elementi, ki bi stremeli po političnem va-ruštvu Italije in Nemčije nad Avstrijo in Madžarsko. 4- K pogajanjem se mora brezpogojno pritegniti Mala antanta. 5. Na te i osnovi sestavljeni gospodarski lačrt 7a ob^o^o Srednje Evrooe se mora predložiti odboru, v katerem bodo zastopane vse štiri velesile in ostale na tem zainteresirane države. 6. Francoska vlada orer>"£ča Italiii svobodne roke pri vodstvu teh razgovorov, toda oed pogoiem. da se Mala antanta ne izpostavlja nobenemu pritiSKU. Prijateljski odnošaji med Rimom in Berlinom lahko v veliki men olaišajo dosego sporazuma med Av^triio in Nemčijo Če pa bi se pokazalo, da Ita'i:a noče upošteva« tega francoskemu potem sta, k?kor zatrhriejo v t'ika'šniih krotfih, Frpn-ciia in Anglija odločeni, predložiti avstrij-sko-nemški snor Društvu r-"-odov. V tukajšnjih krosih poudarjalo, da se Italiji na ta način znova mdi najlepša rri-lika. da pokaže svrvn miroljubno1"* v duh'i mednarodnega sodelovanja. Zavedati pa se | mora. da bi združitev Avstrije in Madžar-• ske pod italijanskim protektoratom ne predstavljala nobene rešitve, marveč bi položaj v tem delu Fvrope le še poostrila. Brez aktivne udeležbe Male antante v Srednii Evropi ni mogoča nobena življenja sposobna gospodarska organizacija. Italifa am Avstrija proti intervenciji DN Rim. 24. avgusta. r. Vesti iz Londona in Pariza, da sta Anglija in Francija odločeni spraviti spor med Avstrijo in Nemčijo pred Društvo narodov, je izzval v tukajšnjih krogih veliko vznemirjenje. Rimski politični krogi so odločno proti tenui. »la bi se sfav-ljaio Društvo narodov v tako težavno preizkušnjo. ki je najbrž ne bi prestalo. Tukaj so prepričani, da bi se Nemčija v primeru zanj« neugodne odločitve umaknila iz Društva narodov. Po fnkaišniih informacijah je tudi avstrijska vlada proti temu. da bi se zadeva obravnavala pred Društvom narodov, ker na Dunaju docela zaupajo Musmt lir.ijevi obljubi, da bo s svojim posredovanjem dosegel poravnavo m Fariz, 24. avgusta, r. Klmb tem j, da ofi-cielno poset dr. Brnela v Rimu še ni potrjen, smatrajo v tukajšnjih krogih ta poset za gotovo dejstvo. -Med Italijo in Češkoslo- vaško eo v teku važna gospodarska pogajanja. Baš ta pogajanja dokazujejo, da je Češkoslovaška v Srednji Evropi gospodarski činitelj. ki se ga ni mogoče izogniti. Po tukajšnjih informacijah potrkajo razgovori med Italijo in Češkoslovaško zelo -Kivolj-no, ker jih pospešuje tudi dejstvo, da sta tako Češkoslovaška kakor Italija odločna nasprotnika 3>anšlusa j. Dr. Beneš lio p<» vsej priliki odpotoral v Rim 2S. avgusta ter se bo naslednjega dne sestal z Mussolinijem. Istočasno se ho mudil v Rimu ru-niunski zunanji minister Titulescu. ki bo sodeloval pri teh razgovorih. Razgovori bodo v prvi vrsti posvečeni stališču Male antante v pogledu italijanskih načrtov zn gospodarsko obnovo Podunavja. Po i^ajšniih informacijah Mala antanfa d-.>slej še ni zavzela stališča, ker raka na izid razgovorov med velesilami in ker italijanska vlada doslej še ni nikogar obvestila n ovojih def'-nitivnih načrtih. Koherenca velesil? Pariz, 24. avgusta, r. Tukaj so se zopet razširile vesti, da se bo meseca oktobra vršil v Rimu sestanek zunanjih ministrov Francije, Anglije, Nemčije in Italije. Ofi-cijelno naj bi ta sestanek veljal razpravi o izvajanju četvornega pakta, dejansko pa bo v prvi vrsti posvečen italijanskim načrtom glede Podunavja in rešitvi avstrij-sko-nemškega spora. V tukajšnjih krogih so sprejel: te vesti z največjo rezervo in vidijo v tem gotove tcndence. s katerimi očividno želi rimska diplomacija uspavali pozornost ostalih velesil. Pač pa se zatrjuje v tukajšnjih krogih, da pripravlja Mussolini skupno konferenco predstavnikov Avstrije, Madžarske in Italije, ki naj bi se vršila še pred sestankom Društva narodov in določila enotno stališče za primer, da bi prišel avstrijskn-nemški spor pred svet Društva narodov odnosno, če bi propadel rimski načrt o preosnovi Podunavja. inoiemskesa blaga Hitlerjevci pridigajo strog kov — Novi ukrepi Berlin,, 24. avgusta s. »Borsenzeitung« objavljajo senzacionalen uvodnik, v katerem se zahteva, da je treba vsakega Nemca ki potuje v inozemstvo in kupuje v inozemstvu blago, ožigosati kot sovražnika naroda. Takšen ukrep je potreben zaradi tega. ker se bojkot ne da izvesti po zakoniti poti, ne da bi inozemstvo poseglo po sličnih ukrepih. Po najnovejši naredibi pruskega notranjega ministrstva morajo nemški državljani, ki potujejo skozi Avstrijo, za.pust.iiti avstrijsko ozemlje najkasneje v 24 urah. London, 24. avgusta AA. ^Dailv Herald.? trdi, da so angleški diplomatski predstavniki v Nemčiji brez vsake moči nai ram hitlerjevskim izgredom proti angleškim državljanom. List navaja primer angleškega delavca, ki so ga hitilerjevski nrra d al ni oddelki strahovito pretepli, ker ni znal nemški, in pravi: >Ne glede na pojasnila, ki jih nemiSke oblasti dajejo našim diplomatskim in konzularnim zastopnikom v zvezi z napad j na angleške <]ržav^ane, je uspeh teh korakov vedno isti. Dosie bojkot inozemskih izdel-proti komunistom nemške oblasti še niso izdale nobenih disciplinskih ukrepov proti napadalcem.« Berlin, 24. avgusta, č. Po odredbi tajne policije v Dortmundu so bili v okraju Arir bergj odvzeti vsi radio - aparati, s katerimi je bilo mogoče sprejemati emisije moskovske oddajne postaje. Policija je namreč dognala, da prirejajo komunisti na svojih stanovanjih sestanke, kjer poslušajo propagandne govore iz Moskve. Agencija Conti poroča iz Aachna. da je državna policija zasegla na meji več poštnih zavojev, poslanih iz Pariza in namenjenih v Skandinavijo. V zavojih je bilo več sto izvodov protifašističnih listov, ki so bili naslovljeni na kodanjsko komunistično organizacijo. Nemške oblasti so zaplenile te liste in namesto njih odposlale naslov-ljencem narodno - soriaPstične letake. Občinskim upravam je bilo odrejeno, naj čim bolj omeje podpore brezposelnim, predvsem pa >nsoria1nim« elementom. Pod temi elementi so orividno mišlj^i ljudje, ki so se prei udejstvovali v prrialiriični ali komu-nistični stranki. >den pariški advokat obtožuje Goringa, da je požigalec berlinskega parlamenta Senzacionalna objava slovitega pariškega kazenskega zagovornika Mo-ro-Giafferija — Razprava zaradi požiga se bo začela 21. septembra Leipzig. 24. avguista g. Lipsko državno sodišče je odredilo glavno razpravo v zadevi požara v poslopju 'berlinskega parlamenta za četrta^, dne 21- septembra ob 10. dopoldne. Glavna razprava se bo vršila v Lipsikam, dočim se bo vršilo zasli-ševan e prič v Berlinu, ker je večina prič iz Berlina. Pariz, 24. avgiusta g. Znani parišlki od-vetniik Vincenc Moro.Giaftferi objavlja v nacionalističnem listu >Le Rampart« na. slednjo izjavo: >Obrnil sem se na dTžavno sodišče v Lipskem, da bi me pripustilo kot zagovornika obtožencev v razpravi zaradi požara v poslopju berlinskega parlamenta. Tedni so pretekli, ne da bi bil prejel kakšno od ločitev. Ker seiin se prijavil v smislu nem-ši-veza kazenskega post.opnika, se smatram oficielno kot zagovornika nesrečnih obtožencev. Na drugi strani veni prav dobro, da ne bcm nikoli zagovarjal v Lipskem Hitlerjev režim se 'bo;i resnice in ima vzroka dovolj, da se je boji. če gledam kot Dravni strokovnjak na afero z vidika kazenskega postoipnjka in če govorim kot odvetnik, ki je proučil vse spise in dokaz- »deutsche Zucht und fromme Sitte« po vsem božjem svetu. Vsi ti nemški načrti in cilji se zde ^tako fantastični, da bi se jim trezen človek najraje smejal. Na žalost pa je stvar taka, da jih milijoni Nemcev resno goje in verujejo v njihovo izpolnitev. Zato tvori enega glavnih naukov nove nemške vere, da je vojna sveta in potrebna stvar ter da je pravica in dolžnost Nemcev, da poteptajo v sužnost vse nenem-ške narode, ki so jim kakorkoli v na-potje. Tega ne smemo pozabiti nikdar, kadar govorimo in sodimo o zunanji politiki Nemčije. no gradivo, moram po najboljši vesti izjaviti, da Je dal pobudo za požar v poslopju državnega zbora Goring in da je on dal tudi nalog za požig Nemški listi so dan Po požaru plisaii, da bi bilo zločincem nemogoče priti v poslopje državnega zbora, ne da bi bili obrnili nase pozornost policije. Zelo verjetno je, da so se požiga'ci priklatili v poslopje ,po podzemskem hodniku, ki veže poslopje državnega zbora z uradnim p< slopjem dežavnoaborskega predsednika Goringa. Ker je bilo v poslopje prinesenih okoli 700 do 800 kg gorljivega materijala, so strokovnjaki unravičeno minenja, da so se storilci za transport po-s'iužili skritega podzemskega hodnika iz palače državnoziboiskega predsednika, v kateri stanuje Goring, ki je predsednik državnega z'l:>ora in obenem šef pruske po iieije. Ne verjamem, da bi bil Goring povzročil to podjete v namenil, da bi bil za. dal komunistom uničujoč udarec, temveč je to storil iz vzrokov državnega raisona Rjaivi apa&i so izvedli ta načrt, da hi za deli Papena in Hindenburga. Na predvečer volitev je bilo treba razgibati množico in potegniti s seboj cmahljivce, da bi od še vedno civilizira :.e oblike nacionalizma Hindembnrgove in Pacenove smeri preši: v barbarski rasizem narodinih socialistov Vse to pa je že politična stran zadeve, ki me ne briga. Govorim samo kot odvetnik in moram reči, da pripravi ajo nemška sodišča s preudarkom strašen j usti čn i umi r To naj izve ves svet, ki nai se ne utrud ponavljati te resnice.* V Ameriki zažigajo tudi h^mbož Washington, 24. avgusta. A A. Plantažar-ji, ki so pristali na to, da bodo uničili del svoje bombaževe letine, imajo časa. da to store le še do jutri opolnoči. Če dotlej tega ne store, bodo letino uničili vladni organi. Ugledni hrvatski politik, narodni poslanec in bivši minister je včeraj postal žrtev zavratnega zločina Zagreb, 24. avgusta, r. Danes popoldne okrog 14.55 je bil ubit na svojem posestvu nedaleč od Zlatara v Hrvatskem Zagorju narodni poslanec in bivši minister g. Mirko Neudorfer. Umor je bil izvršen tako, da ie prišel v omenjenem času na posestvo Mirka Neu-dorferja neznan mladenič in ga prosi!, naj ga sprejme v službo na svojem posestvu. Ko .ie Neudorfer od neznanca zahteval izkazila, je ta segel v žep, kakor da išče kako listino, iz žepa pa je potegnil revolver in ustrelil na Neu-dorierja dvakrat zaporedoma. Neudorfer je padel na zemljo in obležal na mestu mrtev. Neznanec je nato pobegnil v smeri proti bližnjemu gozdu. Na lice mesta sta prispela upravnik zagrebške policije s policijskimi agenti ter poveljnik orožništva z večjim številom orožnikov. Ukrenjeno ie bilo vse potrebno, da se morilec izsledi. * Pokojni Mirko Neudorfer Je bil rojen leta 1879. v Zlataru, v Hrvatskem Zagorju. Gimnazijo je dovršil v Varaždinu in Zagrebu, nakar se je posvetil pravnim študijem in na zagrebški univerzi diplomiral. Študiral je tudi v Gradcu, kjer je poslušal predavanja o politični ekonomiji. Ko se je vrnil v domovino, je prevzel očetovo vele-posestvo in začel kmetovati. Svoje posestvo je lepo razvil. Že v mladih letih je sto- pil tudi v politično življenje. Mnogo je deloval tudi v bivšem Gospodarskem društvu, ki je bilo na Hrvatskem največja gospodarska ustanova. Bil je dalje velik pro-pagator zadružništva. Še pred vojno se je mladi Neudorfer pridružil političnemu pokretu, ki ga je ustanovil Ante Radič in ga po njegovi smrti vodil Stjepan Radič. Kot član te skupine je tudi že pred vojno kandidiral v hrvatski Sabor, a ni bil izvoljen. Po osvobojenju je nadaljeval svoje politično delovanje skupno s Stjepanom Radičem. Leta 1920. je bil prvič izvoljen za poslanca v ustavotvorno skupščino in od tedaj je bil redno poslanec bivše HSS. Ko je prišlo leta 1925. do sporazuma med radičevci in radikali, je bil pokojni Neudorfer imenovan za državnega podtajnika v finančnem ministrstvu in je tedaj sodeloval pri sestavi novega davčnega zakona. Po 6. januarju 1929 se je Neudorfer pridružil onemu krilu bivše Radičeve stranke, ki je nasprotovalo negativni in razdiralni politiki dr. Mačka in njegove okolice. Z izgovarjal je potrebo aktivnega sodelovanja pri prenovitvi in konsolidaciji Jugoslavije ter je 1. 1930. skupno z dr. Šibenikom vstopil v vlado generala Zivkoviča. Bil je najprej minister brez portfelja, 1. 1931. pa je prevzel in približno eno leto vodil kmetijsko ministrstvo. Z umorom Mirka Neudorferja je zločinec oropal naše javno življenje moža velikih sposobnosti in treznega pogleda. Naj bo umorjenemu politiku in javnemu delavcu ohranjen časten spomin! -O- Mednarodna ureditev trgovine s pšenico Dosedanji uspehi žitne konference v Londonu - Dobci te v enotne cene na svetovnem trgu London. 24. avgusta, č. Londonska žitna konferenca je imela včeraj popoldne plenarno sejo. na kateri so bili objavljeni sklepi obeh tehničnih odborov, ki sta zborovala v torek. Pri končnem sklepanju konference so nastale ovire, ker večje število držav, ki nisn ooslale posebnih delegatov na konferenco, temve? so se pustile zastopati po svojih [>'-slaniških uradnikih v Londonu, svojim za-stoor;kom ni izdalo pooblastil za glasovanje. Zato so se morali v torek zvečer zastopniki Avstrije, Finske, Nizozemske. Danske. Češkoslovaške in Nemčije vzdržali glasovanja. Doslej je samo Švica podala po svojem zastonniku obvezno izjavo, da bi bila pripravljena obvezati pri zakljueitvi <®r,l">š-ne pogodbe o pšenici z\ odvzem določene količine- Pogajanja so za hip zašla v kritično faz;. Seda? gre za to. da se določi višina takozva ne mednarodne žitne cene. ki bi bila merr»-daina za eventualne spremembo c"-in«kih n.>=Hvk v državah, ki ivažaio ži'o. Med t«« mi in i z vozniškimi državami obstoja nam-re? spor tjledp pene. katere razlika pa ztip-ša le še 10 odstotkov Načelno ie bil 7* dosežen sporazum, da ie treba pod mednarodno ^pno raz'imnti ceno v zlatu Carine za žito bi se v uvoznih državah stvarno zniž?l* šele po štirih mesecih, ko bi bila mednarodna cena že v veliavi. Ker pa so v Angliji v veljavi že s*dai relativno zelo nizkj cene na žito. ki se uvaža iz inozemstva, bi po tem srvorazn-mu An^lii? hp bila obvezana znižati svo;e carine. Snoči je plenum konference spr^el predlog *>ododbora, da se ustanovi stalni mednarofini odbor za kontrolo nad izvrševanjem konvencije, ki jo namerava io skleniti na tej konferenci. V odboru bodo zn stopane Argentina. Zedinjene države. Kanada, Avstralija. Rusija, podunavske države z dvema delegatoma ter uvozniške države, ki pa se morajo glede svojih zastopnikov v odbor j šple sporazumeti. V krogih konference tudi zatrjujejo, da bo konvencija o uredih-e proizvodnje in predaje žita še danes sklenjena. Herriot na potu v Rusijo Carigrad, 24. avgusta. AA. Herriot si je včeraj zopet ogledal razvaline Troje. Danes se je vrnil v Carigrad, kjer sh je vkrcal na ruski parnik »čičerin« in se odpeljal v Rusijo. List »Republika« je objavil uvodnik, v katerem med drugim pravi, da ie Herrio tov obisk v Turčiji obnrv:l nekdanje tu*-ško-francosko prijateljstvo. List izraža željo, naj bi se to priiateljstvo razvijalo kar najlepše ob obojestranski enakosti. Papež na izletu izven Vatikana Rim. 24. avgusta, č. Papež Pij XI. it danes znova zapustil Vatikan. Z večjim spremstvom se je v štirih avtomobilih odpeljal v Castel Gandolfo. kieT se je zbrala večja mrnožca ljudstva, ki ji ie podelil svoj blagoslov. Ogledal si je srrad, ki so ga te doa restavrirali, nato pa se še dopoldne vrnil v Vatikan. Notranja borba na Irskem Vzroki in razvoj napetosti — Gospodarska vojna med Irsko in Anglijo - Fašistični vodja 04Dufy — Stališče Anglije London, 20. avgustu. Trsko vznemirjajo hude notranje razprtije. Dolga desetletja se je Irska borila z angleško oblastjo; prav za piav ne desetletja. marveč stoletja, ko ]e šlo za verska, socialna in politična nasprotja, ki so se končno koncentrirala v nacionalno borbo. Slednjič so po tolikih neuspehih Irci prišli do svojega cilja, ko se je Anglija odiočila, da se sporazume z »zelenim otokom« in mu da samoupravo. To se je zgodilo brž po svetovni vojni. Kakor pri vsakem sporazumu je tudi pri irsko-angleškem odločala »zlata sredina«, ona tisočkrat preizkušena srednja pot, ki vedno pusti nekaj ljudi na oDeh straneh v nezadovoljstvu z doseženimi rezultati. Seveda na Irskem ni moglo biti drugače-Nastopila je sedij doba. ko je zavladalo na Irskem stanje, kakor je angleški politični filozofiji ideal: ekstremist! in opor-tunisti naj se sami tolčejo med seboj in preizkušajo moč svojih gesel, zi London ie stvar opravljena s tem. da se je napravil konec neposrednim homatiiam z vedno nemirnimi otočani. Ali zgodilo se je poprej, nego se je pričakovalo. da so ekstremisti pri volitvah dosegli večino, zavzeli vlado ter nemudoma pričeli izpodkopavati temelje spo-azu-ma samega. S tem je Irska postala znova neposreden problem tudi za Angleže, kar jc spravilo London v veliko nejevoljo in celo v pravo borbo z-Irsko Ker j3 irski senat s svojimi spreminievalnimi zaključki zadržal politično stran De Valerove proti-angleške ofenzive, je prišlo do sporada samo na gospodarskem področju. De Valc-rova vlada ie ustavila vplačila za odškodnino angleškim veleposestnikom za razlaščeno zemlio na Irskem, nakfr je odgovorila angleška vlada z uvedbo visokih carin na uvoz iz Irske. Seveda je De Va-lera reagiral z uvedbo carin na uvoz z Angleškega in začelo se je stanie, ki se običajno označuje kot gospodarska vojna. To je treba imeti pred očmi pri premo-tr i vanju sedanje notranje napetosti na Irskem. Seveda nam sama ta suha dejstva ne zadostuiejo, marveč si moramo ogledati tudi njihove posledice, da o politieno-psi-boloških osnovah angleško-irske borbe niti ne govorimo. Carinska borba je Irski prizadela velike težave. Saj je zeleni otok ostal pretežno agrarna dežela, ki je imela za proizvode svojega poljedelstva in živinoreje na Angleškem odiemalca kakor nalašč in v neposredni bližini. Ta trg pa se je otoku sedaj zaprl ali vsaj silno otežil in med irskimi farmarji je spričo tega nastalo Ta-zumliivo nezadovoljstvo, ki se je toliko bolj stopnjevalo, kolikor boli je pritiskala snlošna gospodarski kriza, ki je povsod posebno kmeta močno prizadela. Čeprav se j^ De Vale-ova v'»da tmdila. da bi za irske proizvode našla tržišče drugie. se ji je to prizadevanje kaj malo posrečilo; da- našnji čas je za take spremembe pač skrajno malo prikladen. Seveda je to nezadovoljstvo temeljito izrabila Cosgraveova stranka ter ojačila svojo opozicijo zoper De Valerovo politiko. Svoj odpor je naslonila na kmetske množice in na trdnejši del meščanstva, ki je De Vaieri nasproten tudi zaradi njegovega radikalnejšega socialnega stališča in zveze s socialisti. Iz tega razpoloženja je nastalo nekako fašistično gibanje, ki ga je spretno izrabil O' Dufv v organizacijo »modrih srajc«. Dufvja hvalijo kot izredno sposobnega in energičnega moža a hkrati tako strastnega nasprotnika De Valere. kakor zna biti strasten tudi ta sam. Dufv je bil ponrej šef policijske organizacije pri De Vaieri: moža se tedaj dobro poznata in sta oba enako agilna ter podjetna. Dufv je znal v treh tednih spraviti svojo organizacijo na noge in jo razpreti po vsej državi. Z njo je sprav-;; De Valero v nekako nemirno razpoloženje: vlada se je pričela bati, da nameravajo modre srajce državni udar ter se je energično postavila v obrambo, tako s policijskimi prepovedmi kakor tudi s snovanjem slične nasprotne organizacije. S tem se je seveda nasprotje še bolj povečalo in situacija na Irskem se že dva tedna označuje kot zelo resna- (Kakor je »Jutro« že poročalo, ie De Valerova vlada med tem že razpustila fašistično organizacijo »modrih srajc«. Op. ur.) Irska nudi interesanten primer z* vprašanje, ali bodo nacionalni nagibi De Va-lerovega radik.ali.zma močnejši od gospodarskih momentov. Ah z drugimi besedami. ali bo protiangleško raznoloženje med Irci zmagalo, čeprav imajo ljudje od tega gospodarsko škodo in velike splošne in osebne gmotne težave. De Valera računa, da mu bo njegova popularnost pomagala veliko večino naroda potegniti na svojo stran. Dufv in njegovi pa računajo, da bo z večjo aktivnostjo mogoče De Vaieri iz-podkopati tla in večino prebivalstva potegniti na zmerno stran: zato so se s tako vnemo vrgli na organizacijo Doslej je politična napetost na Irskem še notranja Irska zadeva, ki se tiče pač obeh glavnih irskih strank. Angležev «e še ' če, vsaj ne nenosredno. Vendar v Lon-('•-r u z velikim interesom spremljajo razvoj stvari na Irskem in so njihove simpatije seveda na strani modrih srajc Zakaj zavcdaio se, da bodo imeti prei ali slej i.no->-a t°?flve z zelenim otokom, ako ostane De Valera na vladi in se mu posreči svoie radikalne nolitične nazore realizirati no formalni prti irsVega parlamenta, dasi v nasprotju z d^1očb»mi an«leško-'rskega snora7"ma iz 1. 19?1. ZaV.ai Velika Britnni-ia nf ho nikdar dopust'1*, da bi mogla irska obala postat' oporišče sovražnem no-mor^kim silam- tako ie naziranie odločuio-krofov v London", kjer bi bili sevedu silno zadovoljni, ako bi se notranii razvoj na zelenem otok" 7f>ok-eni1 tako. da b; te-naziranja ne bilo treba v praksi uveljavljati. Katekizem za avstrijske hitlerjevce Nov plen avstrijske policije - Tajna navodila hitlerjsv-skim voditeljem - Univerze dobe stalne straže Dunaj, 24. avgusta. AA. »Stun.de« doz-na-va, da je policija pri svojih nedavnih operacijah proti avstrijski narod.ni socialistični stranki odkrila nekak »kodeks« za postaranje avstrijskih hitlerjevcev. Kodeks ie sestavil znani poslanec Habicht in je bil strogo zaupen. Imeli so ga samo voditelji hitler.ievskega gibanja. Kodeks navaia v vseh podrobnostih pot. po kateri morajo iti avstrijski narodni socialisti, da pridejo do oblasti. Iz njega se vidi, da so sistematsko pripravljali ustanovitev hitlerjev-slse države znotraj avstrijske republike, da bi na dano znamenje, ko bi napočila ura narodmo-socialistične revolucije, tudii dejansko prevzel' vso oblast v svoje roke. Kodeks vsebuje poleg tega tudi tehniška navodila, nasvete za propagando in navodila za likvidacijo finančnih vprašanj. Vlada je sklenila postaviti na univerzah in na drugih visokih šolah posebne straže, da se ne bi ponovili politični izgredi. Vest. da bo Velika Britanija ustanoviila konzulat v Inomostu, so v dunajskih političnih i.n diplomatskih krogih sprejeli z velikim zadovoljstvom. V tem vidijo politični krogi viden znak. da hoče dati britanska vlada Dollfussov.i vladi moralna podporo. Silen vihar ob ameriški obali Nad 500 km dolga obala je docela opustošena - Mnogo pamikov pogrešajo - Škoda znaša več sto milijonov New York, 24. avgusta d. Na atlantski obali Zedinjenih drž^v je divjal silen vihar, ki je prišel južno od Bermudskih otokov ter je povzročil na 500 km široki progi o'b obali južne Karoline in Virginije ogromno škodo. Na tisoče letoviščarjev je bilo v znanem obmorskem kopališču Vir-ginia Beaohu popolnoma odrezanih od sveta, ker je plima izpodkopala cesto, ki je vodila od obale do naselbin, tako da je vdrlo vanjo morje. Pri Hatterasu, kjer je tropični vihar zadel skupaj s skrajnimi severno.zahodnimi vetrovi, divja silno neurje. Vihar je zagnal na obalo mnogoštevilne ladje, dočim je mnogo ribiških čolnov in jaht pognal na široko morje in jih pogrešajo. Potniški parnik »Madison-r, ki je vozil 37 potnikov in 60 mož posadke iz New Yorka v Norfolk, je prišel v veliko stisko m se je še le davi vrnil v najbližjo tako. Izgubil je dva moža posadk«1 Ponoči se je neurje še povečalo. Na atlantski obali sta naibolj trpeli državi Connectšcut in Severna Karolina. škodo cenijo na več sto milijonov dolarjev, žetev je uničena. Mnogo hiš je vihar podrl. Ma vsej obali je vihar zahteval človeške žrtve. Več svetilnikov je v nevarnosti. New York, 24. avg. s. Orkan, ki je divjal v sredo ob vzhodni ameriški obali, je povzročil ogromno škodo. Po dosedanjih ugotovitvah je zahteval tudi 40 človeških žrtev. Več sto oseb je bilo hiutdo ranjenih. Neurje tudi v Avstriji Dunaj. 24. avgusta AA. Preteklo noč je divjal skoraj po vsej Avstrij' silen or-an, ki je napravil veliko Škot*:/. Posebno hud je bil orkan na Dunr.ju. Hud potres v Južni Ameriki New York, 24. avgrasta s. V Nicaraguji je bil hud potres, ki je skoraj popolnoma razdejal mesto Lejon, ki leži okoli 60 km severno od Manasue. Tudi v južno-imehi-kan,ski provinci Gnereru so čutili potresne sunke, ki so pripravili ljudi v paniko. Hitlerjevske metode v ruski Ukrajini Sovjetska vlada je dala zapreti intelektualci Moskva, 24. avgusta, d. Moskovska r" r!: > ska oddajna postaja. kakor tudi ostal" p< krajinske postaje Sovjetske unije eo znč ■!■ živahno propagando proti avtonomističnm stremljenjem in nemirom v Ukrajini. Ra d i is k! postaji v KHevu »n Harkovu sta v zadniih dneh objavili zelo stroge polit;5n<-odrxibe moskovskih oblasti proti opozicij; na deželi Moskovski radio ie objavil, da ie bilo odstavljenih 12 profečv>ri?v na ikra-iinskih univerzah in da eo bili izvedeni vse nezadovoljneže — Ukrajinski so vsi zaprti -irogi ukrepi tudi v ukrajinski akademiji -nanosti. ki ie bila baje osnjiše? državi sovražnih in kontrarevolucionarnih elementov. Izvršena ie bila cela vrsta aretacij, ■ned njimi tudi rektorja poljedelske univpr-z* v Kijevu. Slipovskesa. ter drugih i.fcr*-iinskih učenjakov. Kijevska poljedelska iniverza ie izgubila skoro polovico »vnj-ga •irofpsorskeoa zbora zaradi njegovega opozicijskega stališča proti kmetijski politiki vladi Politična konferenca v Rogaški Slatini kogaška Slatina, 24. avgusta. A A. Na poziv g. predsednika vlade dr. Milana Srškiča so se snoči sestali v Rogaški Slatini poslanci in senatorji iz dravske banovine na konferenco, na kateri so razpravljali o političnih in gospodarskih vprašanjih dravske banovine in njenih posameznih srezov. Sestanku so prisostvovali poleg predsednika vlade ministra gg. dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj, ban dr. Marušič in vsi poslanci in senatorji Jugosloven-ske nacionalne stranke iz dravske banovine. Konferenca je trajala od pol 8. zvečer do 1. ponoči. Procesi proti liškim »ustašemcc Gospič, 24. avgusta, n. Danes se je tu pričel proces proti tretji skupini laških »ustašev«. O vseh 12 obtožencih pravi obtožnica, da so sami prenašali orožje iz Zadra ter da so skrivali druge, ki so prenašali orožje. Šibenik, 23. avgusta, n. Pred tukajšnjim sodiščem se je vršil po zakonu o zaščiti države proces proti Kuzmanu Vukiču, ki je bil v zvezi z organizacijo frankovskih emigrantov v Zadru. Sprejemal je orožje od emigrantov in ga delil med ljudi. Vedel je tudi. da se pripravlja napad na orož-niško postajo v Biogradu na moru. pa o tem ni obvestil oblasti. Obsojen je bil na štiri leta ječe in izgubo čast«iih državljanskih pravic za dobo 5 let. Gradnja nove carinarnice v Zagrebu Zagreb, 24. avgusta n. Državna hipotekama banka je obvestila mestno občino, da ima za mesto na razpolago 9 milijonov dinarjev za pričetek gradnje velike carinarnice, ki bo stala poleg tovornega kolodvora. Po proračunu bodo rmašali stroški za novo carinarnico skupno ?*> milijonov dinarjev. Nizozemski alarm o vojni na Vzhodu Berlin, 24. avgusta č. »Borsen>zeitung« poroča iz Amsterdama, cla se nizozemski tisk zelo obširno bavi z razpletom političnih dogodkov na Daljnem vzhodu, ki kaže, da bo v kratkem prišlo do vojne. Nizozemska poročila posebej pod? rta vajo pomembno izjavo japonskega delegata na. pacifiški konferenci v Kanadi, v kateri je delal, da je vojna med Rusijo in Japonsko neizbežna i.n da se bo ta vojna v kratkem pričela. V Haagu govore, da je nizozemska vlada zelo vznemirjena zaradi usode, ki bi zadela nizozemske kolonije v Indiji, če bi prišlo do te vojne. Nizozemska vlada je po svojih diplomatskih zastopnikih že pričela razgovore v Londonu, Toki;u in Wa-shingtonu, da zavaruje nedotakljivost mej nizozemskih Kolonij na Daljnem vzhodu. Maroški sultan postane kalif Pariz, 23. avgusta č. »Matin« poroča, da bo maroški sultan imenovan za kalifa, vrhovnega verskega poglavarja vseh muslimanov- List pripom;nja, da ima sultan za to vse potrebne atribute; zlasti je tudi potomec Mohamedove hčerke. Baje je tudi že Mustafa Kemal paša pristal na to ter bo maroškemu sultanu v kratkem poslal tudi sveto sablio in sveto zastavo, ki sta potrebni za kalifovo kronanje. Požar na dunavskem parniku Bratislava, 24. avgusta, d. Na motorni ladji »Haarlem«, ki jc last nizozemske pa-roplovne družbe »Continentale«, jc izbruhnil ogenj, ki ie uničil 175.000 kg nafte. Večino tovora, ki je znašal 50 vagonov in ki ga je ladja pripeljala po Dunavu iz Rusije, so že izkrcali. Krmar in njegova žena, ki sta bila na Ipd ji, sta se mogla rešiti samo s skokom v Dunav. Škoda znaša približno pol milijona češkoslovaških kron. Tudi ladja je močno poškodovana. Gasilci so se morali ori svojem delu omejiti samo na zaščito ladij v soseščini- Pri gašenju je nastala tudi eksplozija, pri kateri ie bilo ranjenih 16 gasUcev. med niimi 7 zHo hudo. Zaradi eksplozije se je požar še bolj razširil. Železniška nesreča v Ameriki Washington, 24. avgusta AA. Davi ie blizu V/ashing-tona skočil s tira vlak, ki je vozil iz New Torka, ker se je vdrl nasin. Trije vagoni so se prevrnili v reko Poto-mac, 4 potniki so mrtvi, 13 jih je ranjenih Požar v nemškem zunanjem ministrstvu Berlin, 24. avgusta AA. Snoči je začelo goreti v zunanjem ministrstvu, ker se -ie vnel plin. Ogenj so hitro pogasili. Španski poslanik v Moskvi Moskva, 24. avgusta A A. španska vlada je imenovala za svojega poslanika v Moskvi dosedanjega poslanika v Mehiki Al-vareza del Vajo. Sovjetska vlada je že pristala na to imenovanie. Smrtne obsodbe bolgarskih komunistov Sofija, 24. avgusta, č. Kakor znano, je bolgarska policija pred kratkim izsledila veliko komunistično organizacijo, ki je raz-predla svoie mreže zlasti v boigarski vojski. V Kazaniku so bili vsi komunisti aretirani. Sodišče v Stari Zagori je sedaj 10 izmed njih obsodilo na smrt, ostalih 12 pa tla celo vrsto let ječe. Smrt pob^te^a bolgarskega razbojnika Sofija, 24. avgusta, s. Proshili roparski mor..iec Jordan Mihajlov je včeraj pobegnil iz kaznilnice v Vrači, kar je izzvalo v okolici sp'ošno paniko. Na begu ga ie zasledovala vsa policija in voiaška posadka t Vrače. Mihai'ova so končno u i el t v bližnjem gozdu in ga ustrelili, ker se ni hote vdati. Dasi je bi! Mihailov šele 28 let star le bi: zaradi mnogih grd:h zločinov že 13 krat obsojen ra smrt'in b' se morala smrtna kazen v kratkem izvršiti. Omejitev sprejemanja gojencev na učiteljišča Učiteljske šole letos v prvi deklet, fante pa le Beograd, 24. avgusta, p. Prosvetno ministrstvo ie s svojim razpisom štev. 25 .101 z dne 15. t m. odredilo, da se za letošnje leto ne izvrši sprejem novih gojenk v prve razrede vseh ženskih učiteljišč v državi. Ob enem je odredilo razne omejitve tudi za sprejemanje učencev v moška učiteljišča. Gojenci za prvi letnik se bodo sprejemali le na nekaterih moških učiteljiščih, v dravski banovini le na ljubljanskem učiteljišču. Skupno bo v celi državi sprejetih v prvi razred okrog 700 gojencev. O vzrokih tega ukrepa je doznal vaš poročevalec iz informiranega vira naslednje: Prosvetno ministrstvo se je odločilo za ta korak predvsem iz razloga, da se vsaj začasno, dokler splošne gospodarske prilike onemogočajo zaposlitev večjega števila inteligenčnega narašča- letnik ne bodo sprejemale v omejenem številu ja, omeji nov dotok inteligenčnega naraščaja. Za omejitev v učiteljskih šolah se je prosvetno ministrstvo odločilo predvsem iz razloga, ker je na te šole največji naval, na drugi strani pa je tudi razmerje med prostimi mesti in novimi kompetenti najbolj kričeče. Dočim je na razpolago v vsej državi samo 200 učiteljskih mest, je že sedaj pri ministrstvu vloženih za namestitev nad 3000 prošenj, ne vštevši prošnje onih učiteljskih kandidatov, ki so letošnje leto dokončali svoje študije. Popolna ukinitev sprejemanja novih učenk v ženska učiteljišča je bila potrebna tudi zaradi tega, ker pridejo že sedaj na enega učitelja v naši državi tri učiteljice, kar priča, da ženska učiteljišča ne služijo toliko splošni vzgoji in usposabljanju ženskega naraščaja za druge inteligenčne poklice, kakor za ustvarjanje prekomernega števila učiteljic Obnovitev radikalne stranke odklonjena Notranje ministrstvo ni vzelo na znanje prijavo nove stranke pod imenom »Jugoslovenska narodna radrkaina stranka« Beograd, 24. avgusta. AA. Notranii m:nister je opiraje se na čl. 7 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929 in njegovih iz-prememb in dopolnitev z dne 1. marca istega leta, na čl. 13 ustave in na paragrafa 12 in 13 zakona o društvih, shodih in sestankih, v soglasju z ministrskim svetom odklonil ustanovitev »Jugoslovenske narodne radikalne stranke«, ki so jo prijavili upokojeni minister dr. Slavko Miletič, drž. pod-tajnik v p. Ranko Trilunovič in inž. Miloš Bobič, vsi iz Beograda, ker vsebuje naslov »Jugoslovenska narodna radikalna stranka« vse prvine iz imena nekdanje, razpuščene Narodne radikalne stranke, ki je inieia po poreklu kakor tudi po ozemlju, na katerem je razvijala svojo politično delavnost, predvsem plemensko obeležje ali jo je tako vsaj razumel veiik del našega naroda. Volitve v Delavsko zbornico Zveza društev privatnih nameščencev v Ljubljani nam piše: »Iz članka v včerajšnji številki Vašega cenjenega lista pod naslovom: »Volitve v Delavsko zbornico« smo posneli, da se je vršila dne 23. t. m. dopoldne v Delavski zbornici konferenca zastopnikov vseh strokovnih organizacij zaradi volitev. Pripominjamo, da Delavska zbornica ni povabila na to konferenco zastopnikov podpisane Zveze, v kateri js včlanjenih 13 nameščen-skih društev z večjim števiiom svojih podružnic skoro v vseh večjih krajih dravske banovine in ki predstavlja daleko najmočnejšo centralo organiziranega nameščen-stva v dravski banovini. Kakor doznava-mo. Delavska zbornica ni povbaila tudi osta lih nameščenskih organizacij. To v pojasnilo javnosti, da bo lahko ocenila, kako sedanja uprava Delavske zbornice tretira interese organiziranega nameščenstva. Oddaja komunalnih del Prejeli smo s prošnjo za objavo: Poročilo nekega dnevnika o izidu licitacije za asfaltiranje Bleiveisove ceste vsebuje med drugim naslednjo trditev: »Ob tej priliki moramo omenjati, da je kontrola pri razpisanih in zasebnim tvrdkam oddanih javnih delih precej stroga. Tudi si oblasti vedno pridrže pravico, da ne oddajo javnih del najnižjemu ponudniku, ker so javna dela pač stvar zaupanja.« Za vse javne licitacije predvideva zakon o državnem računovodstvu točne predpise, ki zahtevajo, da se mora vsak udeleženec licitacije za javna dela izkazati s kvalifikacijsko listino, ki jo izda ministrstvo za zgradbe. Brez take listine je udeiežba pri licitaciji izključena ter omogočena samo kvalificiranim tvrdkam in podjetjem. S tem strogim zakonskim predpisom je vsem, ministrstvu podrejenim oblastvom odvzeta možnost, da bi postala oddaja javnih del pri njih stvar samovoljnosti, protekcije ali »zaupanja«. S tem zapira zakon vrata korupciji, ker se sme po določbah zakona oddati delo izključno le najnižjemu ponudniku. Kako strogo se postopa po teh zakonskih določbah, imamo v zadnjem času najboljši dokaz v Novem Sadu. Tam je mestna občina sklenila oddati delo zgradbe nove šole podjetniku, ki ni bil najnižji s svojo ponudbo. Iz tega kršenja zakonskih določb je nastala afera in je preiskava v teku. Tvrdke, katerim so poverjena javna dela, so zavezane z razmeroma visokimi kavcijami, da izvrše prevzeta dela solidno. Dogodi se, da kavcije zaradi nesolidnega dela zapadejo, ali pa se zadržujejo vse dotlej, dokler podjetnik glede solidnosti ne zadosti predpisom in prevzetim obveznostim. Ker so torej zakonski predpisi glede oddaje in izvršbe javnih del jako strogi in ker je izključeno, da se ne bi tudi v pogledu Blehveisove ceste po njih postopalo, je s tem zajamčeno, da bo tudi naša najlepša cesta dobro in solidno tlakovana. Tri žrtve eksplozije bencina Celje, 24. avgusta. Sinoči okrog 21. ure je mestni šofer Rok Kopitar v garaži v Logarski dolini polnil avtobusni tank z bencinom. Pomagal mu je njegov znanec Brišnik, ki je držal posodo z bencinom. Med delom je stopila v garažo ga. Kocbekova, vdova po znanem alpinistu in upokojenem šolskem upravitelju g. Franu Kocbcku iz Gornjega grada in prosila šoferja za neko informacijo. V tem trenutku se je iz nepojasnjenega vzroka vnel bencin v posodi, ki jo je držal Brišnik. Plameni so v hipu objeli Brišnika. Kopitarja in go. Kocbekovo. Kopitar je imel toliko prisotnosti duha, da je hitro snel iz avtobusa aparat za gašenje in pogasil ogenj. ge. Kocbekovi na je pokril glavo s svojim ioničem Avtobus v garaži in garaža sama sta ost-da nepoškodovana. Ga. Kocbekova in Rršnik sta dobila težje oneklinc tn obrazu in rokah Kopitar pa lažje opck';ne na obrazu in težio onekli-no na roki. Vse tri non^srečence ie od-pelial s'n no«e«tn:1-i T.octaria takoj v celjsko b"lni in XVIII. Žuk 2 'A točkami. — Po pravilih JŠS igrata prva dva mateh za naslov jugoslov. šahovskega mojstra. Naslov dobi tisti, ki prvi dobi 2 partiji. Remis-partije ne štejejo. Mateh se vrši zdaj v Somboru. Vodi ga savezni tajnik g. M. Magdič. Polet okoli sveta brez pristanka Montroal, 24. avgusta, g. Znanj preko-oceanski letalec Glrde Pangboren namerava skupno s pilotom Oriffinom poleteti okoli sveta brez pristanka. Bencin bi vzel dvakrat, in sicer v Moskvi in v Tisti v Sibiriji, obakrat kar med poletom s pomočio drugega letala. Neka kanadska družba ie za ta polet razpisala nagrado 50.000 dolarjev (okrog 2 in pol milijona dinarjev). Nemška letalska tekma Berlin. 24. avgusta. AA. Danes dopoi-dine je odletelo z letališča v Tempeihofu proti Staaknu 125 letal, ki se bodo udeležila nemškega letalskega hitrostnega tekmovanja. Justiiikadja v Mor.akovem Monakovo, 24. avguste, č. V Gla.dbachu je bil justificiran 23 letni delavec Josip Riitten, ki je umoril 17 letnega Gustava Jausena. Bil je obešen. Boji v Iraku Bagdad, 24. avgusta. AA. Iraške čete so izpraznile asirsko ozemlje v severnem Iraku. Vlada skuša obnoviti normalno življenje. Huda vročina v Rumuniji Bukarešta, 23. an-g. č. V Bukarešti se je dvignilo živo srebro v toplomerih na sotneu do 60 stopinj Celzija. Nekateri toplomeri so počili, ker Je doseglo živo srebro zgornji rob brezzračne cevi, v kateri se razteza. Promet je bil v mestu docela ukinjen. Orkan v severni Franciji Pariz, 24. avgusta, č. Včeraj je divjal nad severno Francijo silen orkan, ki jj napravil ogromno škodo. Strela ie udarila tudi v neko drevo, pod katero so se zatekli trije mladi pastirji. Vsi trije so bili ubiti. Vrem^nsJfsi nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes* Spremenljivo, pozneje oblačno, toda brez večjih padavin - Situacija včirajšnjega dne Pritisk je v splošnem narasel za 3 mm, posebno v srednjem in iužnem Primoriii Temperature so se spreminjal3 v različni meri. Dunajska vremenska napoved za petek: Boljši in toplijše vreme. Naši kraji Bodoči gospodarji — v kmetijske šole! Št. Jurij, 24. avgusta. Na banovinski kmetijski šoli v Sv. Jur-ju ob južni železnici se je za novo šolsko leto prijavilo za gospodinjsko šolo 40 prosilk, za kmetijsko šolo pa niti polovica toliko prosilcev. Kakor je gotovo razveseljivo, da so naši starši tako dovzetni za izobrazbo svojih hčerk, saj je takih osem gospodinjskih šol v Sloveniji razmeroma dobro obiskanih, tako je zopet žalostno, da svoje sinove pri tem povsem prezrejo in bodo slednjič edine tri kmetijske šole v dravski banovini prazne, .le sicer res, da gospodinja tri ogle podpira, toda če prvega glavnega dobro ne drži gospodar, se vendar le vsa stavba zruši-Prej se je tožilo, da zavirajo napredek na kmetih strokovno manj izobražene žene, v bodoče pa bodo ovirali ta napredek strokovno neizobraženi gospodarji. Ali je res ravno pri nas tako potrebno, da vodijo naše kmetije žene same, možje pa naj bodo le za število pri hiši? V primeri z drugimi kraji in državami bi moralo biti v Sloveniji vsaj toliko kmetijskih šol kakor je gospodinjskih, ako imamo sploh namen, da kdaj napredujemo, kajti kakor kaže statistika, ne-le nismo v Sloveniji po vojni v kmetijski produkciji nikamor napredovali, marveč smo celo nazadovali, dočim so krog in krog nas šli ■vsi daleč naprej, tako da nas to še posebno tepe. Ima sicer to pri nas svoj vzrok, zlasti v povojnih letih v precej dobrih zaslužkih možkih izven kmetij, zaradi česar je tudi nastala taka odtujitev od zemlje. Toda ti časi so minili in tudi ne ostane nikakega upanja, da se kdaj spet v tolikem obsegu vrnejo. Tako nam preostaja na kmetih v bodoče edina pot: vrniti se nazaj k delu na svoji zemlji in iskati le v njej rešitve. Zato se bo treba otresti mnenja, ki prevladuje še vedno pri naši delno tudi nekoliko namišljeni večji splošni izobrazbi, da naj zemljo obdelujejo ženske in otroci, moški so pa ustvarjeni za kaj višjega. To je tudi vzrok, da se najde pri starejših tako malo uvidevnosti o potrebi strokovne izobrazbe za mladino in zato starši kljub prošnjam in želji sinov po večji izobrazbi teh ne dajo v kmetijske šole, doma pa potrebnega znanja ne morejo pridobiti. To je še posebno žalostno za kraje, ki se prištevajo h gospodarsko naprednejšim. Tako je n. pr. jako malo gojencev iz Savinjske doline in Gorenjske. Gorenjska bi gotovo mogla sedaj pri ugodnem tujskem prometu izkoristiti to dobo, posebno še, ker se nekateri zavzei.iajo za lastno kmetijsko šolo, svojih sinov pa vendarle ne pošljejo v šolo. Kakor drugod, tudi pri nas ni druge poti do trajnega in stalnega dviga kmetijske proizvodnje in kmetijstva sploh kakor preko mladine, ki gre skozi kmetijske šole s praktičnim in teoretičnim poukom. Vse razmeroma precej obširno podpiranje ki etijstva pri nas s subvencijami, propagando in nekako prisilnim tiranjem starejših k napredku ter forsiranjem posameznih panog ni rodilo dosti pozitivnih uspehov, ker manjkajo pri tem temelji, to je: teoretično strokovno znanje in praktično sodelovanje v vzornem obratu. Koliko dalje bi mi že bili, ako bi se vsaj en del tega razdrobljenega denarja uporabil za strokovno izobrazbo mladine ter za ustanovitev novih kmetijskih šol, kakor to vidimo drugod, posebno na Češkem. Strokovno izobražen mlad gospodar čuti sam zahtevo in ima voljo urediti si svoje gospodarstvo, popraviti hleve, gnojišča, polje, vinograd, gozd in drugo ter tudi to Samo še danes in jutri! Liane Haid, Georg Aleksander, Fritz Kampers in Szdke Szakall kateremu se smeje še tako čemeren in žalosten človek v pikantni veseloigri Predstave ob 4, y48 in y410 zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 v večini primerov brez podpore sam izvede. Za to imamo dovolj zgledov pri gospodarjih absolventih kmetijskih šol. Lahko se trdi, da so le redke izjeme, kjer se ne bi poznala na domu roka posameznih absolventov. To naj prevdari sedaj, ko s toliko težavo zopet zbiramo gojence za te uboge tri kmetijske šole v dravski banovini, o katerih ne more nihče trditi, da ne vrše v popolnem obsegu svoje naloge, zlasti ona naša inteligenca, ki izhaja iz kmetov. Ona naj propagira v domačih krajih, da bo šlo tudi več kmetskih fantov v šolo. Umljivo je sicer, da starši bolj stiskajo pri sinovih, ki jim pozneje ostanejo doma, kakor pa pri hčerah, -katere oddajo od doma; toda pomisliti morajo, da bodo imeli na starost toliko več veselja ob strani razumnejšega in pridnejšega sina. To naj vpoštevajo tudi javne oblasti, zlasti občine in sreski kmetijski odDori, ljudje ter naj priskočijo fantom v večji meri v pomoč. Ker pa kaže praksa, da tudi sreski kmetijski odbori v sedanjih razmerah ne bodo zmogli onih podpor, katere predvideva od njih kr. banska uprava, to je tretjino prispevka za vsakega gojenca iz sreza, bo morala kr. banska uprava zvišati dovoljene štipendije. Zato naj člani banskega sveta in narodni poslanci kot zastopniki našega kmeta uporabijo svoj vpliv na merodajnih mestih, da se krčijo drugi izdatki, ter da žrtvuje banovina več za izobrazbo kmečke mladine. Da bo imel zavod poleg deklet vendarle tudi dovolj gojencev, je prisiljen po* daljšati rok za vlaganje prošenj za gojence za novo šolsko leto in sicer do 10. septembra. Zato se naprošajo vse vplivne osebnosti po deželi, zlasti gg. duhovniKi in učiteljstvo, da še enkrat pozovejo razumnejše starše, naj dovolijo svojim sinovom vstop v šolo. ter da ti vlože prošnje do navedenega roka. Ravnatelj inž. Petkovšek Valentin. Počitniški tečaj Pedagoške centrale Pedagoška centrala v Mariboru je od svoje ustanovitve 1921 do danes priredila v svrho nadaljnje izobrazbe učiteljstva že več pedagoških tečajev, ki so bili vsi dobro obiskani in uspešni. Tudi letos je organizirala 14 dnevni pedagoški tečaj od inšpektor v p. dr. Poljanec, prof. dr. Zgeč, šolski upravitelj Doberšek. prof. dr. Jeraj, prof. Šilih, prof. Klopčič in gimn. ravnatelj v p. dr. Tominšek. Razmotriva se med drugim telesno in duševno življenje podeželskega in meščanskega otroka 14. do 27. t. m. v Mariboru. Da se je tečaj mogel uresničiti, gre zahvala kr. ban-ski upravi v Ljubljani, ki je tudi letos prispevala z znatno podporo v znesku 2000 Din. Letošnjega tečaja se udeležuje 80 učiteljev in učiteljic iz raznih krajev dravske banovine. Referenti so iz vrst naših najboljših pedagoških strokovnjakov in prosvetnih delavcev. Predavajo prosvetni in na tej podlagi se razkrivajo nova pota za boljšo vzgojo mladine. Udeleženci sledijo krasnim predavanjem z velikim zanimanjem ter pri živahnih diskusijah prispevajo k zgradbi naše nove šole. Po končanem tečaju se bodo vrnili na svoja mesta, kjer bodo nadaljevali svoje delo z novo vnemo in novo ljubeznijo v povzdi-go narodove vzgoje. Velike letalske tekme v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra Novi Sad, 24. avgusta. Letakke tekme na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra 6. septembra so postale že tradicionalne v našem vojnem letalstvu in vzbujajo velike zanimanje tudi pri vseh, ki se zanimajo za razvoj naše aviacije. Poseben pomen pa imajo te tekme zaradi tega, ker se pri njih izkušajo naši najboljši letalci in ker je istočasno dana tudi prilika, da se izkažejo mladi junaki zraka iz vrst aktivnega vojaškega ln rezervnega letalstva. Za letalski naraščaj sV agoniji«. prihodnji teden pa prideta še dve: Feldmannov »Zajec« in Wernerjeva »Pra^ vica nai greh«. Sezono nameravamo ofvoriti s »Komedijo zmešnjav«, 16. septembra bo premiera »V agoniji«, dan na to »Pohujšanje«, 20. premiera »Sv. Ivane«, 23. >So-pate strahov«, 27. »Zajca«. 30. »Pravice na greh«, a 7. oktobra bo naša pjblika prvič spoznala novo veseloigro Branielava Nu?*-ca »Mister Dolar«, — Vidim, da imate letos v repertoarju precej domačih, t. j< jugoslovanskih avW-je>v? — Eno tretjino. Izmed slovenskih avtorjev pridejo poleg »Pohujšanja« še »Hlapci« (Cankar). 21. oktobra bo najbrž premiera moj? nove komedije »Kulturna prireditev v Črni mlaki«; dve noviteti. Kreftove »Kreature« in Vombergerjevo »Zla- to tele« sta nam zagotovljeni, nemara pa pride še katera med sezono. Iz srbsko-hrvaške dramatske literature bomo uprizorili Feldmannovo komedijo »Zajec«, ki je imela v Zagrebu izreden uspeh in jo bodo v novi sezoni igrali tudi v Pragi. Nu-šieev »Mister Dolar« bo nedvomno zanimal občinstvo, če pa dobimo še kaj dobrega iz nove srbskohrvaške dramatske proizvodnjo, pride tudi to na vrsto- Iz ruske literature smo to pot vzeli Dostojevskega »Brate Karamazove« v prireditvi Cirila Debevca in Leonida Androje^a »Gaudeamus« v dr. Glonarja že iz knjižne izdaje Znanem prevodu. Iz 5 e š k e dramatske književnosti pride že omenjeni Werner s Svojo »Pravico na greh«, ki pa je v jedru zelo ljubezniva in dostojna komedija, nedolžnejša nego obeta naslov, dalje Viktorja Dyka komedija »Don Quijote«. Poljsko dramatiko zastopa v našem novem repertoarnem načrtu Žeromslti z igro »Ušla mi je prepelička«. Potemtakem šteje naš repertoar kar 12 slovanskih del. Ositalih 8 smo razdelili v klasično in moderno polovico. Izmed klasikov nameravamo uprizoriti v režiji ge. Marije Vere »Oreetijo«, globoko in pretresljivo antično tragedijo, ki jo bo za slovenski inJer priredil Fran Albrecbt. Prof. Šeet bo zrežiral poleg Shakespearjeve »Kom ^li* je zmešnjav« §e njegovega »Kralja Leara« v novem prevodu O- Zupančiča, dr. Branko Gavella kot gost pa še M o 1 i e r e j e v e g a »Mizantropa«, ki ga bo tjdi O. Zupančič POPOLNA POGODBA v smislu zavarovalnega zakona ln ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev je za vsakega naročnika „Jutra" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«. VI Se niste naročnik ? u— Velik uspeh zabavne veseioigre »Noč pred porokor v Elitnem kinu Matici; S>zoke Szakal je zopet junak dneva; toliko smeha in krohota, kolikar ga je bilo včeraj v kinu Matiei pri premieri pikantne veseloigre »Noč pred poroko« že dolgo ni bilo v Ljubljani. Od smeha solznih oči so zapuščali včeraj ljudje kino in še celo Po cesti ni bilo drugega slišati kot jta presneti Szoke Szakal« in pa »izvrsten film«. Ker bo film »Noč pred poroko« samo še danes in jutri na sporedu naj pohite z ogledom te veseloigre vsi, ki se hočejo zopet enkrat prav pošteno zabavati in nasmejati. u— Grandfozni pomorski fihn »V svitu zore« nam obeta v premieri Elitni kino Matica. Velezanimiv. pa tudi zelo napet ie ta film, ki nam predstavlja borbo podmornice na odprtem morju. Vsi posnetk. za ta film so bili izdelani na prostem brez slehernega fotografiranja v ateljejih. Vojne ladje, križarke, torpedovke in podmornice v medsebojnem topovskem ognji», vse skupaj iilmano tako prepričevalno, da nam bo vtis velikega pomorskega vojnega filma »V svitu zore« ostal neizbrisno v spominu. V glavni vlogi komandanta junaške podmornice nastopi Rudolf Forster, odličen igra.!ec in umetnik, ki ga dobro poznamo še kot partnerja Elizabete Bergner v nienih zadnjih filmih »Arijana« in »Zasanjane ustne*. Premiera lepega filma heroj-stva, tovarištva in domovinske Hubezm bo v nedeljo v Elitnem kinu Matici. Muholovec AEROXOTM polovi vse muhe! če mnogo posname // # 7bre/ zahtevajte izrecno .. Aeroxon" u_ Okraden sluga. Univerzitetnemu slugi Nacetu Klančniku je včeraj dopoldne ukradel nekdo s kolesa Pred škofijo aktovko z dostavno knjigo in raznimi akti. Za tatu vsebina ni imela posebne vrednosti in je vse skupaj morda kam zavrgel. Naj-ditelj naj to izroči na policiji ali pa na univerzi. u_ 2rtv| napadov In nesreče. Slugo Antona Jalkišo je zvečer na poti proti domu napadel neznan motM in ga podrl na tla. Med ruvanjem ga je neznanec pograbil za vrat iin mu prizadejal teži je poškodbe v grlu. Jakšo so pozneje z reševalnim avtom odpeljali v »bolnico. Tudli iz Kranja so spravili v ljubljansko bolnico žrtev napada, 301etnega brezposelnega delavca Ivana č-aterja. Napadel ga je nekdo v kokrškem predmestju in ga sunil z nožem v prsi. Ranil miu je tudi pljuča. Izdelovalec glavnikov Lojtze Bernik si je s cirkularko po-rezal prste na desni roki. V Starem trgu je povozil neroden voznik 88 letno Marijo Pavličevo. Stara revica si je pri padcu zlomila desno nogo. Pil apnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. prelil v slovenščino. Izmed modernih napovedujemo Paula Claudela »Oznanenje« v prevodu A. Debeljaka in režiji ge. Marij j Vere, dalje iz G a 1 s \v o r t h Y j e v i h dra-matskih spisov »Beg«; ali »Loyalites« iz nordijskih literatur že omenjeno S t r i n d b e r-g o v o »Sonato strahov«, iz nemške pa O r L n e r j e v o ljudsko igro »Čevljar Anton Hiti«, ki je imela doslej na raznih srednjeevropskih odrih kar presenetljive uspehe-Kajpak, če bi se med letom pojavila potreba po lažjem repertoarju, imamo tudi za ta primer v rezervi prav učinkovite igre ■— Ali bo v drami kaj osebnih sprememb? — sein vprašal ob sklepu razgovora, zanima joč se zlasti za g. Levarii — Nobenih, je odvrnil g. ravnatelj, gisip. Levar bo seveda ostal in nastopil takoj v »Agoniji« v ulogi dr. Ivana Križovca. Režiserji bodo tudi letos prof. Šjst. ki ima večino režij. Ciril Debevec. Bratko Kreft, dalje ga. Marija Vera v že omenjenih dveh igrah in kot gost dr. Branko Gavella. — In še to, za konec: S kakšno razpolo-ž en ostjo nastopate novo sezono? G. ravnatelj Golia je odgovoril z vidnim zadovoljstvom: — Smo optimisti, vedno dobre volje. Prepričani smo, da pojde tjdi v novi sezoni — kljub vsei krizi ali krizam, kar jih je danes na svetu. Ne moremo se pritoževati, da bi imeli lani slab obisk, vendar bomo skušali v novi sezoni pridobiti še ve? ljudi, ki bodo redno obi*kavali naše predstave. Uprava bo leto« znižala že dovolj nizke cene. Mar ni škoda, da toliko ljudi ne ve, kaj vse jim h Celja e_ Nesreča pri popravljanju avtomobila. V sredo okrog 18. je 34 letni šofer Fr»J*c hitar iz Nove vasi 24 pri Ce$j« aa nek«a» dvorišču v Celju popravljal avtomobil, ki je bil dvignjen in podprt. Ko je Sitar ležal pod avtomobilom ia ga popravljal,, je op«-ra nenadno papnustila. Avtomobil je padel na Sitarja in mu zmečkal štiri prste na desnici. Sitarja so prepeljali z reševalnim avtomobilom na reševalno postajo,, kjer so mu nudjli prvo pomoč,, nato pa so ga oddali v domačo oskrbo^ e_ Od mojstra ie pobegnil. Dne 14. t. m. je pobegnil 17 letni ključavničarski vajenec Avgust Gorenjak od svojega mojstra g. Gradta v Celju in se doslej ui vrnil. Gorenjak je visoke postave, podolgovatega, oakega obraza in svetlih las . e_ Najdba ukradenega kolesa. Dne 20. t m. so našli v Brežicah kolo, ki je bilo 5. t. m. ukradeno mesarskemu mojstru g. Matiji Esihu izipred njegove mesnice na Bregu pri Celju. Kolo bodo te dni v rti i. l lastniku. e_ V notico o avtobusnem, prometu v Logarsko dolino, ki smo jo objavili včeraj, se je vrinila pomota. Vozni red velja do 10. seotembra, ne pa od 10. septembra. e__Mestni kino. Danes ob 20.30 zvočni velefllm »Seržant X,< in zvočna predigra. Iz Maribora a— Otvoritev najvišje ležečega strelišča v Skomarjih na Pohorju bo šele v nedeljo 27. t. m. ob 10. uri dopoldne pod pokroviteljstvom narodnega poslanca g. Karla Gajška, ki je daroval družini krasen strelski prapor. Odhod vlaka iz Poljčan ob 6.30 zjutraj. Strelci izstopijo na postaji Zreče, od. koder vodi dobro iuarkirana pot na Sko-inarje. Uprava strelskega okrožja v MarL boru poziva vse sosednje strelske družine, da se tega slavja pclnoštevilno udeleže. a_ Rešitev vrtnarskega spora. Z ozirom na ponovne pritožbe mariborskih vrtnarjev in pridelovalcev zalenjave proti močni konkurenci bolgarskih vrtnarjev iz Cakovca in Varaždina, ki so privažali na mariborski živilski trg redno ob tržonh dnevih kar po več tovornih avtomobilov raznega sočrvja in poljskih pridelkov, ge je bavil z rešitvijo tega kočljivega vprašanja že ponovno mariborski mestni občinski svet, ki je naposled tudi sklenil, da premesti bolgarske vrtnarje z njihovimi vozili na Ro-tovški trg, kjer bi jim zaračunal trojno pristojbino za zavzeti prostor. S tem sklepom pa zopet niso .bili zadovoljni domači vrtnarji, Češ da jim sedaj delajo Bolgari še večjo konkurenco, ker so popolnoma ločeni od živilskega trga. Z ozirom na zakonite določbe, da se mora vsakomur, zlasti po cenejšim prodajalcem živil dovoliti prodaja njihovih pridelkov7 na osrednjih tržiščih, med katerimi je tudi Maribor, je predlagalo mestno tržno nadzorstvo mestnemu svetu, da se določi Bolgarom prodajne stojnice v vrstah na trgu med domačimi vrtnarji. Ta sklep je mestni svet na svoji seji v sredo zvečer tudi sprejel in bodo odslej bolgarski vrtnarji prodajali svoje blago poleg domačih vrtnarjev na Glavnem trgu. a— Pazite pri sprejemanju srebrnega denarja, že ponovno so oblasti in časopisje opozarjali občinstvo, naj bo previdno pri menjavanju večjega denarja in sprejemanju srebrnega ter ostalega drobiža z ozirom na vedno boli pogoste pojave več ali manj posrečenih falsifikatov. Včeraj je policija zaplenila razmeroma diobro ponarejen 20 dinarski srebrnik, ki izvira najbrže iz ponarejevalske delavnice v Celju ali pa v Dravogradu, ki so ju oblasti nedavno razkrile. a_ V našem predvčerajšnjem poročilu o izrednem občnem zboru mariborskega pododbora Združenja poštnih, telegrafskih in telefonskih zvaničnikov in služirteljev kraljevine Jugoslavije je bilo pomotoma objavljeno napačno ime in se mora pravilno glasiti, da sta bila izvoljena za revizorja v novem odboru gg. Jurij Žula in Stanko Sosič (ne Cotič). a_ Tlakovalna dela na Aleksandrovi cesti, ki so bila prekinjena zaradi prireditev »Mariborskega tedna« se zopet nadaljujejo in so se na križišču Aleksandrove in Sodne ulice že raztegnila tudi n»i Sodno ulico. Pred gostilno pri »Groedu« Je bila vsedlina izravnana s cestiščem z ozirom na potrebno urediitev hodnika. a_ Zaradi krave se Je ponesreSffa pted-sinočnjim 5-5 letna posestnica Julijana Crnkova s Fobrežja. Ko je gnala svoji ffve kravi domov, sta se živali nenadoma »plašili im jo vrgli po tleh s tako silo, da si je črnkova zlomila levo nogo. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici. a_ Nočni ogenj. Precej raraburjenja je nastalo preteklo noč v Studencih, kjer se je okrog polnoči razlegel klic: »Gori!«, kmalu pa ee je zaslišal tudi že glas gasilske tromibe. Z velikim plamenom sta goreli dve veliki kopici slame na posestvu posestnika Lešnika v Aleksandrovi ulici 1. Takoj so bili na mestu studeniški gasilci, za njimi pa mestni gasilci, ki so kmalu pogasili ogeng in preprečili, da se ni razširil na sosednja poslopja, škoda ni velika lahko gledališče nudi: koliko užitka, koliko lepote in duševne oplemenitve?! Odhajajoč sem si mislil: Koliko manj »krize« in njene razpoložen osti bi bilo v ljudeh, če bi uineli tako dobro kakor gledališki ljudje premagovati vse težkoče in nevšečnosti. Zares, teater je hiša izpodbud in očiščenja. Tam je vedno kdo, ki kljub-jje času in se vsemu smeje ali roga: to in ono je enako zdravilno. Poskusi, fe moreš! .. —O. Zgodovino jugoslovanske književnosti kot celote, delo prof. Gjorgja Angjeliča. je napovedala beograjska založba Geza Kohn za prve dni septembra. Delo je odobreno kot učna knjiga. Obsega vso literaturo od Cirila in Metoda do najnovejših pojavov. Drobne vesti. Stutteartsko gledališke je razpisalo nagrado za najboljšo opero in opereto 9 pogojem« da tekmuieio samo čisto-krvni Nemci — Znana pevka Jarmila Novotna. ki je bila doslej cl?nlca berlinske državne opere, je pridobljena za novo dunajsko gledališče Scala. — V Španijo bodo prepeljali telesne ostanke pisatelja Blaeca Ibaneza. ki je kol nasprotnik prejšnjega režima umrl v prostovoljnem pregnanstvu v Franciji. — Ruska akademija bo izdala nove. doslej še neobjavljene spise Leva Tolstega. med njimi prve osnutke za »Kr^jtspr-j*vo sonato« in »Vstajenje« in povest iz noliske vstaje L 183f). z naslovom iZakai?« Zanimivo je. da je Lev Tolstoj po neki anketi najboli čitanl pisatelj v Rusiji. —. Medtem ko se lord Rotbermeer® iu psičiea angleških aristokratov silno Ogreva za Madža« Kako Je nastal ogenj, ni znanPrager Tagblatt« objavlja značilno kritiko češkoslovaški uvozne politike, odnosno uvozne politike žitnega sindikata, kjer pravi, da fe uvoz pšenice v Češkoslovaško zavzel zadnje mesece ogromen obseg. Samo od maja do junija je bilo v Češkoslovaško uvoženih skoraj 20.090 vagonov pšenice, dočim j? znašal od pričetka lanske kampanje do pričatka maja le 9000 vagonov. Li«t smatra za izključeno, da bi konsum potreboval te znatne količine, ter domneva, da so ee nO in i pred počefkom nove kampanje založili s pšenico, da lahko sedaj po novi žetvi čakajo z nakupom in tako pritiskajo na cene. Najmanj 10000 vagonov pšenice »e bilo brez potrebe uvoženo in ta pšenica lež0: 320 do 325. + Novosadska blagovna borza (24. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 46 vagonov. Pšenica (78 kg): baška, okolica Novi Sad, srednjebaška, banatska 100 — 102.50: baška. okolica Sombor, eorniebaška 102.50 do 105; baška potiska ladja Tisa 102.50 da 107.50; baška ladja Dunav 100 — 102 50; sremska, slavonska 95 do 97-50. — Oves: baški. sremski, slavonski 55 do 57.50. — Ječmen: baški, sremski, 64'65 kg 62.50 — 65. Koruza: baška, sremska 61 do 63; baška, okolica Sombor 62 — 64; slavonska 64 — 65; banatska 59 — 61; baška ladja Dunav. Tisa, Begej. Sava 65 — 67; baška bela 68 — 70. Moka; baška, banatska »Og« in »Ogg« 205 — 225; »2« 195 do 205; »5c 165 — 1S5; >6« 135 — 155; >7* 95 — 105; >8« 50 _ 52-50; sremska in slavonska »0g« in »Ogg« 195 — 210; :>2« 175 do 190; »o« 155 —170: >6« 125 — 140; >7< 90 — 100; >8« 50 _ 52.50. Otrobi: baški, sremski 42 — 44; banatski 39 — 41. Fižol: + Biidimpeštanska terminska borza (24 t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: za ok»ober 8.52 _ 8.54, za marc 9.63 _ 9.64; koruza: za september 7-00, za maj 7.68 — 7.70. gospodarskem polju in je na podlagi izbor, nega strokovnega znanja povzdignil našo 'konjerejo do dauafoije vrednosti m slave. Enako zaslužen za zadrugo je Joško Rajh, veeposeetnik na Moti rojen I. 1873. On je z vnemo vodil in oskrboval Zadrugo za rejo žrebet od početika do svoje nenadne amrti 1924, ko se je ponesrečil z avtom. Od ustanovitve do 1919 je bil Rajh predsednikov namestnik, od 1920. do 1924. pa predsednik zadruge. Potem je vodil zadrugo do 19-27. kot predsednik Anton Slavič, kmet na Grabah, od 1. 1928. naprej pa sedanji delavni in preudarni predsednik Alojz Slavič, kmet v Banovoih. | Drugo društvo, ki bo povzdignilo s svo-i jim sodelovanjem naš kme&ki praznik, je J Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru. I Ono je v ljutomerskem srezu veliko priipo-i moglo k povzidigi konjereje, ki slovi danes upravičeno daleč preko mej naše države. Ustanovilo s«e je 1. 1875. Prve javne dirke mladega društva so se vršile z vozovi na 4 kolesih o km daleč na cesti oid sedanjega križa na luikavšikem polju blizu K rižev-cev in dO mostu črez Globetko pri Ljutomeru. L. 1892 so se dirke preusitrajile. Ta-krait se je uredilo primitivno, 10S2 m dolgo dirk aii išče okrog bivšega ribnika na. Cvenu. V tej d Ob i so začeli uporabljati tuidi že preprosite, zelo visoke gige. Redno 8. septembra so se vršile dirke okoli slovenske trobojnice na sredii dirkališča — pravi narodni praiznilk. L. 1903 se je uredilo novo dirkališče na 8 oralov velikem travniku ob cesti k Ljutomera na Cven. Zadnja dirka na tem prostoru se je vršila 1. 1919 kot prva jugoslovenska dirka po pre-vraitu in ji je prisostvovalo okrog 4000 ljufdii. Od leta 1920 naprej je dirkališče na prostoru, ki je last Zadruge za rejo žrebet. Društvo Kolo jahačev in vozačev prireja vsako leto po 2 krat svoje dirke in je v zvezi z Zadrugo za rejo žrebet odlič. no pripomoglo, da je konjereja v ljuto-inersikem srezu, ki je v lcmečikih rokah, ena najboljših v srednji Evropi. Sedanji predisedtniik agilnega Kola jahačev in vozačev le višji veterinarski svetnik g. škof v Ljutomeru. Protektor nad vso prireditvijo prvega kmečkega praznika na Cvenu je senator g. dr. Miroslav Ploj. Vsa prireditev mora biti velika državna manifestacija. Obenem hočemo pokazati uspehe pri naši živinoreji. Tudi se bo vršila p»kušn:a in razstava naših ljutomerskih vin. Razgnana zločinska družba Kozje, 24. avgusta. V okolici krajev Leslčno, Podsreda, Križe. Sv. Peter ood Sv. Gorami in drugod v kozjanskem okraju je zadnje čase preživelo prebivalstvo precej strahu. V zavetiu ogromnih pohorskih gozdov se je namreč utaborilo pet oboroženih delomrznežev, ki so splošno znani nevarni vlomilci. BiH so tako predrzni, da so začeli ponoči, ko so bili pri vlomih ali tatvinah i zn en a d en i. streljati na mimoidoče potnike. To početje je seveda vzbudilo med prebivalstvom dovolj groze, vse se je začelo bati za svoje domove. Slednjič se je vendar marljivim, neustrašenim orožnikom iz Kozja posrečilo razgnati to opasno zločinsko gnezdo. Ujeli so dva člana družbe, ki sta takoj na to izdala imena ostalih treh tovarišev. Tudi tem je orožništvo že na sledu in prebivalstvo v popolnem zaupanju nasproti orožništvu pričakuje, da bodo kmalu padli v roke pravice. HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, Zagreb, Gajeva ulica št. 31. Telefon 73-35. Zajamčioo &ate sobe 23 do 35 Din. Prrovr«M* domača kuhinja. Izbrana naravna vma. Ve>lifc a hladan m. Pri bivanju preko 24 ar 15 % popuela. — Priporom 6« last.nik DJURO PAJIC. 261/» NEKAJ PRAV POSEBNEGA je preizkušena Lilijanova mlečna krema Paracelsus. S svojim nedosegljivim blagodejnim vplivom na kožo predstavlja ta krema idealno sredstvo za nego lepote. Zahtevajte izrecno Paracelsus Lilijanovo mlečno kremo in odločno odkJonite, če Vam ponudijo kako podobno kremo. Paracelsus k. d., Zagreb 3. Premestitve učiteljev Beograd, 24. avgusta. AA- Prosvetni minister je na podlagi § 93 zakona o osnovnih šolah razpisal v »Službenih novinah« izpraznjena učiteljska mesta. Z okrožnico. dostavljeno kraljevskim upravam, je bilo objavljeno, naj vlože učitelji ljudskih šol, ki žele premestitve, prošnje. Da bi se te premestitve opravile pravočasno in po določbah zakona c osnovnih šolah, je prosvetni minister imenoval komisijo, ki je na podlagi vloženih prošenj stavila gospodu ministru premostitvene predloge. Pri določevanju kandidatov za posamezna mesta se je komisija ravnala po teh-Ie načelih: 1. da je prosilec zadostil zakonskim pogojem za zahtevano mesto: 2-da je deloval v šoli in izven nie z odličnimi ocenami in 3. da zahtevajo n;egove rodbinske potrebe premestitev na žel jene kraje. To velja zlasti v primeru šoloobveznih otrok. Na podlagi komisijskega pregleda prošenj in § 97 zakona o osnovnih šolah je gospod prosvetni minister odredil v dravski banovini te-le premestitve: Adolf Arzenšek iz Ajdovcev, srez novomeški, v Blagovno, srez celjski; Martin Ambrož iz Kakovca, srez konjiški, v Stranice; Ivana Bevk iz Kirina, srez Virgin-most, v Bloke, srez logaški: Evgenija Bizjak iz Velikega Trna, srez krški, v Babno polje, srez logaški; Angela Borko iz Kri-ževcev, srez ljutomerski, k Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, srez Maribor — levi breg; Fran Borko iz Križevcev, srez ljutomerski, k Sv. Jakobu v Slovenskih goricah; Matilda Bavkovac iz Štogovca, srez ljutomerski, na Sladki vrh, srez Maribor — levi breg; Vilibald Beloglavec iz Srdice, srez Murska Sobota, v Gornjo Lendavo, srez Murska Sobota; Vilibald Cerer iz Št. Miklavža, srez Slovenjgradec, v Kozje, srez Šmarje pri Jelšah; Alojzij Carli iz Št. Jerneja, srez novomeški, v Talči vrh. srez črnomeljski; Marija Ditrih—Šmalc iz Vi-doncev, srez Murska Sobota, v Bakovce, srez Murska Sobota; Jožef Duh s Sladkega vrha, srez Maribor — levi breg, v Veliko Nedeljo, srez ptujski: Ana Fanton-Hecimo-vič iz Plaškega, srez ogulinski, na Jezersko, srez kranjski: Oton Fetih—Frankhajm z Velikega Podloga, srez krški, v Gerlince, srez Murska Sobota: Karlo Volmaier od Sv. Lovrenca, srez Maribor — desni breg. na Muto, srez prevaljski: Janez Hartman iz Nove Cerkve, srez ptujski, k Sv. Ani, srez kranjski; Ana Hartman iz Nove Cerkve, srez ptujski, k Sv- Ani, srez kranjski; Janez Hribernik od Sv. Andreja, srez ptujski, v .Tarenino, srez Maribor — levi breg; Adela Ingolič iz Polenškn, srez ptujski, v Dornavo, srez ptujski: Marija Jazbec od Sv. Jurija, srez Murska Sobota, v Trdkovo, srez Murska Sobota: Ludvik Jazbec iz Strojne, srez prevaljski. k Sv. Miklavžu, srez ptujski: Amalija Colauti iz Sebebor-cev, srez Murska Sobota, v Dohovo, srez brežiški; Franc Kolar od Sv. Duha. srez ljutomerski, v Rečico, srez gornjegrajski; Ana Kotnik od Sv. Marjete, srez ptujski, v Čadram, srez konjiški: Mirko Ljubic iz Doline, srez dolnjelendavski, v Dolnjo Lendavo: Julijana Lapajne od Sv Antona nad Rajhenburgom. srez brežiški, v Bizeljsko, srez brežiški: Dragotin Langot iz Dolniih Slavečev, srez Murska Sobota, v Veliki Podlog, srez Murska Sobota: Vladimir Mar-telanc^iz Jagozdeca, srez črnomeljski, v Črnomelj: Hermenegilda Martelanc iz če-pelj, srez črnomeljski, v Črnomelj: Ana Markelj iz Št. Janža, srez ptujski, v Preddvor, srez kraniski: Jakob Meško iz Can-kove, srez Murska Sobota, v Trdkovo. srez Murska Sobota; Marija Ogrizek iz Pristave, srez Šmarje pri Jelšah, v Kostrivnico; Anton Pohar iz Mariie Reke, srez celjski, v Kapelo, srez brežiški; Angela Perčič iz Hinj, srez novomeški, v Voklo, srez krški; Rajko Pardubski iz Leskovca. srez gružan-ski, v Hrastnik, srez laški; Marijan Pavčič iz Zavrča, srez ptujski, v Rovte, srez lo-oaški: Kristina Petek iz Runeča. srez ptujski, v Kolovrat, srez litijski: Milan Razem iz Biograda na moru v Loški notok, srez kočevski: Antonija Sancin iz Dobrovnika, srez dolnjelendavski, v Artiče, srez brežiški: Ernest Stanič iz- Mežice, srez prevaljski, v Dobro polje, srez kočevski: Ivan Stanič iz Vidoncev, srez Murska Sobota, v Bakovce; Mariia Stres iz Trebelinega, srez krški, v Haidino, srez ptuiski; Mario Stokelj iz Marenberga — Sv. Trije kralji, srez prevaljski, v Središče, srez ptujski; Martin Stefancioza iz Kozjega, srez Šmarje pri Jelšah, v Globoko, srez brežiški; Vinko šerona od Št. Jurja ob Ščavnici v Ljubno, srez gorniegrajski; Bogomira Sketeli od Sv. Duha v Plalozah, srez ptujski, v Dob, srez kamniški: 2ivko Tomšič iz Krama-rovcev. srez Murska Sobota, v Serdico. srez Murska Sobota: Ana Terpin iz Do-brnič. srez novomeški, v Poljane, srez kraniski; Miroslav Vidmar z Rakeka, srez logaški, v Radeče, srez krški: Otiliia Zidar od Sv. Antona, srez Maribor — levi brea prvo polovico leta nam nudi statistika glede produkcije in oddaje v primeri z ustrezajočimi podatki za preteklo leto naslednjo sliko (v tonah); I. poli. produk- oddaja cija skupaj industr. železn. 1932. 645.594 541.536 190.208 256.219 1933. 553.501 476.798 207.397 198.074 — 92.093 — 64.738 + 17.189 — 58.145 Skupna produkcija slovenskih premogovnikov je bila torej letos v prvem polletju za 92.093 ton ali za 16.7 % manjša nego lani. Pretežni del tega primanjkljaja je pripisati nazadovanju oddaje železnicam, dočim se je oddaja industriji povečala za 17.189 ton ali za 8 %. Le še 5.655 delavcev, število povprečno zaposlenih delavcev je znova nekoliko nazadovalo, in sicer od 5.707 na 5.655, torej za 52 (v maju za 392). Skupaj se je od januarja povprečno število zaposlenih delavcev skrčilo za 767, namreč od 6.422 na 5.655. Lani je bilo v juniju povprečno zaposlenih 6392 delavcev, tako da jih je bilo letos za 737 ali za 11 odstotkov manj. Najhujši pa je padec števila izvršenih nadnic (šihtov), odnosno padec delavskih mezd. v juniju je bilo vsega le 99.833 šihtov (v maju 111.833) nasproti 125.596 v lanskem juniju. V primeri z lanskim junijem je število nadnic padlo za skoro 20 %. Mezdni dohodki padli za 26 % Skupno je bilo delavstvu izplačanih na mezdah le 4,454.000 Din (v maju 5,087.000 Din) nasproti 6,040.000 Din v lanskem juniju. Padec delavskih mezd znaša torej 1,586.000 Din ali 26.2 %. Kakor smo že prejšnji mesec ugotovili, je nasproti lanskemu letu odstotek pri padcu delavskih mezd največji. če upoštevamo vsako leto ponavljajoče se sezonsko gibanje, tedaj lahko sklepamo, da je delavstvo v premogovnih revirjih sedaj že prebrodilo najhujšo dobo, kajti v avgustu se vsako leto produkcija že precej dvigne, v septembru pa se prične že sezonska konjunktura. PRAVKAR JE 1ZSLA NOVA ŠTEVILKA Ilustrirane tedenske revije »ŽIVLJENJE SVET" z naslednjo vsebino: telesno in duševno stanje človeka Po načinu, kakor sprejemajo s posebno pripravo, elektrokardiografom, električne toke, ki nastajajo pri utripaniu srca, sprejemajo in beležijo že dalj časa s tako zva-nim elektrokefalografom delovanje možganov. V zadnjem času je to metodo izpopolnil prof. Berger v Jeni. Berger odvaja električne toke čisto enostavno s srebrnimi paličicami, nadaljnji postopek pa ustreza popolnoma postopanju z elektrokardiografom. Uspeh so bele. kri-vuljaste črte na bobenčku, ki je namazan s sajami. Iz teh krivulj, njihovih »dolin« in »vrhov«, se dado spoznati marsikatere stvari. Doslej je prof. Berger razločil dve glavni vrsti krivulj ali kefalogramov, ki jih imenuje »val alfa« in »val beta«. Valovi alfa izražajo prenos telesnih delovanj na možgane, valovi beta pa izražajo življenjske procese v živčni stanici sami. Zanimivo je, da novorojenci, ki seveda nimajo razvitih možganov, ne kažejo nobenega kefalograma. Šele v petem, šestem tednu se pričenjajo pojavljati karakteristične krivulje, ki postanejo kmalu podobne kefalogramu odraslih oseb. Zanimivo je, pa seveda naravno, da so valovi alfa pri razburjenem človeku visoki in dolgi, pri spečem človeku pa nizki. Pri narkozah so spočetka v skladu s pacientovo vznemirjenostjo visoki, nato izginejo in se med počasnim prebujenjem pojavijo sprva v presledkih nekoliko sekund, končno v normalnem ritmu. Tudi mrzlice imajo svoje karakteristične oblike krivulj. Duševno stanje nam kažejo krivulje n. pr. tako, da so v primeru bebavosti dolge in nizke, skoraj že podobne premicam. Iz vsega navedenega sledi, da bodo imeli elektrokefalogrami v bodočnosti gotovo še velik pomen v medicini in v sodni dvorani. K razpustu irskih fašistov Spomenik irskim narodnim junakom Col-linsu, Griffithu in O' Higginsu v Dublinu, kojih politični nasledniki so organizirani v pravkar razpuščenih formacijah »modrih srajc« Neki nemški inženjer je izumil parni kotel, ki se vrti s 3000 obrati na minuto okoli osi, katera je zvezana s turbino. V principu spominja ta izum na letalske motorje, kakršne so še mnogo uporabljali v svetovni vojni, ki so pa danes že davno zastareli. Parni kotel na tej podlagi pa pomeni nekaj novega in obeta, da bo imel veliko praktično vrednost. Pred vsem je rešil težak tehnični problem: proizvajanje visokih parnih tlakov, ne da bi vodo samo, kakor pri Bensonovem kotlu, pritiskali v kotel pod ogromnim tlakom do 230 at- Rotorni kotel, kakor ga imenuje izumitelj, ne potrebuje nobene sesalke, ki pretaka vodo v kotel v razmerju s potrebo. Vrti se okrog votlega vretena, ki je na eni strani zvezano z navadnim vodnim rezer-voarom, v katerem stoji voda pod normalnim atmosferičnim tlakom, na drugi strani pa izpušča paro s tlakom 100 at. Voda prihaja v kotel skozi radialno nameščene cevi, sredobežna sila, ki nastaja ob hitrem vrtenju kotla, pa proizvaja visoki parni tlak. Bližnji poskusi bodo pokazali, kolikšno vrednost ima ta novovrstni kotel. Prvi podpis Thomas Peterson v Severni Dakoti je bil prvi farmer, ki je podpisal Rooseveltov načrt za nadzorstvo proizvodnje. Peterson se je s svojim podpisom obvezal, da bo zmanjšal proizvodnjo pšenice na svojih posestvih Leopard ugrabil otroka V Colombu na Ceylonu je leopard ugrabil staršem petmesečno dete, ki so ga bili pustili na vrtu za nekaj minut brez nadzorstva. Ko se je mati vrnila, je našla prazno zibelko, očividci pa so pripovedovali, da so videli, kako je leopard ugrabil otroka in ga odnesel v zobeh čez vrtno ograjo. Starši so takoj začeli iskati zver, ki jim je, kakor so domnevali, požrla otroka. Toda silno so se začudili, ko so zaslišali v bližini vekajoč otroški glas. šli so za njim in so v svoje začudenje našli otroka nepoškodovanega v nekem usadu, kjer ga je bil leopard pokril z listjem. Kdaj naj jemo? V naših krajih imamo življenje tako urejeno, da smatramo za glavni jedilni čas in obrok kosilo, ki ga povžijemo opoldne. Francozi in Angleži pa imajo opoldne samo drugo južino, dočim je njih glavni obrok med 6. in 7. uro zvečer. Pri nas imamo po opoldanskem kosilu še večerjo, navadno okolu 8. zvečer, ki odgovarja po svoji sestavi drugemu zajtrku Francozov in Angležev. Katera izmed teh dveh jedilnih navad je boljša? Zdravniki pravijo, da zavisi odgovor na to vprašanje od dela, ki g.a opravljamo in pa od letne dobe. Duševni in telesni delavci, ki opravljajo naporna dela, bi se morali držati francoske in angleške razdelitve prehrane, ki povzroča, da le za kratek čas prekinemo delo in po jedi tudi nismo zaspani. Ko pa je dnevno delo pri kraju, gre lahko vsakdo mirno in z najboljšim tekom k mizi, samo ne sme potem oditi prekmalu k počitku. Mati ameriškega državnega predsednika Roosevelta v \Vashingtonu e novosti lz s^do&i*© Nemčije Kaj je nacionalizem »Nacionabzem je spoznanje stvari in človeka, ki nimajo nobene zveze z znanostjo« je dejal dr. Lev na gradu Lobedi. Ker ni bilo komunistov... »Po poročilih policijskega ravnateljstva v Essenu sta trčili okolu 3. ure zjutraj dve S. A. patrulji, ki sta stikali za komunističnimi letaki. Pri tem je bil en moški ranjen s strelom v pljuča, drugi pa je dobil strel v koleno.« Tako pravijo nemški listi. Smrad po česnu Ravnateljstvo berlinskega kopališča Wannsee opravičuje prepoved za kopanje Židov, češ, da so se arijski kopalci pritožili, da izpuhteva iz vode smrad po česniku. •. Grozna Ijubavtsa drama v Parigg Umoril je svojo ženo, svojega sina, svoja prijateljico in sebe Pariz, v avgustu. Pariško javnost je pretresla grozljiva drama, v katere središču stoji zastopnik neke vinske veletrgovine Andre Guibal, mož solidnega življenja, ki je bil, kakor pravijo vsi, ki so ga poznali, tudi vzoren zakonski mož in ljubeč oče. Ta Guibal je nekega jutra rano zapustil stanovanje, šel po stopnicah k izhodu ter povedal hišnici, ki ga je srečala pri durih, da gre na pogreb nekega sorodnika. Nato se je informiral, če je njegova žena odpovedala mesarju za naslednje dni, ko ne bo družine v Parizu. Hišnica mu je pojasnila, da se to ni zgodilo, nakar se je Guibal osebno napotil v mepnico ter naročil, naj ne prinašajo mesa v njegovo stanovanje do preklica. Hišnica ni videla po odhodu Gnibala ne njegove žene niti njegovega sina. To pa se ji ni zdelo nič nenavadnega. Naslednji dan je prišla dopisnica s sporočilom, da ne bo družine domov pet do šest dni. Ko pa je čez nekaj dni pometala hišo, ji je udaril v nos čuden smrad, ki jo je opozarjal, da mora biti v bližini mrlič. Prestrašena je hitela na policijo, ki je takoj s silo odprla sta^ novanje. Navzočim se je nudil grozen prizor: V kuhinji je ležalo na tleh truplo Guibalovega sina. Bilo je dvakrat prestreljeno skozi glavo. V jedilnici pa je ležala Guibalova žena s prestreljenimi senci. Njen obraz je bil od revolverskih strelov tako popačen, da so ga le s težavo prepoznali. Po položaju pokojnice sodeč, jo je morilec ustrelil v trenutku, ko je pometala sobo. Vsa znamenja govorijo za to, da je bil storilec Guibal, tembolj, ker se je izkazalo, da je tiste dni pobegnil s svojo ljubico Madeleino Solon. Policija je kmalu dognala, da zločin ni bil izvršen v afektu, temveč po tehtnem premisleku. Andrš Guibal je bil namreč v zadnjem času vzel na posodo velike vsote pri svojih znancih. Teden dni pred zločinom je dal obnoviti svoj in svoje žene potni list, s katerim sta hotela on in njegova ljubica, 27-letna rjavka Madeleina Solon, pobegniti. Toda pobeg se jima ni posrečil. Ko sta začutila v svoji bližini roko pravice, je Guibal naperil samokres še proti svoji ljubici in sebi ter obema pomagal na drugI svet. Na begu z avtomobilom je ustrelil v nekem hotelu v Mouliwu najprej svojo ljubico, potem pa še sebe. Policija je dobila v roke dokaze, ki izpričujejo, da je bila Madeleine Solon, popolnoma nedožna na umoru Guibalove žene in sina. Zgoraj: Andre Guibal; spodaj: Madeleine Solon Naslovna slika: R. Schnei- d e r: PLAVŽ (lesorez) ZAČETEK IN KONEC SVETA (Koz- mološko razmišljanje) ZNANOST IŠČE NOVIH DREVES (Kakšni bodo gozdovi bodočnosti? — s slikami) VODNE NAPRAVE IZ LEDU Dr. Iv. Lah: KNEZ PRIBINA (Nekaj misli ob ni- transkih slavnostih — s slikami) KRALJ ALKOHOL ŽAREČI PRST NA NEBU NEMŠKO »VISTOSMERJENJE« SVETOVNE ZGODOVINE GOLOBJE IN RADIO SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Karlo Kocjančič: ZAPISKI BORISA MOLANA (Roman) Dr. Oskar Reja: VREME IN PODNEBJE V PLANINAH DNEVNO SPREMINJANJE TEŽNOSTI Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (s sliko) ČLOVEK IN DOM (Stanovanje v stari ali novi hiši — s sliko) IVERI ZA MISLEČE GLAVE ŠAH NA POTI DO NADPOVPREČNEGA ČLOVEKA KARIKATURA ŽENSKA V ANGLEŠKEM ŠPORTNEM ŽIVLJENJU ANEKDOTE HUMOR (Adamson) Zvezek vsebuje poleg tega še dosti zanimivega drobiža in lepih slik. »ŽIVLJENJE EN SVET« Izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—» mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva uL 5. .; ."--r.v v S-" Moderna glasba — tvorniški hrup Zanimivi spomini pianista Paderewskega Guibal (zgoraj) po samomoru in njegova nova žrtev .viadeit-ine aoioii Avgustov zvezek glasbene revije »Mu-zyka«, ki jo izdaja Poljak dr. Matevž Glinski, objavlja zanimiv odlomek iz spominov klavirskega virtuoza l'adere\vskega, bivšega poljskega državnega predsednika-Največji klavirski mojster našega časa v tem odlomku izpričuje neskončno spošto-j vanje do Beethovna. Kult velikega glasbenika se je za Paderevskega začel že v njegovem 12. letu, ko je prvič v Varšavi slišal Peto simfonijo. Od leta do leta pa se je to spoštovanje stopnjevalo. V Beethovnu sta po sodbi Paderevvskega zapopadena ne le Schumann in Mendels-sohn, ampak je antecipiran celo Chopin. Zelo zanimivo je, kar pravi Paderevski o klavirski igri. Njegovo mnenje je, da je za klavirsko igranje potrebna tudi fizična moč, toda brezpogojno potrebna ni. Za »Kraljica Vzhodne Galicije" Iz Varšave poročajo: Pred dnevi je prejela neka stara kmetica iz vzhodnogališke vasi Repje obvestilo, da je njen mož, ki se je bil pred leti izselil v Ameriko, umrl v Chicagu ter ji zapustil milijon dolarjev. To sporočilo je kmetico spravilo docela iz ravnotežja. Milijonarja si je preskrbela »državni voz« in naročila kraljeva oblačila. Sorodniki so ji preskrbeli pozlačeno kočijo s štirimi belci. V tem vozu se je ženska vozila na sprehod. Na glavo si je posadila zlato krono, v kateri so bili vdelani diamanti. »Kraljica« pa si je tudi sestavila vlado. Po vsakokratnem sprehodu se je sestal pod njenim vodstvom »ministrski svet« h kronskemu posvetovanju. Za vnanjega ministra je kmetica imenovala vaškega poštnega sla, kancelarsko mesto je zavzel pekovski mojster, notranje zadeve pa je oskrbel neki kmet s hunskim obrazom. Ministrom plačuje »kraljica« državno plačo. Prebivalstvo si dovoljuje vsakovrstne prešernosti ter je zadovoljno s »kraljico«, ker razdaja svoj denar za obči blagor. Posebne podpore so deležni siromaki in bolniki. Oblasti mirno trpijo te ekscentrično-sti ker jim je po volji, da pride milijon dolarjev na ta način v promet. Siamski kralj oslepel Sdamski kralj Pradzadhipok se bo v kratkem že drugič podal iz Siama v Ameriko, kjer se bo podvrgel očesni operaciji. Kralj je na desnem očesu popolnoma, čeprav ne neozdravljivo oslepel. Prva operacija, ki so jo bili izvršili ameriški kirurgi, je dobro uspela, zato upa kralj, da se bo tudi druga posrečila. V Siamu ni zdravnika, ki bi si upal prevzeti odgovornost za zdravljenje kraljevega vida. Odkar je bdi v Siamu državni udar, je kralj izgubil skoraj popolnoma vpliv na vodstvo državnih poslov ter živi v svoji palači na bregu Hua Hina v južnem Siamu. V zadnjih šestih mesecih se je samo dvakrat udeležil ceremonij v prestolnici svoje države. DOBRO JE, ČE VEŠ..; da je bolgarski prosvetni minister izdal naredbo, ki odpušča vse ženske uradnice v njegovem resoru. Minister je izjavil, da je ta ukrep potreben zaradi discipline, ki je popolnoma izginila; * da pričakujejo Lindbergha in njegovo ženo v Kodanju, kjer bo gost danskega prestolonaslednika. Lindbergh poleti čez Orkneyske otoke v dansko prestolnico, potem bo nadaljeval pot čez osrednjo Evropo v Lizbono in dalje čez Azore; da je na francoskem prekomorniku »Florida« na vožnji iz Marseillea proti Južni Ameriki izbruhnil ogenj, ki so ga pogasili šele po več urah. Požar je uničil velik del tovora; da je v essenski bolnišnici umrla plaval-ska rekorderka Rut Litzig. ki je bila 79 ur v vodi, kjer je tako opešala, da jo je mati izročila zdravnikom s pripombo: »Tu imate najboljšo plavalko sveta«; da je ladja »Salvov« dvignila z razbitin »Meride« na morskem dnu safe, v katerem so domnevno kronski dragulji nesrečnega mehiškega cesarja Maksimilijana; da je ruska vlada prodala Japonski mandžursko železnico za 50 milijonov jenov; da so našli davčni izterjevalci v bližini Alepa 300 sirskih vasi brez žive duše. Po cestah so begali samo volkovi; da v nemških pokrajinah, kjer gnezdijo vodne ptice, spet narašča število štorkelj, dočim v deželi čedalje bolj padajo porodi. primer navaja pinanistinji Zofiji Mentorjevo in Terezo Carreno, ki sta razpolagali skoroda z moškim udarom, pa jima je navzlic temu nedostajalo občutka in nežnosti. Glede spomina pri glasbeniku razlikuje Padere\vski tri stopnje: vizuelni, zvočni in prstni spomin. So umetniki, ki se jim vtisne glasba v spomin, samo če pregledajo note. Druga vrsta memorira skladbo, tretja obvlada skladbo s prsti, ki se jim vtisne avtomatično v spomin, da jo reproducirajo često proti umetnikovi volji. To vrsto spomina smatra Paderevvski za najvažnejšo, ki pride v poštev za reproduciranje, zlasti za izvajanje polifone glasbe in večglasnih fug._ Na koncu priznava Paderewski, da ga je v njegovem dolgoletnem glassbenem udej-stvovanju spomin dvakrat pustil na cedilu. Prvič se je to zgodilo pri neki Bachovi fugi, drugič pri nekem Rubinsteinovem klavirskem koncertu s spremljevanjem orkestra. Ta koncert je vodil dirigent Lamou-reux v Parizu. Takšna reč pomeni za umetnika naravnost katastrofo. Paderevvski se zelo pesimistično izraža o sodobni glasbi. Lirika in občutje bolj in bolj izginjata. Moderni skladatelji ustvarjajo muziko z divjim hrupom, ki spominja na tvornice. Produkcijo takšne glasbe je izzvala svetovna kriza- Z vidika znanost-' in tehnike ustvarja naša doba čudesa. LTmetnost pa so pahnili z njenega prestola, da na tleh umira in hira, ker ne najde več rodovitnih tal. KARIKATURA LEV TROCKIJ po razgovoru z Litvinovim v francoskem kopališču ANEKDOTA Znani francoski kemik Mar celin Bert-helot je bil imenovan za prosvetnega ministra. Mož je bil v zasebnem življenju silno skromen. Drugi dan po svojem imenovanju je šel v ministrstvo, da bi nastopil funkcijo. Toda vratar ga je zavrnil z besedami: »Oprostite, ne morete vstopiti, ker gospoda ministra še ni v uradu.« — »Dobro,« je odvrnil na njegovo opazko Berthelot; »prišel bom torej jutri.« VSAK DAN ENA »Kaj se je vendar zgodilo s teboj?« »Videl sem na ulici podkev. Ker prinaša srečo... sem jo hotel pobrati, toda že sem ležal pod avtomobilom!« sveta Materin obisk S krivuljami bodo določali s p Velika dobrodelna tekma Za jutrišnjo nogometno tekmo na igrišču »Ilirije«, kjer se bodo v nezaslišanem elami spopadli policijski stražniki in usluž_ benci mestnega dohodarstvenega urada, je soveda v Ljubljani dosti več zanimanja, kakor za ostale svetovne nogometne prireditve. Vemo, da sta obe moštvi skrivaj neizmerno vneto trenirali, ker jima poleg dobrodelnega namena gre tudi za čast in ugled. Prav. Mi zaitorej želimo, da zmagata — obe stranki. -In tudi to želimo, da bo tekmi prisostvovalo na tisoče drukerjev, ki naj potem poljubno drukajo vsak za svojo barvo in stranko: policijski stražniki bodo rdeči, torej naj bodo tudi pristaši rdeči od navdušenja. Nasprotniki pa bodo zeleni _ ali Bog ne daj od jeze! ., Čeiprav bo tekma silno napeta tn pretresljiva, ne 35o nihče dobil živčnega napada, ker bo marljiva godba ublažila tudi najbolj razgrete. Pri vsej tekmi — od takrat ko kupite vstopnico in do zadnjih tu.še v goilfbe — pa se udeleženci zavedajte, da gre dobiček v trboveljske revirje! Z dežele Na Rakeku se je pričel vedno agilfii SK Javornik resno pripravljati za start v jesenskem prvenstvu. Podsavezna skupščina ga je opredelila v gorenjsko-notranjsko skupino in ima tekmovati z najmočnejšima podeželskima kluboma SK Bratstvom iz Jesenic in SK Korotanom iz Kranja. Da preizkusi svoje mlajše moči, je SK Javornik priredil v zadnjih 14 dneh dve trening-tekmi s Korotanom iz Ljubljane 5n snujočim se SK Logatcem. Forma domačinov ni bila baš izvrstna, toda hvalevredno je, da se klub trudi uspeti s preprostimi domačimi fanti. Prihodnjo nedeljo gostuje na Rakeku SK Jadran iz Ljubljane. kateremu nasproti bo postavil SK Javornik svoje najboljše moštvo. — 3. septembra priredi »Javornik« svoj VII. športni dan, katerega glavna atrakcija bo gostovanje najboljšega slovenskega nogometnega mošt/a ASK Primorja. — Program bo obsegal tudi tekmovanje v nekaterih lahkoatletskih disciplinah. SK Javornik ne deluje le v svojem domačem kraju, temveč skuša pokreniti idejo športa v vsej bližnji okolici. Na njegovo spodbudo se snuje v Logatcu nogometno moštvo, ki se bo najbrž priključilo že tam obstoječemu smučarskemu klubu itn mu tako pripomoglo do splošno - športnega udejstvovanja. — SK Javornik se je udeležil po svojih članih propagandnega plavalnega mitinga v Logatcu, ki ga je priredil Smučarski klub Logatec 15. t. m. ter tako ponovno dokazal, kako požrtvovalno deluje za skupni procvit in napredek športa na Notrrnjskem. v svojem delovanju zasluži vso pokvalo in podporo Rakeka in vse Notranjske. Zato apeliramo na športno publiko, da se v čim večji meri udeležuje prireditev in tekem SK Javor-nika, ki bodo gotovo nudile največji užitek. V" Črnomlja SK Belokrajina je preteklo nedeljo priredil pravo športno manifestacijo, kakršne so v našem mestu bolj redke. Dopoldne ob pol desetih so se pričele kolesarske tekme ra progi Črnomelj - Podzemelj - Črnomelj, dolgi 18 km. Od petih tekmovalcev je prišel prvi na cilj Novomeščan Mežnaršič Jože v 40:15, drugi pa domačin škof Stanko v 53 minutah. Ob pol 12. se je vršil tek skozi mesto s startom in ciljem poleg kapelice pri gradu. Tekmovanja se je udeležilo precej športnikov in so dosegli prva mesta Kukavica Salko, Malnerič Tone in Curk Janko. — Istega dne popoldne je SK Belokrajina priredil plavalne tekme nad jezerom v Lahinii, tekmovali so sub-juniorji, subjuniorke. juniorke, seniorke in seniorji, kar dokazuje, da šport zanima tudi naš ženski svet. V prvi skupini sta zmagala štefanič Jože v 52 ln Kiissel Smiljan v 54 sek., v drugi Furlan Stanka v 54 in Faleskini Vida v 56 sek., v tretji Lokar špelca v 46 in Osim Ela v 50 sek., v četrti Flek Pepca v 1:53 in Stariha MiCi v 2.0 in v peti skupini Stepišnik Roman is Novega mesta v 1:35. Plevnik Leopold pa v 1:50. Prve tri skupine so tekmovale na progi 50, zadnji dve pa na progi 100 m. Po plavalnih tekmah se je vršila nogometna tekma rezerve SK Belokrajina proti metliškemu SK Triglavu, ki se je končala s 5:2, takoj nato pa tekma SK Elana iz Novega mesta proti SK Belokrajini z rezultatom 3:2 za Novo mesto. Igralci so se pokazali v prav dobri formi in je igra vse zelo številne gledalce popolnoma zadovoljila. — Teden dni prej pa so naši debeluhi in suhi priredili tekmo v korist trboveljskih revčkov, ki je dala 700 Din čistega dobička poleg enake vsote, ki so jo že prej nabrale članice našega Rdečega Velike so bile nade. Marsikdo je na tihem gojil upanje, da bo uspelo — saj je po papirnih rezultatih res bilo verjetno, da bi zmagali nad Madžari \ vseh plavalnih disciplinah, razen prsnega plavanja in skoro smo bili prepričani, da bo naše srečanje s prvaki Evrope močno odjeknilo v vsem športnem svetu — upali smo, da bomo izšli iz nje-£■-1 kot zmagovalci! — Tem večje je torej razočaranje, ko je odpovedalo vse, ko smo doživeli mesto uspeha hud poraz in upravičeno se po sobotnem in nedeljskem neuspehu sprašuje marsikdo: kako pa je bilo v Splitu? Stvari treba pogledati malo globlje, pa imamo takoj neizpodbitno ugotovitev: tekme z Madžari niso izgubili naši plava-či. izgubila jo je nesrečna politika v sa-vezu. izgubili so jo nesposobni ljudje, ki jim je bila poverjena organizacija, priprave in vodstvo tega važnega mednarodnega srečanja. Kako »se gre jo« v JPS? Predzgodovina sega daleč nazaj — v stara nasprotstva Jadran : Jug in v novejša Jadran : Ilirija, ki so nastala pred lansko glavno skupščino JPS, ki je imela odločiti o vprašanju Petrinovičevega pokala. Iz teh nasprotstev je znal Jadran z virtu-ozno politiko in spretnimi mahinacijami vedno iziti kot — vsaj na videz — nedolžno dete. Poiskal si je zaveznikov in R T križa. Med moštvom debelih in teamom suhih je bilo 600 kg razlike v težt in je bila igra zelo vesela. SK Belokrajina, ki ga smemo šteti med odlične naše podeželske klube, je s tem spet pokazal zmožnost svojega vodstva, ker so bile vse tekme odlično organizirane, pa tudi samo tekmovanje je bilo na dostojni športni višini, želimo mu v njegovem bodočem delu enako mnogo lepih uspehov! Plavalna tekma v Radovljici Pred dobrim mesecem je bilo v Radovljici otvorjeno novo moderno kopališče, preteklo nedeljo a so plavači Radovljice že povabili goste in tudi sami nastopili v plavalni tekmi z Jeseničani in Kranjčani. Tujskoprometno društvo v Radovljici je razpisalo lep prehodni pokal za prvaka Gorenjske v plavanju in skokih. Radovljica, Jesenice in Kranj so za to tekmo postavili nad 30 plavačev. Rezultati so bili seveda še zelo povprečni, toda g' vni namen nrireditve je bil končno le ta, da se je po dolgem pričelo športno plavanje tudi na Gorenjskem. Podrobni rezultati tekem so bili naslednji: 50 m prsno gosp. (8 tekm.) 1. Hafner (K.) 41.3; 2. Lesjak (K.) 43; 3. Baebler (Obla gorica, Radovljica) 43.1. jo m prsno dame (7 tekm.): 1. Burjan 51: 2. Mulej 54; 3. Jaklič (vse tri R.). Skoki s 3 m {15 tekm.): 1. Ješe Jože (R.) 36; 2. Triller 35; 3. Špicer 34; 4. Skrt (vsi štirje R.) 30 točk. 50 m prosto gosp. (8 tekm.) 1. Košnik 34.4; 2. Česen (oba K.) 38.1; 3. Pernuš J. (R.) 39.4. Skoki s -> m dame: 1. Dobravec J* 27, 2. Burjan 25; 3. Triller 23 t. 4X50 m štafeta Oosp.: 1. Kranj I 2:42, 2. Obla gorica I 2:55, 3. Kranj II. Skoki s stolpa: 1. Triller Igor (R.) 9; 2. Stiglic 8; 3. Kunstelj (oba K.) 7 točk. Jesenice v tej točki niso startale. Zmago in preh-oni pokal si je priboril Korotan iz Kranja, za njim pa sta se plasirala ^.a gorica in Jesenice. V nekaj vrstah. Madžarska plavalna reprezentanca je v torek zvečer nastopila v nočni plavalni tekmi Budimpešta - Split tn tudi zmagala na vsej črti. Edino zmago je Splitu priboril Gazzari na 200 m hrbtno v odličnem času 2:34.1. Podrobno: 100 m prsno; 1. Hild 1:19.1, 2. Matošič 1:24.3; 200 m prosto: 1. Szekely 2:21.3, 3. Senja-novič 2:25.3. 500 m: 1. Szabados 6:34.2, 3. Bonačič 7:01.9; štafeta 50+100+200+100 + 50: 1. Budimpešta 5:22.2, 2. Split 5:31.2. — V državnem nogometnem prvenstvu se bodo v nedeljo vršile tri tekme, in sicer v Zagrebu Gradjanski - Jugoslavija (sodnik dr. Planinšek iz Maribora), v Beogradu BSK - Slavija (Osijek) (sodnik Pod-gradski) in v Sarajevu Slavija - Vojvodina (sodnik Nedoklan). — Na veslaških tekmah za prvenstvo Evrope v Budimpešti sodeluje Jugoslavija v Četvorki s krmarjem v skupini z Belgijo, Dansko in Rumunijo, v dvojki brez krmarja s Švico in Italijo, v skiffu s Španijo in Madžarsko, v četvorki brez krmarja z Dansko, Holandsko in Madžarsko, v double scullu z Belgijo ic Italijo, v osmerki — kjer brani evropski prvenstvo — pa a Poljsko in Italijo. Tekme se prično danes in bodo trajale do vključno nedelje z udeležbo 14 držav. Šport v Litiji. Športni klub v Litiji je dobil zadnjič novo upravo: za predsednika g. Hledeta, za podpredsednika denti-sta g. Glaviča, za tajnika g. Jožeta Vizler-ja in za blagajnika g. Vajdetiča. V nedeljo 27. t. m. se bo vršila prijateljska tekma s Primorjem iz Ljubljane. Sodil bo g. Vlado Kramaršič. V kratkem pa se bodo spopadli litijski, graški in šmarski debelu-harji in suhei. Ta komična tekma se bo odigrala za revne litijske šolarje. Zabavna nogometna tekma v Celju bo v nedeljo ob 9. dopoldne Dri »Skalni kleti« med kibici in »starini« Atletikov. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 16.30 naprej strogo obvezen trening za ligino skupino. V nedeljo igra prvo moštvo v Litiji. Dve juniorski garnituri igrajo na Rakovniku. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 20.30 bo v klubski sobi v kavarni »Evropa« obvezen sestanek vsega članstva sekcije. Izredno važno! Tajnik Ker želimo vzgojiti vrsto nogometašev, dobrih Ilirija-nov in zvestih članov, smo sklenili otvo-riti tečaje in treninge za dečke v starosti od 10 do 14 let. Trenirali bodo pod nadzorstvom strokovnega trenerja g. Haftla. Dečki, ki imajo veselje do nogometa, naj se javijo na našem igrišču ob Celovški cesti g. Pfundnerju dnevno od 16. dalje. ustvaril je kliko, ki je bila ravno še dovolj jaka, da je v savezu dobila skromno premoč in ta klika je diktirala na savezni glavni skupščini, diktirala po svo/ih eksponentih, ki so sedeli v upravi saveza po skupščini vse do zadnjih dni. Zato se vsi oni, ki so imeli vpogled v stvar, niti niso mnogo čudili, ko je naenkrat prišla na dan presenetljiva vest, da se bo meddržavna tekma z Madžarsko vršila v Stplitu, ne pa v Dubrovniku, ki si je na konferenci pomorskih klubov to prireditev bil že zasigural in je za priprave ter vložil težke tisočake in nemalo truda. Dubrovniški »Jug« v okrožnici, ki jo je poslal uredništvom vseh jugoslovenskih listov, na široko obrazložuje vse prej kot korektni postopek saveza "in savezne koalicije pri teh mahinacijah — dejstvo je, eta je savez od štirih saveznih plavalnih prireditev dal Splitu tri! — Incident na Sušaku Drugi akt se je odigral na seniorskem prvenstvu na Sušaku. Iz incidenta aktivnih igračev Jadrana in Juga Rojeta in Ivi-ce Dabroviča, ki ga je Roje izzval, je seveda izšel Roje kot čisti angel, medtem ko so skušali Dabroviča, ki je vendar sar mo reagiral na Rojetova izzivanja, kar se da umazati in ga pokazati kot tip, ki mu v našem plavalnem športu sploh ni mesta. V tem duhu se je postopalo tudi pri sestavi državne reprezentance na konferen- TSK Slovan. Drevi ob 20. Članski sestanek za vse člane nogometne sekcije v gostilni »Sokol«. Bogel, Uhan, Pelicon, Grm, Marchiotti, Thuma, Ključec, Ceglar, Rozman, Vidic, šaac, Volkar, Galle in ostali naj pridejo sigurno. Važno zaradi gostovanja. G. Poznik naj takoj dostavi arhiv g. Dorčecu! — Načelnik. SK Svoboda (Vič). Drevi sestanek vseh nogometašev v Delavski zbornici. Po sestanku seja odbora. Članstvo naj prinese s seboj slike zaradi polovične vožnje. MK Ilirija vabi vse prijavljence za skupinsko vožnjo na Koroško na sestanek, ki bo drevi ob 20. pri »Fritzu«. Vljudno ee opozarja, da je to zadnji sestanek zaradi nujnih navodil glede skupinske vožnje. Smučarski klub v Celju bo imel 16. septembra ob 20.30 tretji redni občni zbor v klubovem lokalu pri »Zelenem travniku«. TKD Atena. Danes ob 18. važen in obvezen sestanek za vse članice. Po sestanku trening. Sokol Otvoritev Sokolskega doma v Laškem Samo še teden dni nas loči od otvoritve Sokolskeg a doma v Laškem, ki bo sijajna manifestacija sokolske in nacionalne misli. Dela na dotfnu so končana iin vsi odseki sedaj mrzlično tekmujejo v pripravah za otvoritveno proslavo. Iz vseh krajev naše bamoivime, pa tudi iz bratskih sosednih banovin prihajajo številne prijave udeležencev, tako da (bo proslava pravo nacijomalno slavlje. Da je bilo mogoče v sedanjih časih dograditi ta monnmentalni doon, ne moremo zadostno podčrtati breaprimerne požrtvovalnosti sester ln braitov ter rodoljubov širom naše domovine, ki so odiprli srca in roke za ta naš dom. še posebna zahvala in priznanje pa gre Laščanom samim, ki so s prostovoljnim k-uluikom in najizidait-nejšimi prispevki fizično Jn g-motno do skrajnosti podprli uresničenje želje po lastnem domu na lastni gruidi. Ne imenujemo ne imen, ne stanov, ker vsi, so tek_ movali v dajatvah za idejo, ki je danes uresničena. Zato pa 3. septembra vsi v Laško, da pokažemo našo solidarnost jugoslovenskega bratstva in edinstva. Za udeležence bodo dovoljene vozne olajšave na železnicah; v termalnem kopališču se jim bodo nudile kopailme ugodnosti, a Laščani sami bodo tekmovali, da bodo naši dragi gostje čim prisčneje sprejeti m da odmeso od otvoritvene proslave, kakor tiuidi iz LaSke-ga najlepše sipomine in vtise. Dne 3. septembra na svidenje v La- šikem. - Sokol Kranj. Prijave za Ptuj za svoje, za članstvo CMD in ostale udeležnike sprejema Sokolsko društvo do 25. t. m. od 19. do 20. ure v pisarni v Narodnem domu. Sokolska četa v Kresnicah bo imela javni letni nastop 3. septembra ob 14. uri. V primeru dežja 8. septembra. Turistovski vlak bo imel na dan javnega nastopa postanek tudi v Kresnicah. Sokolsko društvo Komenda bo imelo v nedeljo 27. t. m. ob 3. popoldne javni telovadni nastop. Po nastopu bo narodna veselica. Bratsko so vabljeni vsi telovadci kamniškega okrožja, kakor tudi drugi prijatelji Sokola. Nov Sokolski dom. 10. septembra bo " Vrginimostu v savski banovini posvečen nov Sokolski dom. V težkih časih so v malem krajišikem mestecu zbrali .potrebna sredstva. Rediki sokolski uspeh bodo proslavili z lepo svečanostjo, za katero se vrše veliike priprave. Sokolski dom bo najlepša zgradbo v Virginrmostu. Zgrajen v lastni režiji je stal doslej 250.000 Din, Banska uprava je h gradbenim stroškom orispevala 25.000 Din. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2 stanje barometra, 3 temperatura, 4 relativna vlaga v •/». R smer in brzina vetra 6 oblačnost 1—10 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo nai »išjo, druge najnižjo temperaturo. 24. avigusta Ljubljana 7, 757.5, 15.0, 79, NE1, 9, _; Ljubljana 13, 757.4, 22.8, 47, El, 3, _, Maribor 7, 75-6.7, 14.0, 70, Wl, 1, Zaigreb 7, 757.2, 17.0, 70, Wl, 8, _; Beograd 7, 756.4, 16.0, 70, mirno, 3, 1.0, dež Sarajevo 7, 758.1, 11.0, 90, mirno, 0, _; Sfecfplje 7, 758.3, 16.0, 60, N2, 0, _, —; Split 7, 757.4, 22.0, 60, NE1, 0, Kmn- bor 7, 756.6, 21.0, 70, El, 1, Ra|b 7, 757.4, 20.0, 70, 9SE3, 3, Temperatura: Ljubljana _, 13.2, 24.0, —, Maribor 20.5, 13.0; Zagreb 23.0, 15.0: Beo. grad 22.0, 13.0, Sarajevo 24.0, 8.0; Škofije 32.0, 10.0: Solit 30.0, 19.0; Kumibor —, 18.0; Rab 17.0. ci predstavnikov podsavezov, ki se je vršila takoj po končanem seniorskem prvenstvu na Sušaku. Razsodišče je bilo za državno prvenstvo diskvalificiralo i Rojeta i Dabroviča. In ko se je sestavljala državna reprezentanca za vvater-polo, je bilo kot prva garnitura nominirano kompletno moštvo Juga — a brez Dabroviča — dočim je v drugo garnituro, sestavljeno iz igračev Victorije (Sušak) in Jadrana bil neženirano postavljen Roje. Kdor ve, kaj pomeni v Jugu D-abrovič, ki je vedno bil duša moštva in je že ves čas Jugovega obstoja kapetan prve garniture, bo razumel, kakšno razpoloženje je v vrstah Ju-gašev napravila ta odločitev saveza. — In da bo zadeva kompletna, je ista konferenca določila za poslevodečega tehničnega referenta saveza in kapetana državne reprezentance tudi nam dobro znanega Jovo Esapoviča. — Glasovi, da Juga ne bo v Solit na dvomateh z Madžarsko, so se culi vse češče. — In kot naročeno je k vsemu temu prišlo še to, ko so se Jugaši peljali s Sušaka s parobrodom — z istim paro-brodom so potovali Jadranaši s Petrinovi-čevim pokalom domov v Siplit — so bili v Splitu dejansko napadeni, prišlo je do obračunavinj in nekateri igrači Juga, med njimi tuJ: reprezentativci, so bili lažje ranjeni. »Jug« se je uprl Naenkrat se je razvedelo: Juga ne bo v Split! In ko je postalo pereče tudi vprašanje dopustov Sušačanov Pavešiča in Minija, so se voditeljem in organizatorjem začela izmikati tla pod nogami. Videli so, kam je na eni strani prišlo, videli, da so šolstvo Državni konservatorij y Ljubljani. Vpisovanje se začne v petek, dne 1. septembra ter traja vštevši do četrtka dne 7. septembra vsak dan od 9. do 12. ure v kon-servatorijski pisarni. Vsak gojenec mora predvsem izpolniti uradno prijavnico, ki jo dobi v pisarni konservatorija ali pri služitelju. Prijavnica mora biti kolkovana s 50 Din, za pripravnico, nižjo in srednjo šolo konservatorija ter s 100 Din za višjo šolo konservatorija in učiteljski oddelek. Opozarjamo tudi na uradno potrdilo o višini vplačanega davka. Vse ostale podrobnosti so nabite v veži konservatorija ter plakatirane tudi po mestu. šola Glasbene Matice v LJubljani začne z vpisovanjem za nastopajoče šolsko leto v petek, dne 1. septembra, in sicer od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v ravnateljski pisarni, Gosposka ulica št. 8. Vpisovanje se vrši tudi v soboto, dne 2. in v ponedeljek, dne 4. septembra. V torek, dne 5. septembra je že razdeljevanje urnika, redni pouk pa se začne v sredo, dne 7. septembra. Podrobnosti v veži poslopja Glasbene Matice in na letakih po mestu. Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča, da lio vpisovanje v trgovsko nadaljevalno šolo za I,- razred 30. in 31. t. m. vsakokrat od 9. do 11. in od 15. do 17. ure. Za II. in III. letnik pa 1. septembra od 14. do 17. v pisarni Združenja trgovcev. Popravni in drugi izpiti bodo 31. t. m. od 14. dalje. Pouk se prične 4. septembra. Podrobna navodila bodo na šolski deski v Trgovskem domu. Na tehniški srednji šoli v Ljubljani bo vpisovanje v prve letnike od 1. do 4 septembra. Prošnje za vpis se bodo sprejemale 1. in 2. septembra, potem pa bodo strokovne komisije učiteljskega zbora določile. kdo bo sprejet v šolo. Imenik sprejetih bo 2. septembra ob 18. objavljen na razglasni deski. V ponedeljek 4. septembra ob 8. bo zdravniški pregled sprejetih dijakov. Na mizarski in strugarski delovod-ski šoli ne bo prvega letnika in se bo vršilo vpisovanje samo v drugi letnik. Vpisovanje v višje letnike pa bo 5. septembra od 8. do 11. Tiskovine za vpis se dobe pri šolskem služitelju. Na Državnem osredniem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Novi trg 4/1. bo vpisovanje gojenk in hospitantk dne 1., 2. in 4- septembra od 8. do 12. ure. Na zavodu se poučujejo naslednje tehnike: klekljane čipke, šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, file, biserna dela, konfek-cijoniranje, gobelin in tkanje. Redne go-jenke se sprejemajo po dopolnjenem 14. letu. Podrobne informacije na zavodu. Na II. dekliški meščanski šoli v Ljubljani bo vpisovanje 1. in 2. septembra od 8. do 12. ure, popravni izpiti pa se začno 31. t. m. ob 8. uri. Razporedi in podrobnosti so objavljene na šolski deski. Na drž- meščanski šoli na Viču bodo popravni izpiti dne 30. in 31. t m., vpisovanje pa 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8. do 12. ure. —S!.V prvi razred se vpisujejo učenci, ki So dovršili 4. razred osnovne šole brez slabe ocene in učenci 5., 6. ali 7. razreda narodne šole, ki imajo v šolskem izkazu napisano »Sposoben za prestop v višji razred«. Razpored izpitov in vsa potrebna navodila so razvidna v šolski veži. Na državni meščanski šoli v Zgornji Šiški bode popravni izpiti dne 30. in 31. t. m. od 8. do 12. Vpisovanje bo 1., 2. In 3. septembra v zdravniški sobi poleg vhoda. V prvi razred se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili 4. razred osnovne šole brez slabe ocene ali kak razred višje narodne šole, a še niso stari 14 let. Natančnejša navodila so na šolski oglasni deski poleg vhoda. Na državni mešani meščanski šoli v škofji Loki bodo popravni izpiti 31. t. m. od 8. do 12. ure. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra za novince, 4. septembra pa za one, ki so že obiskovali ta zavod, vselej od 8. do 12. ure. V I. razred se morejo vpisati dečki in deklice do 14. leta starosti, ki so dovršili vsaj četrto šolsko leto brez slabe ocene. Siromašni učenci (ke) se oproste plačanja šolnine in dobe nekaj knjig in drugih šolskih potrebščin v šoli brezplačno. Druga navodila in pojasnila so v razglasu ravnateljstva v šolski veži. Na državni meščanski šoli na Jesenicah bodo popravni izpiti 31. t. m. in 1. septembra od 8. do 12. ure. Vpisovanje bo 1. septembra samo za I. razred, 2. in 3. septembra pa za prvi in ostale razrede, vedno od 8. do 12. ure. Vsi pogoji so na šolski deski. Drž. realna gimnazija v Novem mestu. Vpisovanje v I. razred bo 1. septembra ob 8. zjutraj, vpisovanje učencev s tujih zavodov pa 3. septembra od 10. do 12. ure. K vpisu morajo učenci prinesti točno izpolnjeno, s 50 Din kolkovano in od staršev podpisano prijavo, zadnje letno izpričevalo in potrdilo o višini neposrednega davka. Ostala navodila sc razglašena na oglasni deski. Na državni dvorazredni trgovski šoli v Celju bo vpisovanje 1., 2. m 3. septembra, na drugi strani brez moči in naenkrat so se znašli pred vprašanjem: če Pavešič in predvsem Mini ne dobita dopusta, če Juga ne bo — kaj bo? Hajdi na telefon — dr. Hadži naj intervenira. Dr. Hadži je napravil, kar je mogel: res sta se v soboto popoldne ob y,6. uri pripeljala s Sušaka Pavešič in Mini, parobrod »Prestolonaslednik Petar«- pa je pol ure kasneje pripeljal iz Dubrovnika samo suspendiranega Ivico Dabroviča in pa predsednika Juga, g. Nardellija, ki je samo mogel povedati: »Prizadeval sem si, da privedem igrače Juga v Split, pa mi ni uspelo — starši so po dogodkih na našem potovanju domov preveč v skrbeh zanje, ne morejo jim dovoliti. da v tej situaciji startajo v Splitu«. Seveda je vse padlo po Dubrovčanih; bilo je jeze na njihov račun in slišale so se opazke o pomanjkanju njih nacionalne zavednosti, češ saj gre za prestiž vse države. Niso pa bili redki tudi oni, ki so trezno gledali na stvar in so se vpraševali, v kakšnem položaju bi se znašli Jugaši, če bi nastopili v Splitu v državnem dresu, pa bi jih publika morda že pri prvem visto-pu izžvižgala? — In ti so dali Jugu prav' Na tekmi v Splitu V času, ko so se vršila ta pogajanja a nastopu in nenastopu Juga in Victorija šev, dokler je v zraku visela neizv^nos*. kaj bo končno nastalo iz stvari, pa so iz vseh krajev prihajali naši reprezentativci v Split. Odpravili so vsakogar v gostoljubni hotel »Bellevue«. kjer so bili n^ši tekmo valci res dobro nastanjeni in odlično hra njeni — nato pa se od organizatorjev ln vsakokrai od 8. do 11- ure, popravni izpiti pa so razdeljeni takole: za I. razred pomeni 28., ustmeni 29. t. m. za II. r^td, pismeni 30., ustmeni 31. t. m., vsakokrat ob 8. Završni izpit se bo pričel 5. septembra ob 8. in je prošnje, kolkovane s 5 Din. treba vložiti do 1. septembra. Otvoritvena služba božja bo 15. septembra ob 8., potem pa bo v šoli razdelitev učencev po razredih ter razglasitev urnika in šolskega reda. Redni pouk se bo pričel 16. septembra- Drž. meščanska šola v Slovenjgradcu. Popravni izpiti bodo dne 31. t. m. od S. ure dalje, vpisovanje pa 1. in 2. septembra od 8. do 12. ure. Meščanska šola v Mežici, Vpisovanje v vse razrede se bo vršilo 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8 ure dalje. Novinci za I. razred naj se javijo v petek, dne 1. septembra dopoidne; seboj nai prinesejo samo šolski izkaz Navodila glede davčnih potrdil prejmejo v šoli. Ostali učenci pa riorajo ta potrdila že prinesti k vpisovanju. Podrobnosti so razvidne na uradni deski. Iz življssifa m dežel! Iz Ptssja j— Dva velika shoda JNS bo^a v nedeljo, in sicer takoj po rani maši v Zavrču, ob pol 11- pa pri Sv. Barbari v Halozah Poročal bo narodni poslanec g. I.ovro Peto var. j— Tudi v ptujski okolici strela ni prizanesla. Treščila je v Korošcev mlin na Bregu in poškodovala elektromotor, na katerem ima lastnik okoli 5000 Din škode. Ponoči je udarila tudi v hišo kočarja Se-bedra pri Sv. Martinu in jo požgala do tal. Škode je 30.000 Din. j— Svinjska kuga se je pojavila v Ptuju. Slekovčeva ulica je pod zaporo. Vsako novo obolenje naj se prijavi mestnemu veterinarja. Ljudje, ki hi prišli v dotik z okuženo svinjo, se morajo podvreči razkuženju. j— Kino bo predvaja! v soboto ob pol 21. in v nedeljo ob pol 10. in po! 2i. film »Plavolasa Venera« z Marleno Dietricho- vo. Kot dodatek Foxov tedn;k in fi'm ZKD * RAKEK. Zveza kmečkih fantov in deklet na Rakeku uprizori v soboto in nedeljo, obakrat ob 21., v režiji gospoda Delaka na prostem v parku »Hlapca Jerneja<. Sodelovala bo gasilska godba iz Cerknice. Sodelujočih je nad 60. Za prireditev se prebivalstvo Rakeka in bližnjih krajev zelo zanima, tako da bo obisk gotovo velik. REC1CA PRI LAŠKEM. Nedeljska tombola gasilnega društva Rečica pri Laškem ie osrečila naslednje: prvo tombolo, št i -ricevni radio aparat je dobi! g. Grega Puš-nik, gostilničar iz Sv. Marjete, ki je nato poklonil društvu 5 kakor so vedeli in znali sa >ii trenirali, kadar in kakor so hoteli sam . kuj čud.-, če med njimi ni bilo pravssa razpoloženja, zlasti pa še takrat, ko šo videli odlično organizacijo in vzgledno skupnost pri Madžarih, ki so se nastanili v istem hotelu, ko so šele prav obč i:ib kaj bi moralo biti in česa ni! In če se j-v ta' , situaciji pojavila pri nji i trema — saj so bili to mladi, ner- tini. ni tekmovalci, ki so prvič stali pred bor~o z odličnim nasprotnikom, L. brani zv^i-či naziv prvaka Evrope v phvanju in iv vaka sveta v \vater-polu, kdo bi jim in , gel zameriti? Mnogo je bilo okolnosti, ki so že pred samim tekmovanjem mogle vplivati na fizično, še bolj pa na duševno kondicijo naših tekmovalcev in lahko je razumeti da že niso bili najbolje razpoloženi, ko so se v s to p idJ.i nn retrt ui-g hoda ' daljeno plavališče — peš. ker ni bil save? niti toliko uvideven, da bi jim bil pre skrbel avtobus za prevoz, kot so si ga bil seveda omislili Maul-ari. Vendar smo kljub vsemu temu pred pri četkom tekmovanja še vsi upali na zma go ali pa v najslabšem slučiiu na zel« tesen poraz — žal, pa je prišlo drugače' O Splitski akvareli... Po porazu naše plavalne reprezentance v meddržavni tekmi z Madžarsko J. H.: 5 Jezero ljubezni Roman V zaklenjeni spalnici je stala Ellen za zrcalom. A njene oči so strmele kdo ve kam. Še zdaj se je tresla od ]eze nad Jelino netaktnostjo, obenem pa ni mogla premagati umevaiočega sočutja z nesrečnim zaljubljenim bitjem. V svojem strastnem izbruhu je bila Jela popolnoma odkrila izvir svoje sovražnosti do tile. Morda je bilo res težko biti v hiši samo rejenka, hči in vendar ne hči. Morda je ta dvolični položaj grenil Jeli srce — morda je bil v tem pravi vzrok njenega vedenja. Teta Nina ji je bila nekoč povedala, v kakih siromašnih razmerah je odrasel ta otrok mene sorodnice. To se je bilo Jeli gotovo vtisnilo v dušo in jo je delalo časih ne-zaupno in sovražno. Ellen je mehanično pobrala svoje prstane s kristalne skledice in si naložila s pudrnim čopom poslednjo tenko plast na obraz in vrat. Pravkar si je hotela pripeti Benedettijeve cvetlice, štiri pre-čudne snežn-obele orhideie s škrlatno rdečino v odprtih čašah. Kdo ve, ali je bil Benedetti tudi Jeli poslal cvetlic za nocojšnji ples? Ellen je skoraj želela, da bi jih bil, vedoč, da bi si Jela drugače tolmačila te cvetke na njeni obleki kot novo izzivanje. BenedettLu se je kar prilegalo, da je tako poklanjal cvetlice. Ali so se pa te orhideje prilegale n:ej? Izraz cvetov je bil čuden: lep, hkratu pa nevaren. In zdajci je zagledala pred seboj Benedetti-jev temnopolti obraz z njegovimi tlečimi, svetlikajoči m i se očmi. Nekaj omamnega je bilo v njih. In nekaj omamnega je dihalo iz njegovih cvetlic. Ellen je hitro postavila orhideje nazaj v višnševkasto, izpre-mLniasto posodo. Bog ne daj, da bi po nepotrebnem žalila Jelo! A to ni bilo edini vzrok; tudi v njenih lastnih Cuvstvah ni bilo vse jasno. * Velika slavnostna dvorana v »Splendidu« je bila polna vonja po cvetlicah, parfumih in vinu. Gostje in osebje, vse je bilo zatopljeno v svetotajstveni posel večerje. Ravnatelj hotela je hodil po dvorani. V priklonih, ki jih je delil vsaki mizi posebej, je bila nedoločljivo odmerjena mešanica spoštovanja, slovesnosti in zaupnosti. Nič ni ušlo njegovemu pogledu. Neopazno je mignil — pa so na mizi turškega diplomata premenili kruh, in pri mizi v kotu, kjer je sedela slavna švedska pevka s svojo družbo, so dotočlli šampanjca. Milan Črne se res ni motil: kaj so vedeli ti ljudje o skrbeh siromašnih množic, odkod bi bili mogli poznati stisko in pomanjkanje? Pri popoldanskem čaju in na paradnih večerih ne dobiš pravega pojma o življenju, kakršno je danes ta dan. Skrb za vsakdanji kruh, ki je milijonom ljudi edina vsebina življenja, je bila tu neznana. Sladoled in kava sta bila na mizah. Dim smotk in cigaret se je gosto razgrnil po prostoru. Vrata v dvorane so biia odprta. Rahla obedna godba je mahoma utihnila. Iz slavnostne dvorane in drugih plesnih prostorov je zavreščal jazz. »Ne, ne,« je rekel Milan Orne, »jaz ostanem še tukaj. Tako dobro smotko je treba pokaditi v miru. Ce je pa vam drugim do plesa — saj pridem za vami.« Benedetti, ki je sedel pri Črnetovih, med temnolaso Jelo ki plavo Ellen, je skočil pokoncu. »Dovolite, milostiva? Ali smem prositi?« Globoko se je priklonil gospe Nini. , , . _ . »Ne, ne,« je junaško odvrnila, »hvala vam, gospod Benedetti, vi ste namenjeni mlajšim od mene.« »Ali, milostiva, prosim, v veselje mi bo; milostiva plešete tako izvrstno.« , »Nikar tega ne recite plesnemu ucitelou, če ne, je zmozen, da podvoji honorar,« se je oglasil Milan Črne. »Nu, Nina, le pojdi.« Dobrodušno in poredno je ošinil Ninino postavo z očmi. Nocoj je bila v svoni črni žametasti obleki res vitkeiša videti in še dokaj zala na pogled. »Zakaj si niste pripeli mojih cvetlic, miss Black?« je potlei Benedetti tiho vprašal v svoji sredozemski angleščini, ko je plesal z Elleno valček. Ellen se je zdrznila v njegovem objemu, ki je bil čudno vroč in oblasten. »Zakaj niste tudi Jeli poslali cvetlic?« Njeno vprašanje je hotelo biti očitek, a Benedetti ga je občutil kot znamenje tihega soglasja. »Saj sem ji poslal vrtnice. Ali niso ležale na mizi?« »Ne mislim tako. Cvetlic v sobo, sem hotela reči; ne maram, da me odlikujete pred Jelo.« Mahoma je zardela kakor mak. Tako ne bi bila smela izdati se-strične in — sebe. Italijan jo je takoj razumel. Videla je njegov smehljaj. Pokazal je močne, bele zobe. »Hvala vam, miss Black. S tem ste mi povedali nekai, kar pomeni zame več od tega, če bi si bili pripeli moje cvetlice. Ne zamerite mi, če sem bil morda nevljuden proti gospodični Dobranovi. ^o položaji, ko srce zahteva tega.« _ Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pri-siojbina za šifro ali za dajanje naslova Dm 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din l.—. Po Dm 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto»Kapital«. »V najem«, »Posest«. »Lokati«, »Sta-novanra odda«, »Stroh«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za M.«'.,. ^At V, i >■.--,>'■ • v - • Za odgovor 3 Din v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine sa male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Učenca n°fco!:ko naobraženega. ki ima veselje do ključavničarske ubrti, sprejme z ivkrbo Hodnik Viktor, k :uea.viričar, I>oi. Logatec 2467S-44 Učenca ft-vejuiem takoj v manti f kturno trgovin« v Ljub 1 a.ni, ob lastni oskrbi — tu Ji z 2 razredi srednjo a ' meščanske še!«. — ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p.i-d značko »Po š;eu,ost 50«. 24917-44 Učenko sprejme ma-nu fakturna tr-<;-«vina. Naslov pove ogl. izdelek. »Jutra«. 24939-44 Vsaka beseda 50 par: za d.Vftoi« nasiova ali ia šilfo no 3 Din. (2) Gospodična žHi spremeniti mesto s t. oktobrom — najraje k ea-most-oijnemu gospodu. — Zmožna jp vsega gospo-(i '.ns« v,i. Uaetov v ogi as. oddelku »Jutra«. 34SS0-2 Službo raznašalca r.i6nn iS?em. — Imam lc«too kolo in potožim tudi kavcijo. Ponudbe m osrf. ^,1-delek -Jutra c pod s.fro »Vestno delo«. 24912-2 Vsaka t*»eda 50 par; za da;anie naslova ali ia šilro pa 3 Din. (11 KniigO"odin;o samostojno. sposobno vseh pVaniiškh del. iščem za večjo trgovin« na deželi. Ponudbe z navedbo sposobnosti in dosedanjega sužbovanja na ogla?, oddelek »Jutra« pod šifro »Natančna«. 24SS2-1 Tovarna pletenin sprejme takoj mojsterico, k: mora biti popolnoma izvežbana ? krojenju iE kombiniranju na j m od e r n e j J'h vzorcev. Plača io pogoji po dogovoru. — Po rudbe na oglasni oddelek »Jutra« po-d >M»j*t*Hr«<-24657-1 Biro »Centra!« Vagina 6. B^ograJ. telefon 2(5 228. namejfa v prvo razrednih bišab in hotelih kuharice, soberice. vz-g» j:tf-ljice tn vse ženske po e -"3721-1 Zidarja ?a bdenje 2 lokalov, išče m:zar*tvo »Sava«. Kolo dvorska 18 24»® 1 Skromno dekle pošteno, vajeno vsakega dela. tudi kuhanja, sprejme takoj učiteljska druži-!•-. k dvema otrokoma. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena služkinja«. '24884-1 Postrežnico sprejmi m v Apihovd ulici štev. 20, sta nova nje II — Bežigrad. Predstaviti se je med 1. in Ž. uro. 24910-1 Oglasi trg. značaja po 1 I)in beseda; za dajanje nasiova aii ca iifro o Dm. — Oglas; socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova aii za Sifio pa S Din. (7) Spalni divan že rabljen, čist. omaro' za obleko in eno- al' tridelne žininice kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24687-7 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za -:fro pa 3 Piti. (6) --—- ■ ■ I ) I . . W ..1,'.^. Bled iz 1. 1852. olje, krasno delo si lika rja Zime, naprodaj. Slika je razstavljena v izl'03bi Tiskovne zadruge v šelen-burgovi ulici. Pojasnila v oglasnem oddelku »Jutra« v šelenburgovi ulici. 2'48£>4 6 Pozor fotografi in amaterji! Fotoaparat »Toa« 10 X 15, C o m p u,.r zapiralo. dvojni izvleček, dvojini ana-stig-mat. odlično ohranjen, poceni na,proda.) v h-otelu »Tra.tn.ikc, soba štev. 9. 24SS6-6 Dva kino-aparata »Erneman« prodam. Ponudbe na podrli?. »Jutra« v Celju ood »Ugodno«. 24337-6 Paviljon na veseličnem delu Vele-sejma. velik m na zelo ugodnem prostoru na.pro daj. — Interese-nti na; se oglasijo ne ogas™ oddelek »Jutra« pod značko »Paviljon«. 24710-6 Več avto-plaščev skoraj no-vih. 30 X 8'». pripravne za »g:g« voz po ceni prodam. Ponudbe na ogle«, oddelek »Jutra« oe-d z-naiskio »Crig«. 2492.V6 G. Th. Rptman: Nove rri^ode jrosBcda KozsiPiirijika 56. Tresk Zelenjavni čoLn je zadet v bok! ... Od sunka skoči v zrak kakor mlad sulec, in zelene glave, korenje, solata in čebula zletijo na vse strani — mnogo se jih usuje tudi v čoln gospoda Kozamur-nika. Novost! Pot.rošač! škroba nnorejo na pol cetieje proizvajati krompirjev škrob z napravo »Espress«. Ceno iste se izplača v 1 dnevu. Pojasnila brezplačno. Proizvaja Razmer X a g y, Suboiica IV, PaJm>tičeva 86. 24350-6 Apna d-obr-o žga nega več vag«-nov prodam tudi za knjižice Mestne, Kmetske aH Ljudske posojilnice. De-bevc, a-pneniica, Tržič. 24040-fi K^lestt za J»»s»do. Oglasi *o-cija Inega sna čaja po 50 par beseda. Za da janje naslova ald zrn Iifro 8 Din, oziroma o Djl (11) Moško kolo staro, kupim. Moste, Tovarniška 23, spodnje pri tliičj-e. 24fi24-lil Udoi n a d l prebrano plača ia vsako besedo 1 Din; kdor išče prehrano pa za besedo 50 pa j; za dajanje naslova ali šifro 3 Din. oziroma i Din. (14) Trgovski oglasi 1 Din Na lepem posestvu nedaleč od Maribora — sprejmem starejše, tudi bolebne, inteligentne dam>-in gospode v dobro oskrbi Vprašanja na podruinic-o »Jutra« v Mariboru pod šifro »Udoibe-n dom«. 24687-14 Vsaka beseda 1 Diu. [ za dajanj« naslov« ali ! za Šifro pa 5 Din. (161 i Hranilne knjižice kupuje lil prodaja M. Jankole, komand, družba, Ljubljana Aleksandrova c. 4/H (palača »Viktorija«). Teie £o-n 3053. 24697 lt 100.000 Din posojila v gotovini aii v h ramenih knjižicah, išoem pr-ot-' vknjižbi ne prvo mesto na posestvo, vredno milijon Din. Cenjene ponudbe n« oglas, oddelek »Jutia« po3 »Zajamčeno«. 24918-16 Hranilne knjižice Mestne hranilnice Ijublj-an ske, z vlogo 20.000 Din 50.000 Din. prno-du. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24803-23 Opremljeno sobo za 2 ose-bi, s posebnim vbodom, parketirano. v visokem pritličju oddam e 1. septembrom na Mirju. Lepi pot 12. 24833-23 Sostanovalca sprejmem v pritlično »obo i dvema posteljama Po-i-rve se v trgovini, Borštnikov trg 1. 24834-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam v Pleteršuikovi ulic-i 26/11 24305-23 [UjJk Vsaka beseda 50 par j za dajanj« naslova ali sa Šifro 8 Dio. (53-a) Prazno sobo zračno, išče da ma. če mogoča z uporabo kopa!oice, v bližin! drame. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra« 2490U-23/a W: najem Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova aH %a Šifro pa 5 Din. (17) Ugodna prilika! Mesarijo oddam v najem in gostilno na račun — v tujsko prometnem kraju, z raznimi prikladnimi prostori za letoviščarje. Inteligenten gesti-taličar ima prednost. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Redka priložnost«. 24676-17 Gostilno oddam na račun pošteni natakarici proti kavciji — takoj ali poineje. N a si on-v oglasnem oddelku Jutra 24908-17 Dijaške sobe Vsaka beseda 50 par; ta dajanj« naslova aH za iifro 8 Din. (22) Za dijaka prvega razreda realne gim na.z:j-e, iščem fiobo z veo oskrbo — najraje pri profesorski a'i učiteljski dru-žin-i. Na.slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24877-22 Dijaka s-prejmoim v vso oskrbo v sredini mesta. Naslov jki-ve oglasni oddelek Jirra. 24<8S5-22 Dve dijakinji sprejmem v popolno oskrbo v bližini gimnazije na Poljanah. Dobra domača hrana, zdravo in zračno stanovanje ter etrogo nadzorstvo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 24806-22 Dijaka boljše robi ne, nižje^ nI ca, vzamem k svojemu l.Het-nemu sinu odlifrnjaku, v vso oskrbo za 500 Din mesečno. Na-s'iov pove oglas, oddelek »Jutra«. 2480G-22 Dva dijaka sprejme učiteljska rodbina v zelo dobro oskrbo ln strogo nazorstvo v centru mesta. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 24631-23 Vsaka beseda 1 Din; M dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Dio. (101 Točilnico ln delikatesno trgovino f "aro, dobro vpeljano, ▼ Mariboru poceni prodam. Dop'se n« podruž. »Jutra« v Mariboru pod šifro »Dobra točka«. 24863-19 Lokal-delavnico zelo ugodno odda Koutmy, Tvrševa cest* šte*. 74. 24026-19 Vsaka beseda 1 Din; ta dajanj« naslova ali za Šifro p« 5 Din. (29) Novozidano hišo predam za 46.000 Din — Pobrežje pri Mariboru, D**-lavska ulic« št. 11. 24982-20 Dvonadstr. hišo na zelo prometnem kraju v prijaiznem mestu Gorenjske, s trgovino mešanega b'aga iti trafiko takoj pro dam. Ob-tni list na raz|>o-lago, plačilni pogoji zelo ugodni. Le resne ponudbe n« oglasni oddelek Jutra pod »Dvomadstropna hiša« 24914-20 LEPOTA ŽENE IN URAN KREMA. Vitez M6r6 pravi: Lepota je največji dar, ki ga daje narava ženi, je pa tudi prvo, kar ji narava vzame, zato je prečen parfumer URAN, ker mu je po težkem trudu dolgoletnih poskusov uspelo, da da sodobni ženi tisto, za kar mu bo lahko hvaležna. Njegov trud je že poplačan s tem, ker Je'URAN KREMA, v kratkem času postala idol moderne razvajene ekscentrične žene. URAN KREMA je čudoviti balzam, kateri od prve masaže pokaže vidljiv uspeh. PARFUMERIJA URAN, LJUBLJANA 8817 Ako želite, da Vam in veselo dajte mu ZA KREPITEV KRVI, ŽIVCEV IN TEKA »ENERGIN« krepi kri, krepi živce, daje tek in pospešuje razvoj otroka. Otrokom od 5 do 15 let 3 krat na dan po 1 malo žličko okusnega »ENERGINA«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v polliterskih steklenicah po Din 85.—. S pošto razpošilja Laboratorij »ALGA« na Sušaku. 3 steklenice »Energina« Din 110.—, 6 steklenic »Ener-gina« Din 220.— in 1 zastonj, 12 steklenic »Energina« Din 440.— in 2 zastonj. Odobreno pn Min. *oe. oolitike ln oar. zdravja S Br. 4787 23.in 1992 Parcele za knjižice Lj-udske ali Kmetske. Bat telino Angelo, Ljubljana VII, Aljaževa. 227 20 Pridelki Vuka beseda 1 Din. ia dajanj« naslova ali ta Šifro pa S Din. (38) Sortirano vino naprodaj. — Ponudbe na »Agentu.ra G. Pichler«, Ptuj. 24722-33 Stroji Vsaka beseda 1 Dio; za dajanj« malova ali i« iifro Da 1 Din. (29' Pletilni stroj malo rabljen, poceni prodam. Ponudtie na Ekspozituro »Jutra« v Šiški pod zna oko »Tržič«. 24891-29 Informacije Vsaka beseda 1 Dm; U dajanj« naslova ali u Iifro pa 5 Din. (31) A. Pečnikar naznanja, da ukinja na progi Ljubljana—Sv. Ja kob—Do! — Dolsko, s 35. t. m. ob delavnikih z odhodom ia Ljubljane po 15. ure ter z odhodom iz Dolskega ob 17.4(5. 24915-31 m > Vsaka beseda S Din; ta dajanj« nasiova ali Sifr« pa 5 Dio. (21) »Februar« Nujno na potovanju. Svidenje 28. — Težlko čakam. 24879*4 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Aerodrom, Avto, Aluminij, Agilen družabnik, Branje-riija. Brez konkurence, Bodočnost. Cilka, Center, Cista stranka m točen plačnik. Devetnajstletna, Dobra točka. Domafia. Denar, Dobro situirana. Dolga pot. Dober delavec. Državna uradnica 88, Dom 55 Do 350.000, Dijak in dijakinja, E'frida. Ekspeditiv-nost, Frizer, Gostilna vi notoč. Gornji Prelič, Go spodinja 200, Gotovina. Hvaležen, Hiša, I 23, Je senska ljubezt«, Jazbečarji. Izobrazb« postransko. Izguba neplačil«. Kuharica 27, Karmen, Koncem avgusta. Kot sluga. Kuhalnik. Kapeln:k. Lepa soba. 3o let, Lovski dom, Ljubiteljica, Letos zanesljivo 33. Lokal, Lepo bodočnost, Mlada iin prijazna Mirna. Mirna 9. Miroljuben 32, Nastop 1. september, Napredek, 1. november. Novo, Navesti ceno. Naš doč.jr lahke glasbe. — 21.30: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Godba za ples- — DUNAJ 12: Lahka godba. — 15.50: Citre. — 17: Prenos promenadnesa konc?rta. — 18.30: Lahka glasba. — 20.30: Prenos ope>-re »Andrea Chenier-s: iz Turina. _ BERLIN 20-05: Zabaven program- — Plesna glasba. — M0HLACKER 20: Operetni večer. — 22: Vojaška godba. — 23.20: Nočni koncert iz Monakovega- — K5NIGSBERG 20: Program kakor v Berlinu. - BUDIMPEŠTA 18: Orkester. — 19.3!}: Vojaška godba. — 21.20: M3Šan glasbeni program. — RIM 17.15: Orkestralen koncert. — 20.30: Giordanova opera >Andr?a Chenier«. Na oddili - na počitnice še preje pa vnovčite vse odvišne stvari, ki so v napotje. Kupcev nudi »Jutro« vedno dovolj. Državna razredna loterija žrebanje 22. avgusta: Din 8.000 srečka štev.: 22.725 » 5.000 srečka štev.: 10.893 » 2.000 srečki štev.: 4.478, 5.9S7 » 1.000 srečke štev.: 4.431, 4.446, 4.486, 4.490, 5.901, 10.861, 22.746, 22.760, 37.006, 37.057, 37.078, 45.752, 45.781, 51.555, 51.566, 58.322, 62.201, 62.287, 73.374, 88.232 Žrebanje 23. avgusta: Din 300.000 srečka štev.: 39.925 » 20.000 srečka štev.: 97.955 » 10.000 srečke štev.: 627, 20.607, 21.116, 29.627, 38.592, 58.792, 73.233. žrebanje 24. avgusta: Din 30.000 srečka štev.: 22.295 » 10.000 srečke štev.: 879, 5.552, 15.876, 17.060, 19.895, 23.358, 40.537, 43.418, 48.292, 66.704, 79.079, 85.329. Srečke za tekoče kolo so vse razprodane! Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Lfisblfana, Sv. Petra c. 8749 »Mdler« umu stroji potni in pisarniški — najnovejši modeli Glavno zastopstvo za Dravsko banovino: Ularia Kreti, Zagreb, Nikoličeva 12. Zahtevajte ponudbe' Iščemo krajevne zastopnike' Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fianc Jezeršek. Za inseratni dei je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.