INTERVJU
AKTUALNO
SPORT
Boris Kupec, predsednik
uprave Elektra ([Celje? str. 26-27
V šolo z bokEarjem in
nožem? str. 2-3
Žalčanke z zelo visoko razliko dobile lokalni derbi
St. 10 / Leto 74 / Celje, 7. marec 2019 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
več na www.novitednik.com

Postavitev rastlinjaka postaja luksuz
Po eni strani stremimo k vse večji prehranski samooskrbi. Lepo je, da kmetijsko ministrstvo nudi subvencije za nakup rastlinjakov. Manj lepo je, da so pogoji za postavitev teh takšni, da si jih bo lahko privoščil le še malokdo. Da je ironija še večja, bi morali lastniki tunelov, s folijo prekritih rastlinjakov, ki jih kmetje zaradi kolobarjenja vsako Gre tujim delavcem slabše leto prestavljajo, vsakič znova plačati komunalni prispevek. str. 12-13	kot domačim? str 4
Akademija
zdravega življenja
šport + psihologija + prehrana + medicina z Novim tednikom. Radiem Celje in 24alife™
GOSPODARSTVO
Mirko Tuš odhaja v pokoj
str. 4
CELJE -
Zipline vedno bliže
str. 6
VELENJE
Kaj prinaša zakon o zapiranju premogovnika?
str. 8
KULTURA
v
Štirideset let Celjskega okteta str. 10
AKCIJA
NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT
Imamo prve finaliste str. 35-37
ODKUP MESNATIH IN DEBELIH KRAVI!!
INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
m ^ m m „ TRANSPORT PO SLOVENIJI —	BREZPLAČEN!
g- ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
- do 2,80 € + davek (bio + 0,30 €)
LU Aktualne dnevne cene: biki do 3,60 € + davek > Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek X POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.30 €). CNI TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK;
cca 200—250 kgl	Jf -v,.
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "/Kasten, "piefte. s4d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Odločiti se bo treba, kateri energetski viri, od nafte do premoga in sončne energije, bodo naša prihodnosti, in tudi glede tega, v kaj bomo vlagali denar.«
Boris Kupec, predsednik uprave podjetja Elektro Celje
»Naj nas kmete samo pustijo delati. Delali bomo v okviru zakonodaje. Samo da imamo čas za svoje delo, za delo na polju, v rastlinjakih. In ne da se več časa ukvarjamo s papirji.«
Jernej Redek, tajnik Sindikata kmetov Slovenije
»Celjski oktet je v vseh teh letih pomemben in redno prisoten del pevske kulture v Celju, ki je veliko prispeval k razvoju in ohranjanju tako slovenske narodne kot tudi umetne pesmi.«
Andreja Zakonjšek Krt, sopranistka
»Oblikoval sem enotne navijaške majice, ki so primerne za vse športe. Nekateri športniki so celo rekli, da je to eden najlepših navijaških dresov, kar smo jih do zdaj imeli pri nas.«
Aleksander Javornik -Žavski, navijač
»Naš cilj je, da osvojimo vse, kar se osvojiti da v domači konkurenci. V tej sezoni smo bili pravi vselej, ko je to bilo potrebno.«
Rok Mordej, kapetan Futsal kluba Dobovec
	1 PETEK
o	c^Z^ 7
SOBOTA I	I NEDELJA
Jf \ 1/ 14 H 4	Jf \ 1/ 14 ^ 3
O
V šolo z boksarjem in
»Tolp na Celjskem ni«
Skoraj ne mine teden, da ne bi v uredništvu prejeli informacijo o medvrstniškem nasilju, ustrahovanju in izsiljevanju šolarjev in dijakov. Nekateri šolarji že v osnovno šolo prinesejo nož, celo ponaredke pištol. Policijska statistika sicer kaže, da ne gre za porast tovrstnega nasilja na Celjskem, čeprav je veliko takšnega nasilja še vedno skritega. Kdaj je čas za prijavo suma tovrstnih dejanj? Takoj, pravijo na policiji.
Pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Boštjan Kavc
»Policija izvede vse postopke zoper storilce, ki so v teh primerih tudi mladoletni,« pravi pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Boštjan Kavc. Tovrstno nasilje je zaskrbljujoče predvsem zaradi molka žrtev. Ta je pogosto povezan s strahom pred maščevanjem. Uradne evidence kažejo, da se dogaja verbalno nasilje, ki je pogosto povezano z rasno nestrpnostjo, pojavljata se tudi fizično nasilje in izsiljevanje. Največkrat do tega prihaja izven šol in na poti v njo ali iz nje.
Izsiljevanje za denar
Pred časom je policija na Celjskem prijela dve skupini starejših mladoletnikov, ki sta ustrahovali in izsiljevali. V prvem primeru je šlo za skupino štirih nasilnežev, v drugem za skupino šestih mladih. Storilci so si izbrali šibkejše žrtve in od njih zahtevali denar v manjših zneskih. Nekatere žrtve so tudi fizično poškodovali. Čeprav nekateri starši omenjajo, da naj bi se na našem območju pojavljale tolpe, to Kavc izrecno zanika. »Tolp na našem območju ni. Gre za primere isto mislečih dijakov, ki so včasih tudi iz določenih etničnih skupnosti in za žrtve izberejo druge dijake. Delujejo po sistemu, da sostorilci pomagajo posamezniku pri ustrahovanju. A nikakor to niso tolpe, ki bi zastraševale vse dijake in šolarje na našem območju.«
Medtem ko je bilo pred leti manj informacij o nasilju v osnovnih šolah, je danes teh govoric ogromno. Da vse le niso iz trte izvite, kaže podatek, da bo v teh dneh policija imela sestanek z vodstvom ene od osnovnih šol na Celjskem, kjer je otrok v šolo prinesel hladno orožje. Otrok po slovenski zakonodaji ne odgovarja za prekršek ali kaznivo dejanje. V teh situacijah policija na tožilstvo pošlje poročilo o negativnem ravnanju otroka in obvesti pristojni center za socialno delo.
Zgodilo se je tudi, da je otrok v osnovno šolo prinesel petarde. Te stvari se ne dogajajo le v mestnih šolah, ampak tudi na podeželju. »Če otrok v šolo prinese pla-šilno pištolo ali nož, je treba poudariti - starši morajo prevzeti odgovornost za to, da
vedo, kaj otrok odnese v šolo in kaj v šoli počne. Šola uči, privzgaja, a primarno so za vzgojo otrok odgovorni starši. Ti morajo poznati otrokova ravnanja, jih preprečiti ali se pravilno nanje odzvati,« dodaja Kavc.
Dodaja, da se v osnovnih šolah prav tako dogajajo spori, ki jih pogosto rešijo že s pogovori. Toda to vodstev šol ne odvezuje odgovornosti, da morajo primere ogrožanja varnosti prijaviti policiji. »Kadar pride do sumov, da otrok v šolo nosi hladno orožje ali ponaredek pištole oziroma koga ustrahuje, je treba poklicati poli-
cijo. Kdaj? Takoj,« je jasen Kavc.
Omenja, da določenih stvari policija še vedno ne izve. »Vodstvo šole je odgovorno za to, da nas pokliče. Nedopustno je, da te stvari ostanejo skrite ali pometene pod preprogo in da v določenih šolah o primerih nasilja nočejo vedeti ničesar. Gre tudi za kaznivo dejanje, če nihče ne prijavi, da je bil kdo na primer poškodovan ali ogrožen.«
Z lahkoto do ponaredkov
Ponaredki orožja niso tako zelo redki med šolarji in di-
Na Zavodu RS za šolstvo statistike o primerih nasilja v šolah ne vodijo. Šole jih o tem niso dolžne obveščati. Zavod je pred časom izdal priročnik z nasveti o preprečevanju tovrstnega nasilja.
Pred leti je policija prijela storilce, ki so dlje ustrahovali dijake Šolskega centra Celje.
AKTUALNO
3
nožem?
Kako nasilje med šolarji obravnavajo osnovne šole?
Nobena od osnovnih šol, ki smo jim poslali vprašanja o pojavu nasilja med vrstniki, tega ne zanika. Zanimalo nas je, kako v takšnih primerih ravnajo, do kakšnih primerov prihaja, ali so med storilci njihovi šolarji in ali se na vodstva pogosto obračajo tudi starši, ki so s temi primeri seznanjeni. Vse imajo številne preventivne dejavnosti na področju preprečevanja nasilja.
OŠ Frana Kranjca Celje: tolp ne zaznavajo
»Primera medvrstniškega nasilja v šoli nismo odkrili. Pri tem se je lani pojavil primer nasilja izven šole. Žrtve so bili naši učenci in pomoč so poiskali v šolski svetovalni službi,« pravi Danica Šalej, ravnateljica OŠ Frana Kranjca Celje, in dodaja, da vsak dogodek obravnavajo individualno ter ukrepajo v skladu z vzgojnim načrtom šole. Pojavov tolp v okolici šole letos niso zaznali.
I. osnovna šola Celje: zba-danje in žaljivke
V 1. osnovni šoli v Celju so do zdaj zaznali predvsem psihično nasilje v obliki zba-danja in žaljivk tudi na soci-
alnih omrežjih, medtem ko primerov izsiljevanj ni bilo. »Povzročitelji so večinoma učenci naše šole, v enem primeru je bil storilec iz druge šole. O nasilju seznanimo starše, ukrepamo v skladu s šolskimi pravili in smernicami o preprečevanju nasilja v šolah. Policijo obvestimo, če povzročitelji niso učenci naše šole oziroma če je povzročena hujša telesna poškodba,« pravi pomočnik ravnatelja I. osnovne šole Celje Črt Mo-čivnik.
II. osnovna šola Celje: vedno več spletnega nasilja
Ravnatelj Igor Topole pravi, da je najbolj prisotno verbalno zbadanje med vrstniki: »V vedno večjem porastu je spletno verbalno nasilje. Izsiljevanja v zadnjih letih ni veliko ali zanj ne vemo.«
V primerih, ki so jih odkrili, so bili storilci največkrat šolarji te šole. Policiji so do zdaj prijavili predvsem primere, ko je šlo za fizično nasilje z lažjimi poškodbami, in primere, ko je učenec v šolo prinesel nedovoljene predmete, kot sta nož in kovinska palica. V zadnjih letih so imeli en primer, ko so učenca prešolali v drugo šolo brez
jaki. Danes je do njih možno priti brez težav, tudi na spletu. Posest tovrstnih ponaredkov orožja ni prepovedana. Če kdo s takšnim ponaredkom ustrahuje ali vznemirja druge, gre za prekršek.
Pogosto policija ob preiskavi medvrstniškega nasilja ugotovi, da mladi storilci izhajajo iz družin, kjer starša vzgajata otroke ločeno. Ni skrivnost, da so v preteklih letih na podlagi takšnega preiskovanja zaznali, da se v primarni družini storilca pojavlja nasilje. »Glede na trenutne socialne in družbene razmere in na vse, kar vpliva na družbo, okolje, v katerem živimo, moramo biti pripravljeni in odzivni. Do teh stvari je prihajalo in tudi v prihodnosti se temu žal popolnoma ne bomo mogli izogniti. Je pa treba tovrstno nasilje zaznati, preprečevati in dosledno ukrepati,« še dodaja Kavc.
SIMONA
ŠOLINIČ
Foto: SHERPA
Pokličejo, da o nasilju spregovorijo prvič
Mladi, sodeč po statistiki klicev, zelo dobro poznajo Tom telefon, ki je telefon za mlade v stiski. Najpogosteje kličejo mladostniki med 13. in 15. letom. Nekaj se jih za nasvet na Tom telefon obrne tudi zato, ker so žrtve medvrstniškega nasilja.
»Poleg fizičnega nasilja in izsiljevanja (na primer vlečenje za obleke, jemanje lastnine) so kot nasilje prepoznani zmerjanje, ža-
ljenje, poniževanje, norčevanje iz postave ali drugih posebnosti mladostnika, izoliranje, širjenje neresničnih govoric in drugo,« pravi Sandra Murk, strokovna sodelavka zveze prijateljev mladine. Glede na stike z mladimi pri TOM telefonu, da vedno bolj narašča spletno medvrstniško nasilje.
Po podatkih Tom telefona otroci in mladostniki o nasilju težko spregovorijo. Razlogi, zakaj ne poiščejo pomoči, so občutki sramu, strahu, krivde, poleg tega ne želijo imeti dodatnih težav, saj se jim zdi »tožar-jenje« neprimerno, bojijo se tudi maščevanja. »Nujno je, da ima žrtev nekoga, ki mu lahko zaupa. Če otrok pokli-
če na številko Tom telefona, mu svetovalec ali svetovalka v prvi vrsti empatično prisluhneta in vzpostavita varen ter zaupen odnos. Otroka razbremenita glede težkih občutkov, skupaj z njim iščeta njegove vire moči, raziskujeta njegovo socialno mrežo, da odkrijeta, komu vse lahko zaupa, in iščeta rešitve,« navaja Mur-kova. Običajno otroci pokličejo zato, da prvič z nekom anonimno spregovorijo o težavi.	SŠol
Tom telefon - 116 111 -deluje vsak dan od 12. do 20. ure. Mladi lahko postavijo vprašanje tudi po e-pošti ali v spletni klepe-talnici. Na spletni strani e-tom.si prav tako dobijo informacije o temah, ki jih najpogosteje izpostavijo, in o tem, kam se lahko obrnejo po pomoč.
soglasja staršev. Pogosteje je šlo za prešolanje s soglasjem staršev in za dogovor z drugo šolo, ki je učenca sprejela. »Tudi mi smo v šolo že sprejeli učenca iz druge šole,« še pojasnjuje Topole.
III.	osnovna šola Celje: nepooblaščeno snemanje
»Prehajamo v obdobje spletnega nasilja, ki ga je veliko težje zaznati in nadzirati. Klasičnega fizičnega nasilja je zelo malo,« pravi ravnatelj Aleksander Verhovšek. V primerih, ki so jih zaznali, storilci niso bili šolarji te šole. »Lani je bil primer nepooblaščenega vstopa dveh neznanih učencev v šolo, letos smo prijavili primer izsiljevanja. O nasilju obvestimo starše, ki se odločijo, ali naj nasilje obravnava policija. Imeli smo tudi primer nepooblaščenega snemanja in objave posnetka na spletu, a je policija želela, da prijavo opravijo starši učenca, ki je bil na posnetku, vendar se za to niso odločili,« dodaja ravnatelj.
IV.	osnovna šola Celje: uspešna mediacija
»Kot uspešna oblika mirnega reševanja sporov se je pokazala mediacija, tako medvrstniška kot šolska.
Opažamo, da je ravno zato nasilja in neprimernega vedenja bistveno manj,« pravi ravnateljica Nevenka Matelič Nunčič. V zadnjih dveh letih v šoli niso imeli hujših primerov nasilnega vedenja in tudi ne izsiljevanja. »Zaenkrat v okolici šole nismo zasledili organiziranih nasilnih skupin,« še pojasnjuje ravnateljica.
OŠ Ljubečna: prešolanje ni vedno izvedljivo
Medtem ko v OŠ Ljubečna v zaznanih primerih prednja-či predvsem verbalno nasilje, primerov fizičnega medvr-stniškega obračunavanja ali izsiljevanja ni veliko, pravi ravnatelj Martin Grosek: »Nasilne oblike vedenja se pojavljajo večinoma med učenci znotraj oddelkov, nekaj tudi med učenci šole različnih starosti.« V zadnjih dveh letih so v šoli zaznali samo en primer izsiljevanja med učenci. »Verbalno izsiljevanje, povezano z grožnjami, smo pisno prijavili policiji in CSD Celje,« dodaja Grosek. »Prešolanje učenca je teoretična možnost, ki jo predvideva šolska zakonodaja, praktično pa je to neizvedljivo, ker se vsaka šola izogiba sprejemu vedenjsko težavnih učencev. V zadnjih dveh letih nismo imeli takšnih primerov v naši šoli, smo pa pred tem prešolali dva učenca v ustrezne zavode,« dodaja Grosek.
SŠol
Nasilje se vedno bolj seli na splet
Nekoliko več nasilja je še vedno v srednjih šolah in njihovi okolici. Zato so policijski obhodi tam pogostejši, prav tako nadzori na šolskih poteh, avtobusih in železniških postajah.
»Nasilje je ena od tem, ki smo ji že dolgo tega napovedali ničelno toleranco, zato redno izvajamo delavnice in druge dejavnosti s tega področja. Posamezne primere, ki se pojavijo, rešuje strokovna služba zavoda v sodelovanju s starši in z zunanjimi za to pristojnimi ustanovami,« je na več naših vprašanj kratko odgovoril ravnatelj Šolskega centra Celje Igor Dosedla.
»V zadnjih letih zaznavamo upad fizičnega nasilja, a žal se je povečalo spletno nasilje v obliki groženj, objav neustreznih fotografij, izsiljevanja in tudi norčevanja v določenih skupinah mladostnikov,« pravi Nina Gošnik Simeonović, šolska svetovalna delavka Šole za strojništvo, geotehniko in okolje Šolskega centa Velenje.
Nasilje odkrijejo s pomočjo pogovorov z dijaki, s starši, na podlagi zaznav učiteljev ali vrstnikov. Včasih tudi z anonimnimi obvestili, ki jih posamezniki oddajo v posebej za to namenjeno »varno skrinjico«, ki je na vidnem mestu v šolskih prostorih.
Tudi malo »požugajo«
»Smo šola, ki ima to srečo, da takšnih primerov skoraj nima. Letos smo enega imeli, lani nobenega. Med našimi dijaki ni fizičnega nasilja, se pa kdaj pojavi kakšen primer na socialnih omrežjih,« pravi Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju. Policiji primerov niso prijavljali, saj za to ni bilo potrebe, pravi ravnatelj in dodaja, da te zadeve rešujejo na ravni šole, s pogovorom in z nasveti.
»Če se kakšen primer pojavi, skupaj s šolsko psihologinjo skličem udeležence, torej dijake in starše. Pogovorimo se, opozorimo, tudi malo požugamo. Doslej je vedno delovalo in smo zadeve razčistili v skupno zadovoljstvo.« Ravno letos naj bi dobili od staršev tudi opozorilo o domnevnem primeru med-vrstniškega spora. »Šlo je za vljudno opozorilo in prošnjo za sestanek. Sestali smo se pri meni v pisarni in spor brez posebnih zapletov razrešili.«	SŠol
4
GOSPODARSTVO
Gre tujim delavcem v Termah Olimia slabše kot domačim?
Nikakor ne, odgovarja vodstvo podjetja
Društvo Delavska svetovalnica, ki ga vodi nekdanji sindikalist Goran Lukič, je prejšnji teden na novinarski konferenci opozorilo, da vedno več slovenskih podjetij v pogodbe o zaposlitvi vnaša določila, s katerimi želijo delavce odvrniti od tega, da bi se zaposlili kje drugje. Društvo je omenilo tudi Terme Olimia, kjer naj bi bili pogoji za tuje delavce drugačni kot za domače. Delali naj bi veliko za skromno plačo, dvema tujima delavcema, ki sta se odločila, da bosta še pred iztekom pogodbe šla drugam, naj bi za nazaj zaračunale stroške bivanja. V Termah Olimia so takšne navedbe označili kot enostranske in pojasnili še svojo plat zgodbe.
Ne samo dodatno zaračunano plačilo stroškov za vsak mesec bivanja v njihovih prostorih, Terme Olimia naj bi tudi slabo plačevale tuje delavce, čeprav na mesec delajo po tristo ur.
V Termah Olimia je trenutno zaposlenih 306 delavcev, od tega je 45 tujcev. Kot poudarja vodstvo podjetja, so pri njih vsi delavci enakopravni. Tistim, ki ne prihajajo iz držav Evropske unije, uredijo delovna dovoljenja, pred začetkom dela na določenih delovnih mestih jim zagotovijo tudi brezplačne tečaje slovenskega jezika in tujih jezikov ter strokovna izobraževanja. »Vsi tuji delavci so plačani enako kot slovenski na enakih delovnih mestih in delajo pod pogoji, ki jih predpisujejo slovenska zakonodaja in panožne kolektivne pogodbe,« pojasnjujejo v Podčetrtku. Ob tem še dodajajo, da so v začetku leta vsem zaposlenim, brez razlikovanja, za uspešno delo v letu 2018 izplačali nagrado v višini tisoč evrov bruto.
Samo 50 evrov za vse stroške
Na očitek tujih delavcev, da delajo tudi po tristo ur na mesec in za to niso nič bolje
Hudo poškodovan Mirko Tuš odhaja v
pokoj
Mirko Tuš se poslavlja od vodenja podjetja, ki ga je ustanovil pred tridesetimi leti. Svoje mesto v Skupini Tuš predaja sinu Andražu Tušu in odhaja v pokoj, kjer se bo popolnoma posvetil dolgotrajnemu okrevanju po težki poškodbi hrbtenice, ki jo je utrpel v hudi nesreči, so sporočili iz podjetja.
Andraž Tuš dela v Skupini Tuš že dlje časa. Po študiju na poslovni fakulteti v Združenih državah Amerike se je takoj zaposlil v očetovem podjetju, v katerem je izkušnje med drugim pridobival kot direktor marketinga, na noge je postavil trajnostno strategijo podjetja, njegovo področje je tudi skrb za tehnološki razvoj podjetja.
Zakonca Mirko in Tanja Tuš sta svojo prvo trgovino odprla pred tridesetimi leti v Slovenskih Konjicah. Danes je Skupina Tuš največje zasebno podjetje v državi in zaposluje
Skupina Terme Olimia, v kateri so še Terme Tuhelj na Hrvaškem, je lani poslovala zelo dobro. Ustvarila je malo manj kot 30 milijonov evrov prihodkov in približno 3 milijone evrov čistega dobička. Čeprav je bila zaradi prenavljanja bazenov ponudba več mesecev omejena, je terme obiskalo za 14 odstotkov več gostov kot leta 2017. Zaradi dobrega poslovanja so januarja letos vsi zaposleni dobili nagrado v višini tisoč evrov bruto.
plačani, v Termah Olimia odgovarjajo, da vse delovne ure, ki presegajo mesečno obveznost in jih delavci ne morejo koristiti, plačajo 30 odstotkov več, kot znaša običajna urna postavka. Ob tem dodajajo, da predvsem tuji delavci, ki pridejo v Slovenijo brez družin, za-
radi dodatnega zaslužka želijo delati več.
V Termah Olimia tudi pojasnjujejo, zakaj dodatno zaračunavanje stroškov bivanja, če se delavec odloči, da bo podjetje zapustil prej kot v štirih letih. Kot pravijo, lahko delavci iz tujine in tudi drugih krajev Slove-
nije, če to želijo, bivajo v posebnih enotah podjetja. Stroški, ki vključujejo najem, ogrevanje, elektriko, vodo, TV-naročni-no, internet in pranje perila, znašajo 125 evrov mesečno. Od tega delavec plača samo 50 evrov, ostalo plača podjetje. Za pridobitev takšne subvencije se
mora delavec v pisnem dogovoru zavezati, da bo v podjetju delal vsaj štiri leta. Torej že vnaprej ve, kaj ga čaka v primeru, če bo Terme Olimia zapustil predčasno. »Če se odločijo za prenehanje dela v našem podjetju pred iztekom štirih let, so delavci dolžni povrniti razliko 75 evrov za vsak mesec, ki so ga preživeli v bivalni enoti,« so povedali v termah. Trenutno pri njih biva osem tujcev.
H konkurenci ali v tujino
In zakaj takšna »varovalka« za primere, če delavci kljub drugačnemu dogovoru zapustijo podjetje? »Nismo edini, tudi drugim delodajalcem v Sloveniji se dogaja, da gredo delavci kljub trudu podjetja in vlaganju vanje že po nekaj mesecih drugam, pogosto k nelojalni konkurenci in tudi v Avstrijo ali Nemčijo,« so pojasnili v Podčetrtku in dodali, da so se zaradi tega že večkrat znašli v hudi zadregi, saj so ostali brez delavcev, ki jih v podjetju nujno potrebujejo.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA)
Andraž Tuš (Foto: Engrotuš)
malo več kot 3.100 ljudi. Poleg tega je tudi zelo zadolžena.
Banke upnice so pred tremi leti terjatve, ki jih imajo do skupine, poskušale skupaj prodati, a se je prodajni postopek končal brez izbire kupca. Večina bank je nato svoje terjatve do Tuša prodala finančnim skladom. Tega še ni storila Abanka, ki je z malo manj kot 21 odstotki vseh terjatev največja upnica Skupine Tuš. JI
PONEDELJEK in SREDA:
8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK:
8.00-10.00 in 11.00-13.00
info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300
O zniževanju plač v premogovniku
»Ničelnih odmikov od sedanjega izračuna plač ne moremo zagotoviti,« pravijo v vodstvu velenjskega premogovnika
Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije opozarja, da je poslovodstvo Premogovnika Velenje sprejelo poslovni načrt, ki predvideva zniževanje stroška dela, ne da bi se o njem uskladilo s socialnimi partnerji. V premogovniku odgovarjajo, da je potrditev poslovnega načrta v pristojnosti poslovodstva. Kljub temu so osnutek pred sprejemom predstavili vsem socialnim partnerjem. Poslovodstvo želi strošek dela zmanjšati za približno deset odstotkov. »To ne pomeni, da se bodo za toliko znižale tudi plače, če bomo z drugimi ukrepi dosegli nujno zniževanje drugih stroškov,« so povedali v podjetju.
Iz službe za odnose z javnostmi so sporočili, da je ukrepe za vzdržno poslovanje, med katerimi so zmanjšanje stroškov dela, reorganizacija poslovnih procesov (združevanje delovnih mest) ter zmanjšanje števila zaposlenih z intenzivnim upokojevanjem, predvideval že načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja iz leta 2014. Glede na načrt v PV nasploh nadaljujejo racionalizacijo in zniževanje vseh stroškov. Na vprašanje, kakšni so učinki doslej sprejetih varčevalnih ukrepov, v podjetju niso odgovorili. So pa dejali, da med ukrepe, s katerimi želijo zmanjšati strošek storitev in materiala, sodi tudi dogovor o ureditvi statusa rudnika po letu 2021. Takrat bo potekla koncesijska pogodba o urejanju gospodarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine. Dogovoriti se je treba tudi o zagotavljanju denarja za zapiranje premogovnika.
Poslovodstvo želi strošek dela zmanjšati za približno deset odstotkov. »To ne pomeni, da se bodo za toliko znižale tudi plače, če bomo z drugimi ukrepi dosegli nujno zniževanje drugih stroškov.« Do
leta 2030 v celotni skupini načrtujejo zmanjševanje števila zaposlenih za skupno 18 odstotkov oziroma za 1,4 odstotka letno. Kot del varčevalnih ukrepov spodbujajo tudi upokojevanje. Lani se je v PV in HTZ upokojilo 52 zaposlenih, letos so v obeh družbah možne 203 upokojitve.
Delavcem nove pogodbe o zaposlitvi
V PV sprejemajo tudi novo sistematizacijo delovnih mest. Obstoječa sistemizacija je bila izvedena leta 1991. Od takrat sta se spremenila tako način dela kot tudi organiziranost poslovnih procesov, zato so prilagoditve nujne, pravijo v podjetju. S sistemizacijo želijo vzpostaviti prožno organizacijsko strukturo in večjo preglednost vodenja. Med drugim hočejo optimizirati delovne procese za večjo pretočnost dela in odpraviti podvajanje del. Nazive delovnih mest želijo preoblikovali tako, da bodo odražali pravo vsebino delovnega procesa na delovnem mestu. Prenoviti nameravajo vrednotenje delovnih mest in določiti ustrezna razmerja med njimi. »Vsi zaposleni bodo ob uveljavitvi nove sistemizacije razporejeni na novo oblikovana delovna mesta. V podpis bodo dobili nove pogodbe o zaposlitvi, ki so bile vsebinsko usklajene z reprezentativnima sindikatoma pri delodajalcu,« so sporočili iz PV.
Spremenili bodo plačni sistem
Reprezentativni sindikati in pogajalska skupina na strani delodajalcev se že od 2016 pogajajo za spremembo in dopolnitev Kolektivne pogodbe Premogovništva Slovenije (KPPS). Decembra 2018 sta obe strani besedilo parafirali. V skupini PV želijo obstoječ sistem obračuna plač
uskladiti z zapisanim v novih kolektivnih pogodbah ter z zakonodajo, ki velja v Sloveniji. »Reprezentativne sindikate smo seznanil s tem, da s prilagoditvijo sistema ne bomo neposredno posegali v plače. Ne moremo pa zagotoviti ničelnih odmikov od sedanjega izračuna plač. Zato bomo skušali najti najmanjše možno nihanje med obstoječim in novim sistemom. Trudili se bomo, da bi ohranili razmerja med tarifnimi razredi, kot so bila izpoga-jana pri KPPS. Zato ne podpiramo ideje SDRES o različni obravnavi plač znotraj različnih tarifnih razredov.«
Iz službe za odnose z javnostmi so še sporočili, da ukrepi za obvladovanje stroškov, kamor sodi tudi predvideno zmanjšanje stroška dela, nimajo neposredne povezave s spremembo sistema obračuna plač. Ukrepi bi bili zaradi obvladovanja poslovne situacije v družbah skupine potrebni v vsakem primeru. Zaradi pogajanj pri obeh kolektivnih pogodbah sta se vzpostavitev novega sistema plač in izvedba ukrepov za obvladovaje stroška dela ujeli v isto časovno obdobje.
Kaj pa plače vodstva?
Kako je možno, da ima v času, ko v skupini Pv napovedujejo nižanje stroška dela, uprava plače višje za devet odstotkov v primerjavi z letom prej? Iz službe za odnose z javnostmi so sporočili, da je nadzorni svet poslovodstvu plači lani res zvišal za približno osem odstotkov. Je pa današnja plača poslovodstva še vedno za skoraj šest odstotkov nižja od plače, ki bi jo poslovodstvo moralo prejemati po pogodbi o zaposlitvi v letu 2014. Ob tem so dodali pojasnilo, da so se plače v PV zgolj zaradi redne uskladitve od januarja 2015 do danes dvignile za skoraj 12 odstotkov.
TINA STRMČNIK
že 20 let ohranjamo
čisto vod^R
za prihodnje rodove л
GOSPODARSTVO
5
Šentjurska Meja spet pred pomembno odločitvijo
Bodo lastniki podjetja končno razveljavili sklep o spremembi kapitala iz leta 2015?
Konec marca bodo ponovno odločali o usodi šentjurske Meje. Lastniki podjetja bodo na seji skupščine spet odločali o razveljavitvi sklepa iz leta 2015, kar bi končno omogočilo prodajo delnic Meje. In bi ta dobila strateškega lastnika, ki ga nujno potrebuje. Takšen predlog je bil že na dnevnem redu lanske seje skupščine, a ga stečajni upravitelj družbe PSZ, ki je 97-odstotna lastnica Meje, ni podprl. Direktor šentjurskega podjetja Roman Gregom upa, da bo tokrat drugače in da si Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je največja upnica PSZ in tudi Meje, ne bo spet »tik pred zdajci« premislila. Za odločanje bo pomembno tudi to, da je družba Dakont, ki je lastnica le 98 delnic in je z izpodbojnimi tožbami ovirala lastniške spremembe, od lani v stečaju.
Spomnimo, da je bil novembra 2015 na seji skupščine Meje sprejet sklep, da bi DUTB po poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala skupaj s poštno banko kupila za 25 tisoč evrov novih delnic, nato bi osnovni kapital dodatno povečala še s pretvorbo terjatev v lastniški delež. Slaba banka bi pretvorila malo več kot 6 milijonov evrov svojih terjatev in poštna banka oziroma NKBM približno pol milijona evrov. Pri tem bi za osnovni kapital Meje namenili največ 1,1 milijona evrov, preostali znesek bi šel v dodatne rezerve. Z njimi in z že obstoječimi kapitalskimi rezervami ter z dobičkom bi se Meji uspelo odkrižati skoraj 9 milijonov evrov dolgov, ki ji jih je nakopala njena lastnica PSZ, preden je šla v stečaj. Po takšnem finančnem prestrukturiranju bi se lahko začele lastniške spremembe, a je druž-
ba Dakont, ki je bila tako kot PSZ v lasti Darka Zupanca, na sklep vložila izpodbojno tožbo. Ko je lani že kazalo, da jo je pripravljena umakniti, si je pred sejo skupščine, domnevno zaradi zapletov z Dakontom, slaba banka premislila in sklepa o umiku odločitve iz leta 2015 ni podprla.
Vrednost podjetja danes višja
»Vsi dosedanji zapleti so bili nepotrebni. Upam, da nam bo tokrat uspelo in bodo lastniki podprli predlog o razveljavitvi sklepa iz leta 2015,« pravi Roman Gregom. Poleg tega pričakuje, da mu bo še pred sejo skupščine z DUTB uspelo tudi formalno uskladiti pogodbo o finančnem prestrukturiranju. Pogodba je bila namreč vezana na sklep o spremembi kapitala. Ker ga bo skupščina predvidoma razveljavila, bo treba tudi načrt finančnega prestrukturiranja spremeniti in se dogovoriti o drugačnem načinu vračanja dolgov.
Če bo oziroma ko bo sklep o spremembi kapitala razveljavljen, bo stečajni upravitelj družbe PSZ Radovan Triplat lahko pripravil predlog o prodaji 97-odstotnega deleža v Meji. Ali bo delnice dal na dražbo ali bo novega lastnika iskal z zbiranjem ponudb, še ne ve. Vsekakor bo pred prodajo treba na novo oceniti vrednost šentjurskega podjetja. »V štirih letih se je marsikaj spremenilo. Meja posluje dobro, redno odplačuje posojila, poleg tega je v tem času izpeljala tudi nekaj naložb. Vrednost podjetja je zato danes višja,« je povedal Radovan Triplat.
JANJA INTIHAR
Pomladni šopek sejmov
Šest sejmov in ena vstopnica
Med 15. in 17. marcem bodo v družbi Celjski sejem pripravili tradicionalne mar-čevske sejme - Altermed, Flora, Kulinart in Festival kave Slovenija. Konec tedna, 16. in 17. marca, se jim bosta pridružila še sej ema Poroka in ApiSlovenija. Vse sejme bo mogoče obiskati z nakupom ene vstopnice.
Na sejmu Altermed v dvorani L bo razstavljalo veliko organizacij in podjetij s področja zdravega načina življenja in tako bo mogoče spoznati pester nabor prehranskih alternativ, recepte in diete za najrazličnejše zdravstvene te-
žave, rešitve za življenje brez holesterola in še mnogo drugega. Na letošnji Flori bo poudarek predvsem na samooskrbi, domači pridelavi zelenjave, visokih gredah in urbanem vrtnarjenju. Tradicionalno bo organizirano tudi tekmovanje mladih cvetličarjev, vrtnarjev in aranžerjev. To bo štelo za 10. državno tekmovanje, ki bo hkrati tudi predizbor za Sloskills 2020. Dvorana E bo gostila Festival hrane in pijač, dvorana C pa se bo spremenila v največjo kavarno pri nas.
Sejemski cikel bosta med dopolnila še 18. sejem Poroka in ApiSlovenija. V okviru
slednjega bo tudi 42. največje srečanje čebelarjev. Na čebelarskih dnevih v Celju bo s Festivalom kave Slovenija prvič predstavljen vseslovenski projekt Pijemo kavo in čaj z medom.
LKK, foto: arhiv NT (SHERPA)
Vsi sejmi bodo odprti med 9. in 18. uro. Cena vstopnice za odrasle bo 7,5 evra, za najavljene skupine bodo veljali posebni popusti. Vsak obiskovalec bo ob vstopu na sejmišče prejel dva degu-stacijska kupončka, ki ju bo lahko unovčil na sejmu Kulinart ali Festivalu kave Slovenija.
Kdo je letošnji nagrajenec iz Celja?
Gospodarska zbornica Slovenije bo nocoj podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Lani so bili med nagrajenci kar trije gospodarstveniki iz Savinjske regije, letos je celjska gospodarska zbornica predlagala enega kandidata, velenjska nobenega.
Letošnja podelitev je že enainpetdeseta po vrsti. Doslej je nagrado Gospodarske zbornice Slovenije dobilo 362 direktorjev velikih, srednjih in malih podjetij. Med njimi je samo 27 žensk. Nagrajence izbere posebna komisija med predlogi, ki prispejo na vsakoletni razpis zbornice.
Zbornično nagrado je doslej dobilo 52 gospodarstvenikov z našega območja. Lanski nagrajenci so bili Flora Cvetka Tinauer iz družbe EBA, Iztok Špan iz Tajfuna in Matjaž Omladič, ki je v času, ko je dobil nagrado, še vodil žalsko podjetje Novem Car.
JI
Љ
vizua
ip vizija
Skupščina podjetja KIP VIZIJA, usposabljanje in zaposlovanje invalidov, proizvodnja, storitve, d. o. o., Lesično 71,3261 Lesično, razpisuje na podlagi 25. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 21/13, 78/13-popr., 52/16 in 17/17-odl. US, v nadaljevanju ZDR-1), skladno z 10. točko 12. člena družbene pogodbe, prosto delovno mesto
DIREKTOR invalidskega podjetja Kip vizija, d. o. o. (m/ž)
Glavne naloge in pristojnosti direktorja bodo vodenje, zastopanje in predstavljanje družbe ter oblikovanje strategije poslovanja gospodarske družbe s statusom invalidskega podjetja.
1.	Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
•	najmanj VII. stopnjo univerzitetne izobrazbe ekonomske ali sorodne smeri,
•	najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta na vodstvenih mestih,
•	organizacijske, vodstvene, komunikacijske sposobnosti, ustrezna računalniška pismenost,
•	aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina, nemščina),
•	državljanstvo Republike Slovenije,
•	aktivno znanje slovenskega jezika,
•	da niso bili pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da niso bili obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev (potrdilo o nekaznovanosti),
•	da zoper njih ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
•	kandidati s poznavanjem zakonodaje in posebnosti delovanja invalidskih podjetij oz. kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za strokovnega delavca v skladu z 9. členom ZZRZI, bodo imeli prednost,
•	imeti dobre pogajalske, organizacijske, vodstvene, komunikacijske sposobnosti, obvladajo delo z računalnikom ter poznajo specifike področja dela v invalidskem podjetju.
2.	K prijavi morajo kandidati priložiti naslednja dokazila:
•	življenjepis kandidata, iz katerega so razvidne delovne izkušnje (čas trajanja posamezne zaposlitve z opisom del) in izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih vodstvenih izkušenj,
•	dokazila o zahtevani izobrazbi (fotokopija diplome);
•	morebitno dokazilo o izkušnjah oz. izpolnjevanju pogojev za strokovnega delavca v invalidskem podjetju, v skladu z 9. členom ZZRZI;
•	dokazilo o znanju slovenskega in svetovnega jezika (kopija spričevala, potrdilo);
•	potrdilo o nekaznovanosti (datum potrdila ne sme biti starejši od 30 dni glede na datum objave predmetnega razpisa);
•	vizijo razvoja in okvirni program dela podjetja za mandatno obdobje,
•	izjavo kandidata, da:
•	je državljan Republike Slovenije,
•	zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja prepoved;
•	ni bil kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojen na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe.
3.	Skladno s šesto alinejo druge točke tega razpisa kandidat predloži tudi vizijo razvoja in program dela za mandatno obdobje družbe Kip vizija, d. o. o., ter opredelitev vloge kandidata pri realizaciji le-tega.
4.	Pričakujemo prijave kandidatov z že pridobljenimi izkušnjami na področju vodenja, s poznavanjem sodobnih podjetniških metodologij in znanj, visoko stopnjo splošne razgledanosti ter poznavanje posebnosti poslovanja invalidskih podjetij.
5.	Zaželeno je, da je kandidat pri svojem dosedanjem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko opravljal dela in naloge s področja dejavnosti Kip vizija, d. o. o.
6.	Obravnavane bodo le popolne, pravočasne, ustrezno označene in priporočeno poslane prijave.
7.	Delovne naloge se bodo opravljale tako na sedežu družbe kot pri poslovnih partnerjih v in izven Slovenije (pripravljenost kandidata na službene poti).
8.	Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno obdobje štirih (4) let z možnostjo ponovnega imenovanja. Pridržujemo si pravico, da na predmetnem razpisu ne izberemo nobenega kandidata.
9.	Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev se pošljejo priporočeno po pošti do vključno 25.3.2019 na naslov: OBČINA KOZJE, Kozje 37,3260 KOZJE z oznako: »Razpis za direktorja - Ne odpiraj!«
10.	Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v osmih (8) dneh po končanem izbirnem postopku.
11.	V besedilu razpisa so zapisani izrazi v moški spolni slovnični obliki, uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.
Predsednica skupščine Darija Štraus Trunk
ifcijaia^
Utrinek z lanskoletnega pomladnega sejemskega dogajanja
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Pri uresničevanju projekta Zipline na Celjski koči, ki je ena pomembnejših investicij podjetja ZPO Celje, je v zadnjem času prišlo do premika, saj bo družba v teh dneh na upravno enoto podala vlogo za gradbeno dovoljenje.
Doslej so v ZPO večino časa posvetili dodelavi projekta, ki mora biti usklajen z zahtevami zavoda za varstvo narave, saj gre za območje Nature 2000, za katerega veljajo posebni pogoji gradbenih posegov. »Končna različica projekta upošteva vsa usmeritve, ki smo jih pridobili z različnimi strokovnimi mnenji. V postopku ima zavod za varstvo narave še vedno možnost za podajanje pripomb,« je povedala mag. Tatjana Hren, vodja razvoja in investicij v podjetju ZPO.
Po projektu, ki ga je pripravilo podjetje Navor, to v praksi pomeni, da je zipline
proga zamišljena tako, da bo štart pri hotelu na Celjski koči, katere nadmorska višina je 652 metrov, in cilj pri koči na Grmadi. Z izhodiščne postaje nekaj metrov višje se bo mogoče z Grmade (718 metrov) spet spustiti nazaj do Celjske koče. Predvidena dolžina zipline proge je 400 metrov.
V ZPO upajo, da bo postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja kmalu končan in da bodo lahko objavili razpis za izvajalca del. »Vsekakor bomo morali začetek del in vse ostale dejavnosti prilagoditi mnenju zavoda za varstvo narave, ki ne dovoli dela takrat, kadar gnezdijo sokoli selci. Ampak ta omejitev je postranskega pomena v povezavi z zagotavljanjem denarja za ta projekt.«
Časovno začetka prvih del na terenu naša sogovornica tako še ne more napovedati, prav tako tudi ne zaključka na-
ložbe. Naložba je ocenjena na 150 tisoč evrov, letos bo Mestna občina Celje zanjo iz proračuna namenila 60 tisoč evrov, sicer pa se v ZPO nameravajo prijaviti tudi na vse razpoložljive razpise, da bi lahko izvedli zahtevno investicijo.
Z naložbo v zipline, ki v zadnjih letih postaja zelo priljubljen adrenalinski šport, želi podjetje ZPO na Celjski koči obogatiti turistično ponudbo, zlasti v poletnih mesecih. Ta ob milih zimah postaja v gorskih centrih vedno pomembnejši dejavnik pri ustvarjanjih prihodkov iz turizma, še posebej v nižje ležečih centrih, kot je tudi Celjska koča. Zipline na priljubljenem smučišču ter izletniški točki nad Celjem ne bo največji v državi, vendar bo glede na razgibano pokrajino in lepe razglede zagotovo eden mikavnejših.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
Pediatra še ne bo
VOJNIK - »Manjka tako sredstev kot zdravnikov,« je občinskemu svetu prejšnji teden potarnala direktorica javnega zavoda Zdravstveni dom Celje Alenka Obrul. To delno občutijo tudi voj-niški občani, ki bodo v začetku tega meseca vseeno dobili novega družinskega zdravnika. Zdravstvena postaja Vojnik je del omenjenega javnega zavoda.
Nova moč bo polovico svojega delovnega časa v zdravstveni postaji in drugo polovico v tamkajšnjem domu za starejše občane. To vojniškh občanov seveda ne bo zadovoljilo, saj pogrešajo v domači zdravstveni postaji pedia-
tra. Občinski svetniki so zato na zadnji seji občinskega sveta direktorico javnega zavoda veliko spraševali o možnosti, da bi ponovno imeli pediatra. Gre za veliko željo svetnikov in občanov nasploh. »Redno objavljamo razpise, vendar je v Sloveniji veliko pomanjkanje pediatrov,« je odgovorila direktorica. Na zavodove razpise se namreč ne javi noben kandidat.
Kljub temu da morajo bolniki namesto v Vojnik v osem kilometrov oddaljeno Celje, to zanje pomeni določene prednosti. Direktorica zavoda jih je naštela. V Celju je pediater dosegljiv vsak dan med 7. in 20. uro, v tem
času je odprt tudi laboratorij, vse do večera je na voljo tudi lekarna. Največja prednost je, da sta v neposredni bližini urgentni center in pediatrični urgentni center. Poleg tega je v Celju, ko gre za najzahtevnejše bolezenske primere, možnost timskega zdravniškega dela. Kljub temu bo zavod Vojničanom »vrnil« pediatra takoj, ko bo to mogoče. »Kdaj bo to, ne morem zagotoviti,« je še povedala Obrulova.
Predstavitev dela Zdravstvenega doma Celje je bila osrednja tema zadnje seje občinskega sveta. Gre za ustanovo z več kot štiristo zaposlenimi. Interesi občanov Vojnika so v njej od lani zastopani na nov način. Od lani je v svetu zavoda skupni
predstavnik občin Vojnik, Dobrna in Štore. V tem mandatu opravlja to funkcijo voj-niški občan Egidij Čretnik.
Javni zavod je v zdravstveno postajo v Vojniku v zadnjih letih veliko vlagal. Tako je uredil prostore fizi-oterapije, novo zobozdravstveno ambulanto in poskrbel za dvigalo ter boljše sanitarije v obeh nadstropjih postaje. Poleg tega javni zavod v Vojniku vlaga v opremo. Konec lanskega leta in v začetku letošnjega je bila v ospredju investicija v v sosednjo Zdravstveno postajo Dobrna, kjer je opravil delno energetsko sanacijo. Letos in prihodnje leto bo v ospredju 3,4 milijona vredna naložba v Celju.
BRANE JERANKO
Lažna medicinska sestra tudi v celjski bolnišnici
CELJE - Lažna zdravnica iz Splošne bolnišnice Izola in lažna medicinska sestra iz Splošne bolnišnice Trbovlje, gre namreč za isto osebo, se je lani decembra usposabljala tudi v Splošni bolnišnici Celje. Kot poudarjajo v celjski bolnišnici, pri njih ni bila zaposlena, ampak je bila kot medicinska sestra k njim napotena iz Trbovelj na usposabljanje s področja intenzivne nege.
Ko je v medijih odjeknila afera o ženski, ki je več kot očitno peljala na
limanice kar dve veliki zdravstveni ustanovi v Sloveniji, prihajajo na dan nove podrobnosti. »K nam jo je na usposabljanje napotila njena tedanja delodajalka Splošna bolnišnica Trbovlje, ki je dolžna preveriti dokazila o izobrazbi. Gospa je bila na usposabljanju teden dni v enoti intenzivne medicine operativnih strok in dva tedna na oddelku za intenzivno interno medicino,« so nam sporočili iz Splošne bolnišnice Celje. V času usposabljanja v Celju ni
samostojno opravljala nobenega dela. Kot so nam še dejali v celjski bolnišnici, pri njih ni bilo primera poskusa zaposlitve posameznika na podlagi lažne dokumentacije o izobrazbi: »V postopku zaposlovanja namreč od kandidatov zahtevamo originale diplom oziroma spričeval.« Prav tako primera z lažno dokumentacijo o izobrazbi zdravstvenega osebja niso imeli v Zdravstvenem domu Celje.
SŠol
Za občino Celebus in Kolesce uspešnici
CELJE - V mestni občini so zelo zadovoljni z odzivom občanov glede uporabe novih storitev trajnostne mobilnosti, ki jih je občina uvedla v zadnjem času. Takšno pozitivno oceno utemeljujejo na podlagi statistike uporabe javnega mestnega avtobusnega potniškega prometa Celebus in sistema izposoje koles Kolesce.
V	prvem mesecu voženj Celebusa je bilo skupaj prodanih 5.491 vozovnic. Od tega 38 tedenskih, 269 mesečnih, 104 letne vozovnice, ostalo so bile dnevne vozovnice. Najbolj zasedeni liniji sta Nova vas in Hudinja, sledijo Nakupovalna linija, Ostrožno in Stari grad. Kot so še povedali v občini, so v zadnjem mesecu dobili tudi veliko mnenj, predlogov in pripomb uporabnikov Celebusa glede zasnove linij, ki jih bodo poskušali upoštevati. Pri tem gre po besedah Mirana Gabrška, višjega svetovalca za prostorsko načrtovanje, promet in varstvo okolja v občini, predvsem za vključitev Plave Lagune in Medloga v linijo ter povezavo z Ostrožnim. »To bo mogoče, ko bomo ugotovili, ali avtobusom ostaja dovolj minut na obstoječi liniji, da bi potem nadaljevali vožnjo še na omenjeni postaji.« Po Gabrškovih besedah bo to najbrž mogoče, vendar ne prej kot v pol leta.
Mestna občina Celje bo v sodelovanju s koncesionarjem, podjetjem Nomago, tudi za javni potniški promet vzpostavila mobilno aplikacijo, preko katere se bo možno registrirati in kupiti vozovnico, hkrati bo mobilna aplikacija omogočala spremljanje lokacije avtobusov in bo alternativa uporabi brez-stične kartice oziroma vozovnice.
Kolesce tudi pozimi
V	celjski občini ugotavljajo, da so občani v veliki meri Kolesce uporabljali tudi pozimi ob nižjih temperaturah. Povprečno trajanje najema je bilo prva dva meseca letos 12 minut. Ob toplejšem vremenu bodo v naslednjih dneh, kot še napovedujejo v občini, na postaje vrnili tudi električna kolesa, ki so sicer bolj občutljiva na mraz, zato so jih v No-magu čez zimo umaknili.
ROBERT GORJANC
V Cerozu bodo pripravili sanacijski načrt
LAŠKO - V občini je bil na pobudo župana Franca Zdol-ška skupni sestanek glede urejanja problematike zaradi delovanja Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ceroz v Dolu pri Hrastniku. Zaradi izcednih voda z odlagališča so na območju Sedraža onesnaženi vodotoki, pojavlja se smrad, kar med tamkajšnjimi občani sproža nezadovoljstvo in razburjenje. Sestanka, na katerim so iskali rešitve za ureditev razmer, so se udeležili župani občin ustanoviteljic Ceroza, vodstvo družbe, predstavniki Krajevne skupnosti Sedraž in občinske uprave Laško.
»V občini si že več let prizadevamo za rešitev problematike naših prebivalcev v Sedražu glede odlagališča odpadkov v Uničnem. Ker je bilo imenovano novo vodstvo Ceroza in so bili izvoljeni nekateri novi župani, smo se odločili, da skličemo skupni sestanek vseh vpletenih strani in poiščemo rešitve. Vesel sem, da je bila tako dobra udeležba,« je po sestanku povedal laški župan Franc Zdolšek.
Novi direktor družbe Ceroz Jože Velikonja je ob tem povedal, da poglaviten cilj družbe trenutno predstavljata finančna sanacija podjetja, ki se je znašlo v poslovnih težavah, in morebitno prestrukturiranje družbe. Vsekakor si bodo prizadevali tudi za pripravo sanacijskega programa in za dobre odnose z okoliškimi krajani, kar bo mogoče le ob rešitvi okoljskih težav.
Krajani Sedraža, ki težave Ceroza najbolj občutijo, so opozorili na posledice onesnaženja brezniškega potoka z izcednimi vodami, v katerem so do začetka obratovanja Ceroza živeli tudi ribe in raki, a jih zdaj ni več, ter na neznosen smrad, ki je v poletnih mesecih še občutnejši.
Eden od sklepov sestanka je bil, da vodstvo Ceroza čim hitreje pripravi sanacijski program, ki bo aprila ali maja predstavljen tudi krajanom Sedraža in Marnega. K reševanju okoljskih težav in ureditvi razmer so se zavezali tudi župani občin ustanoviteljic - Radeče, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi in Litija - ki naj bi tudi v mesecu dni potrdile finančno sanacijo družbe.
RG
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Kot kaže, je ob vsesplošnem pomanjkanju družinskih zdravnikov ZD Šmarje pri Jelšah eden tistih zavodov, kjer se mladi specialisti radi zaposlujejo.
Vlagajo v prostore in ljudi
Nove pridobitve in dobro poslovanje ZD Šmarje pri Jelšah
ROGAŠKA SLATINA -Zdravstvena postaja je odprla povsem prenovljene prostore. Tri družinske ambulante, logoped, psiholog in programi preventivnih dejavnosti imajo zdaj na voljo svetle in sodobno opremljene prostore. Naložba je vredna 200 tisoč evrov. Z njo je občina izpolnila dva od petih ciljev boljše zdravstvene oskrbe na primarni ravni.
Zdravstvena postaja Rogaška Slatina spada pod okrilje Javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah. Ta pokriva kar šest občin ustanoviteljic in skupno 32 tisoč prebivalcev. Kot je povedala direktorica Jasna Žerak, so lahko naložbo izvedli tudi zaradi podpore občine, ki najemnine koncesionarjev pušča v proračunu zavoda. prav za takšne naložbe. Župan Branko Kidrič je dejal, da so si lani zadali pet projektov, s katerimi bodo zvišali javno zdravstveno varstvo v občini. »Z obnovo prostorov v zdravstveni postaji smo prva dva
cilja že dosegli. Radi bi pridobili še enega zdravnika družinske medicine. Razširili bi program pediatrije in storitve nujne medicinske pomoči. Tudi na ravni razpoložljivega programa dežurne službe si želijo kakšen korak naprej. A to je stvar širšega dogovora vseh občin soustanoviteljic.« Velika pridobitev je bil tudi nakup novega avtomobila za dežurnega zdravnika. Vodja slatinske zdravstvene postaje Mitja Mataln je dodal, da si želi slatinsko zdravstveno oskrbo organizirati tako, da bodo pri njih ena najbolj zaželenih delovnih mest za mlade zdravnike. »Predvsem si želim, da bi imeli za obravnavo bolnikov več časa. Z dobrim pogovorom in s temeljitim pregledom je namreč opravljenega že 80 do 90 odstotkov vsega dela.«
Nov veter dobrega vzdušja
Javni zavod ZD Šmarje pri Jelšah je lansko poslovno leto končal več kot uspešno, s 153 tisoč evri presežka, ob
čemer so izpeljali za skoraj 600 tisoč evrov različnih naložb. »Že v začetku leta smo prenovili zobno ambulanto v Podčetrtku, sredi leta še prvo nadstropje v ZD Šmarje pri Jelšah. Na razpisu smo pridobili novo ambulanto za še enega zdravnika. Uredili smo tudi dodatne prostore za laboratorij,« je naštevala direktorica Žerakova. V isti sapi je dodala, da je v resnici najbolj ponosna na dosežke, ki jih finančno ni mogoče ovrednotiti. Pridobili so certifikat družini prijaznega podjetja in pri tem ne gre samo za črko na papirju. Z notranjim časopisom Navdih povezujejo zaposlene iz vseh šestih lokacij, občutek skupnosti krepijo tudi z izleti, druženji in dogodki za otroke zaposlenih. Da nov veter blagodejno deluje na celoten javni zavod, so poudarili tudi nekateri župani občin soustanoviteljic. Nenazadnje je izbiro novega vodstva spremljala cela vrsta zapletov in nesporazumov.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Rekorden proračun
CELJE - Mestni svet je na seji na pustni torek sprejel proračun za letos. V tem okviru je potrdil tudi letni program prodaje finančnega premoženja občine, kar pomeni tudi prodajo skoraj četrtinskega deleža (24,9 odstotka) v družbi Celjski sejem.
Obravnava proračuna v drugem branju je tokrat minila brez obsežnejše in polemične razprave, najbrž tudi zato, ker so v občinskih strokovnih službah v zadostni meri lahko prisluhnili predlogom in pripombam iz prvega branja. Prava injekcija za letošnji proračun bo prodaja četrtinskega lastniškega deleža celjske občine v družbi Celjski sejem v predvideni vrednosti malo več kot milijon evrov, kar so svetniki prav tako potrdili.
Letošnji proračun je rekorden v zadnjih letih, težak kar 76 milijonov evro. »Zelo velik delež je namenjen investicijam, obetajo se evropska sredstva, odprti so številni razpisi, to bo zelo zahtevno leto,« je o uresničevanju ambicioznega proračuna še povedala Natalija Črepinšek, vodja sektorja za finance v Mestni občini Celje.	RG
Primož Brvar na čelu SD v Celju
CELJE - Na volilnem zboru članstva SD Celje so izvolili novo vodstvo in članstvo v predsedstvu stranke. Novi predsednik je postal Primož Brvar, podpredsednika sta Damir Ivančič in Marijana Kolenko. Branko Verdev je dobil še en mandat tajnika stranke.
Po dvanajstih letih se za ponoven mandat predsednika mestnega odbora ni potegoval Stane Rozman, ki je v svojem nagovoru povedal, da verjame, da je stranka v dobri kondiciji in da mesto predsednika v Celju prepušča mlajšim generacijam.
Primož Brvar je v svojem govoru poudaril, da celjski Socialni demokrati imajo znanje in energijo za aktivno oblikovanje podobe mesta, ki je usmerjena k dvigu kakovosti življenja njegovih prebivalcev.	RG
Pomagali mlademu Galičanu
ŽALEC - Dekanijska karitas Petrovče je v ponedeljek zvečer v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravila tradicionalni dobrodelni koncert Z roko v roki, na katerem je nastopilo deset ansamblov, vokalnih skupin, posameznikov in domača folklorna skupina. Del izkupička od prodanih vstopnic bodo v karitasu namenili za pomoč pri gradnji hiše 22-letnemu Žanu Kotniku iz Galicije, ki mu je v začetku leta požar povsem uničil domovanje. Skupaj jim je uspelo zbrati približno 7.954 evrov.
Dekanijska karitas Petrovče je letos dobrodelni koncert pripravila že 23. leto zapored. Petrovški pater Vanči Arzenšek pravi, da so se zanj v sredini 90. let odločili, da bi pomagali beguncem, ki so v Spodnjo Sa-
vinjsko dolino prihajali z območij nekdanje Jugoslavije. »Ker je karitas organizacija, ki pomaga najbolj ogroženim v družbi, so bili takrat begunci tisti, ki so najbolj potrebovali našo pomoč.«
Po umiritvi begunskega vala so organizacijo koncertov nadaljevali. Njihov osnovni namen je postal zbiranje denarja za socialno ogrožene v občini Žalec, na območju katere deluje petrovška karitas, ki kljub gospodarski rasti tedensko še vedno pomaga približno dvesto upornikom. »Pomoči potrebnih ni nič manj. Gospodarska rast se namreč kaže zgolj pri premožnejših, ki živijo vedno bolje, medtem ko ljudi, ki občutijo pomanjkanje, ni nič manj,« še dodaja Arzenšek. Prostovoljci hrano in obleko v prostorih Dekanijske karitas Petrovče delijo vsak četrtek med 9. in 11. uro.
ŠO
Vpis za vrtčevske novince
CELJE - Do 15. marca morajo starši, ki želijo, da bi njihov otrok septembra začel obiskovati enega od treh celjskih javnih vrtcev, poskrbeti za vpis. V tem šolskem letu so celjski javni vrtci lahko sprejeli vse otroke, ki so potrebovali varstvo, niso pa mogli vsem ugoditi glede izbire enote. Podobno pričakujejo tudi v prihodnje.
Tri javne vrtce obiskuje letos skoraj 1.800 otrok. Jeseni naj bi se vanje vključilo približno 430 novincev. Starši se najpogosteje odločajo za vpis v enoto, ki jim je najbližja, in če je le mogoče, izpolnijo njihovo željo, pravi Vanja Krašovic, ravnateljica Vrtca Anice Čer-nejeve. »Imajo pa ti otroci prednost letos, da se prestavijo v želeno enoto in potem novince sprejemamo na prosta mesta v enotah.«
In kaj morajo starši vedeti ob vpisu? Vlogo, ki jo najdejo na spletnih straneh vrtcev, morajo izpolniti in jo oddati osebno ali po pošti. Vanja Krašovic svetuje, naj pridejo starši v vrtec osebno, ker bodo tako najlažje dobili odgovor na kakšno dodatno vprašanje. Pomembno je, da imajo pri oddaji vloge v izbrani enoti vrtca s seboj svojo in otrokovo enotno matično številko in potrdilo delodajalca o zaposlitvi. »Če je v vrtec vpisanih več
otrok, kot je mest, bo zasedala komisija in vloge razvrstila glede na točkovno ovrednotene kriterije. Zaposlitev in stalno bivališče v Mestni občini Celje sta kriterija, ki prineseta največ točk,« opozarja sogovornica.
Slovenski otroci so v povprečju 80-odsto-tno vključeni v vrtce, v Celju je ta odstotek nekoliko nižji. Prispevek staršev za otroka v prvem starostnem obdobju znaša v celjskih vrtcih od 42 do 323 evrov in v drugem od 31 do 240 evrov, odvisno od plačilnega razreda.
Vlogo morajo oddati tudi tisti starši, katerih otroci bodo najnižjo starost za sprejem, to je 11 mesecev, dopolnili kasneje in ne že septembra. Prav v začetku letošnjega marca so zaradi velikega števila teh kasneje sprejetih otrok v Celju odprli dodatna oddelka, in sicer enega v Vrtcu Tončke Čečeve in drugega v Vrtcu Anice Černejeve. Sprejeli so 28 otrok. Novih posegov občina sicer ne načrtuje, v času poletnih počitnic bo le prenovila kuhinjo v enoti Mavrica Vrtca Anice Černejeve.
TC
Višje cene vodooskrbe
CELJE - Podjetje Vodovod-kanalizacija Celje je povišalo cene omrežnin in vode. V povprečju bo variabilni del cene dražji za 0,75 odstotka in fiksni del za približno tri evre za uporabnike v večstanovanjskih hišah ter za približno 3,3 evra za uporabnike v individualnih hišah. Medtem ko so cene variabilnega dela višje zaradi uskladitve cen z inflacijo, so višje cene omrežnine posledica realne ocene vrednosti infrastrukture, pojasnjujejo v podjetju.
Prvega marca so začele veljati nove cene za vodooskrbo. Vodarina ter storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki predstavljata variabilni del cene, sta dražji za 0,75 odstotka. Fiksni del stroška, ki ga predstavlja omrežni-na, bo višji za 3,04 evra na mesec za uporabnike v večstanovanjskih stavbah in za 3,34 evra na mesec za uporabnike v individualnih hišah. »Medtem ko so cene variabilnega dela višje zaradi uskladitve cen z inflacijo - predvsem vpliv dviga cen energentov - zadnja
uskladitev cen vodooskrbe je bila leta 2017, so višje cene omrežnine posledica realne ocene vrednosti celotne infrastrukture. V preteklosti je ta bila namreč podvrednotena in ni bila v celoti zajeta v poslovnih knjigah. Z realno oceno vrednosti infrastrukture se je povišal strošek za najem te infrastrukture in tako tudi cena omrežnine,« je pojasnila predstavnica podjetja Helena Kojnik.
Omrežnina se zaračunava mesečno in ni odvisna od porabe vode, temveč od velikosti vodomera oziroma priključka in je vsak mesec enaka. Je tisti del cene, ki pri vodovodnih in kanalizacijskih sistemih pokriva stroške potrebnih zamenjav infrastrukture za normalno delovanje sistemov. V zadnjih letih je podjetje za obnove namenilo več kot 2 milijona evrov letno. Letos bodo v podjetju Vodovod-kanalizacija za posodobitve v občinah Celje, Vojnik, Štore in Dobrna namenili 3,5 milijona evrov.
LKK
8
IZ NAŠIH KRAJEV
»Če bo usoda znana vnaprej, socialne bombe ne bo«
Tako na pristojnem direktoratu menijo o pripravi zakona o zapiranju Premogovnika Velenje - Pred premogovnikom še največ trideset let - Teš ostaja zanimiva energetska lokacija
VELENJE - Država razmišlja o pripravi zakona o zapiranju Premogovnika Velenje (PV), je bilo mogoče slišati na nedavnem Šaleškem forumu, ki so ga v Velenju gostile Finance. Čeprav so rudnik v bližnjem Zasavju zapirali postopoma, to v Šaleški dolini ne bo mogoče. Strokovnjaki s področja energetike zavračajo tudi idejo, da bi premogovnik združili s Termoelektrarno Šoštanj (Teš). »To je tako, kot bi izumirajočega dinozavra združili z manjšo proizvodno enoto, ki ima svetlo prihodnost,« je ponazoril finančni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) mag. Stojan Nikolić.
Država z razmislekom o pripravi zakona o zapiranju PV med drugim sledi usmeritvam Evropske komisije, ki je pred nekaj meseci objavila dokument o dolgoročnem zmanjševanju emisij do leta 2050. Do omenjene strategije se bodo zdaj opredelile države članice Evropske unije. Pričakovati je mogoče, da bodo prizadevanja komisije podprle. Pri tem je tudi nemška komisija za premog že sprejela odločitev o ukinitvi uporabe premoga za proizvodnjo električne energije, in sicer do leta 2038.
Vršilec dolžnosti direktorja Direktorata za energijo pri Ministrstvu RS za infrastrukturo mag. Hinko Šolinc pravi, da zapiranje PV, ki je v Šaleški dolini pomemben delodajalec, ne bo enostavno. A je sprejem zakona nujen, da se lahko ljudje in lokalna skupnost na zapiranje pripravijo. »Gre za idejo, kako na eni strani rešiti težave glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Na drugi strani je treba zaposlene v premogovniku in tudi ostale povezane družbe spodbuditi, da se prilagodijo in preživijo na nekem drugem trgu.«
Strošek premoga bo vedno višji
Pred desetletjem je bilo zapiranje velenjskega premogovnika predvideno za leto 2027, investicija v šesti blok šoštanjske termoelektrarne je delovanje rudnika podaljšala predvidoma do leta 2054. Če so analize kazale, da je premoga dovolj, zakaj so zdaj vedno glasnejše govorice, da ga bo treba uvažati?
»Zakon o zapiranju premogovnika lahko dovolj daleč vnaprej napove, kdaj se bo kaj zgodilo. To je ključno, da bodo zaposleni v premogovniku vedeli, koliko let bodo še imeli službo. In da bodo mladi razmišljali o dodatni izobrazbi ter iskanju drugega dela. Če bomo to vedeli mnogo let prej, ne bo socialne bombe,« je povedal vršilec dolžnosti direktorja Direktorata za energijo pri Ministrstvu RS za infrastrukturo Hinko Šolinc.
»Povedal bom prispodobo, a me prosim ne držite za posamezne besede ... Združevanje premogovnika in Teša je, kot bi izumirajočega dinozavra, ki bo najkasneje do leta 2054 nehal obratovati, združili s precej manjšo proizvodno enoto, ki ima svetlo prihodnost,« je dejal finančni direktor HSE Stojan Nikolić.
Prvi mož HSE pravi, da je premoga res toliko, kot so kazale pretekle študije, vendar je njegovo odkopa-vanje vedno bolj zahtevno. Če bi želeli odkopati vse zaloge, bi ob pridobivanju tega energenta potopili Šoštanj. »Tudi če bi po predvideni dinamiki izkopa kopali pre-
mog do leta 2054, bo njegova cena na enoto zaradi nižjih izkopanih količin vedno višja. In to kljub temu če stroške ohranimo približno na isti ravni,« je dejal Niko-lić. Pri tem je dodal, da bo v prihodnje nasploh vprašljiva sprejemljivost pridobivanja električne energije iz premoga.
HSE po besedah Nikolića potrebe po uvozu premoga v tem trenutku ne vidi, saj bi uvoz tega energenta Tešu z vsako tono prinašal denarno izgubo. Z energetskega vidika uvoz premoga po besedah Šolinca ni sporen. »Trenutno uvozimo vsa tekoča goriva in zemeljski plin. Če bi uvažali visokokalorični premog in ga kurili v napravi, ki ima dober izkoristek in ustrezno filtrirara izpuste, ne bi bilo katastrofe. Pri razmisleku o tem moramo upoštevati tudi okoljske omejitve,« je dejal.
Holding sicer pozdravlja razmišljanje ministrstva o pripravi zakona o zapiranju premogovnika. V tem trenutku krije vse stroške sanacije okolja in postopnega zapiranja, tako je PV v tem oziru edini rudnik v zgodovini Slovenji, ki strošek nosi sam.
Zapiranje premogovnika ne bo postopno
Medtem ko je Rudnik Trbo-vlje-Hrastnik premog izkopaval na več mestih, zaradi česar je bilo postopno zapiranje mogoče, je v Šaleški dolini tehnologija izkopa popolnoma drugačna, kot je bila v Zasavju, pravi Šolinc. »Gre za en stroj, ki na enem odkopnem čelu koplje ogromne količine premoga. Tega ne moremo primerjati s tem, da bi imeli na neki površini deset bagrov, pri čemer bi vsako leto ustavili dva.«
Če bi v PV izkop zmanjševali postopoma, bi postala proizvodnja premoga nerazumno draga. Fiksni stroški premogovnika, kamor sodijo plače, energija in vsi materialni stroški, namreč znašajo od 60 do 70 odstotkov vseh stroškov. Zato je po Šolinče-vem prepričanju smiselno, da premogovnik vse do konca obratovanja koplje s polno močjo in tako skupaj s Tešem obratuje dokaj ekonomsko učinkovito. »Teš 6 je namreč tako velika proizvodna enota, da potrebuje svoje količine premoga, saj ne more obrato-
Zaenkrat obstaja samo ideja o pripravi zakona o zapiranju Premogovnika Velenje, o letnici, kdaj bo predlog zakona pripravljen, pa še ne morem govoriti. Letos bomo na državni in evropski ravni najbrž prišli do konkretnejših odločitev o dolgoročnem zmanjševanju emisij do let 2030 in 2040. Glede na evropsko zakonodajo moramo tudi v Sloveniji pripraviti različne strateške dokumente in jih poslati Evropski komisiji, je povedal Hinko Šolinc.
vati na primer pri 10 odstotkih svojih zmogljivosti.«
Ker je v Evropski uniji aktualno prestrukturiranje premogovnih regij, bo v ta namen v naslednjem dese-
tletju ali dveh na voljo precej denarja. Po besedah vršilca direktorja Direktorata za energijo se bo treba potruditi, da bo država prejela čim več teh sredstev.
PV in Teš nimata skupne prihodnosti
V javnosti se večkrat pojavljajo ugibanja o morebitnem združevanju PV in Teša. Čeprav sta obe družbi zelo povezani, njuna združitev najbrž ne bi prinesla velikih prihrankov, meni Nikolić. Če je zdaj že jasno, da bo premogovnik nehal obratovati najkasneje do leta 2054, je termoelektrarna proizvodna enota, pred katero je svetla prihodnost. Njena umestitev in tamkajšnja energetska infrastruktura sta po njegovih besedah primerni za morebitno proizvodnjo električne energije iz plina. Na voljo so zmogljivosti za postavitev kombinirane plinsko-parne termoelektrarne med 350 in 450 megavati. Možno je, da bi obstoječe termoobjekte uporabljali tudi za sosežig ali sežig goriva, pripravljenega iz odpadkov ali drugih alternativnih goriv.
Šolinc deli mnenje finančnega direktorja HSE, da bo energijo, ki jo bo potrebovala država, smiselno v Šoštanju proizvajati tudi v prihodnje. Tam so namreč že daljnovodi, plinovod in strokovno usposobljeni zaposleni. Lokacija ima po njegovih besedah energetsko prihodnost. Iz viškov električne energije bi lahko v Tešu izdelovali različne pline. »V Tešu že danes proizvajajo vodik. Obstajajo tudi projekti, da bi za javni potniški promet v dolini uporabljali vodikove avtobuse. Mislim, da se bodo ideje razvile v pravo smer, delno tudi s pomočjo države, ki bi lahko za vodikove avtobuse razpisala subvencije.«
Dodal je, da bo treba v prihodnje najti rešitev tudi za daljinsko ogrevanje gospodinjstev in industrijskih odjemalcev toplote v Šaleški dolini. Gre za drugo največje daljinsko ogrevanje v državi. Energijo za toplovodni sistem bi bilo po Šolinčevem prepričanju smiselno še naprej proizvajati na območju termoelektrarne, in sicer iz takšnega ali drugačnega vira.
TINA STRMČNIK
Za mladoporočence najboljši
LJUBNO - Herbal glamping resort Ljubno je prejel evropsko nagrado kot najboljša destinacija za mladoporočence. Gre za mednarodno nagrado gostoljubnosti (International Hospitality Award), ki je podeljena v 28 različnih kategorijah.
Razkošen glamping na Ljubnem ponuja med drugim zeliščne savne, vožnjo z električnimi kolesi, raftanje, pohod z baklami in podobne dogodivščine. Šotori glampinga nudijo razkošje, ki je primerljivo s hoteli s petimi zvezdicami. Na vrhuncu poletne
sezone je cena nočitve več kot tristo evrov na noč. Podelitev nagrad je bila v Kijevu. Ocenjevanje je bilo opravljeno v enaindvajsetih evropskih državah.
BJ
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Toliko let ima kot Unior
Zrečani se letos veselijo svojih dveh stoletnic
n
ZREČE - V ponedeljek je praznovala stoti rojstni dan občanka Jožefa Matavž, po domače Pepca. Gre za prvo stoletnico iz tega kraja, zato je pripravila občina zanjo slovesen sprejem. Sprejema v kulturnem domu so se udeležili tudi predstavniki različnih ustanov in številni slavljenkini so-vaščani.
Dvorana je bila okrašena s številnimi baloni, ob odru je bila postavljena pozlačena velika številka 100. Slavljenka je razrezala veliko torto z napisom 100, v rokah so bili kozarci s penino. Z njo so nazdravili župan Boris Podvršnik in številni drugi Zrečani. Pester kulturni program so pripravili sovaščani Matavževe, od pevcev do inštrumentalistov in folkloristov.
Med drugim so ji zapeli pesem, ki je bila napisana in uglasbena posebej za to praznovanje. »Teta Pepca, teta Pepca, kako mladostni ste vi, kateri vas vidi, vam zdravja želi,« je med drugim odmevalo po dvorani. Slavljenka se počuti odlično, kljub temu da je ostala brez noge. »Zdrava sem, hvala bogu, jem lahko. Res je, včeraj me je po telesu malo >kocalo<, a sem rekla, da bo že bolje. In je res,« nam je povedala med pogovorom. »Le kako je to mogoče, da je človek enkrat star sto let?« se ni mogla načuditi svoji častitljivi starosti. Njeno odlično počutje potrjuje tudi, da se je med sprejemom kar nekajkrat pošalila.
Predstavitveni film
Posebej za slovesno praznovanje stoletnice Matavževe je bil posnet šestminutni film, ki je predstavil njeno življenjsko pot. Kot smo izvedeli, je »teta Pepca« doživela častitljivo starost, kljub temu da ji v življenju ni bilo vedno z rožicami postlano. V otroštvu je bila večkrat lačna. Takoj po drugi svetovni vojni se
je poročila z »Bržanovim Stankom«, ki je bil sodar. Rodila je tri sinove. Leta 1973 je doživela hud udarec, ko se je njen soprog na gradbišču v Nemčiji smrtno ponesrečil.
Slavljenka ima danes osem vnukov in štirinajst pravnukov. Dneve preživlja še vedno ustvarjalno. »Pletem, šivam in kaj po-likam. Težjega dela ne zmorem, ker nimam noge,« je opisala svoj vsakdan v izrazitem zreškem narečju. Spremlja tudi dnevno dogajanje. Pa politiko? »Že, že, ampak tam nisem ravno doma. Tudi razumem se ne nanjo, zato jo raje pustim pri miru,« nam je zaupala.
Seveda rada obuja spomine, tudi na nekdanje Zreče, ko še niso bile mesto. »Čisto majhne so bile, le nekaj hišic je bilo. Pa župnišče, cerkev in trgovina,« se spominja podobe Zreč iz svoje mladosti. V tistem času se je začela rast danes zelo močnega zreškega gospodarstva. Med občinskim sprejemom so zato poudarili tudi to, da praznujejo Zreče letos kar dve 100-letnici. Še eno bo letos praznovala domača družba Unior.
BRANE JERANKO, foto: GrupA
»Le kako je mogoče, da je človek enkrat star sto let!« se čudi svoji častitljivi starosti Jožefa Ma-
»Kdor hoče videti, mora gledati s srcem«
Jožica Nuč razstavlja svojo zbirko Malih princev
ROGAŠKA SLATINA - Prvič jo je prebrala v srednji šoli. Kot študentka angleščine in nemščine si je ob prvem obisku Velike Britanije kupila svoj prvi izvod. Potem je k zbirki dodala še različice v nemščini, francoščini, italijanščini in španščini. Pred približno desetletjem je njena strast do knjige Mali princ dobila krila. Danes jih ima natančno 331 v 115 jezikih in narečjih.
Anina galerija se bo nocoj spremenila v vesolje posebne vrste. Planeti se bodo spustili na Zemljo in majhen deček, mali princ, bo popotoval z enega na drugega. Srečal bo bahavca, lisico in vrtnico. Spregovoril bo v ukrajinščini, ruščini, angleščini, španščini in seveda francoščini. Obiskovalcem bo znova - kot morda že tisočkrat doslej - v notranjosti srca zatrepetala ponaro-dela misel: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem.«
»Morda je citat o tem, da kdor hoče videti, mora gledati s srcem, res že izrabljen, a še vedno tako zelo resničen. Z Malim princem je skoraj tako kot z Butalci Frana Milčinskega. Najprej jih bereš kot pravljico, potem pa sčasoma ugotoviš, da je vse res.«
Jožica Nuč uči nemški in angleški jezik že 36 let. Z
izjemno prvih osmih let, ko je službovala v Črnomlju, je celo kariero zvesta II. osnovni šoli v domači Rogaški Slatini. Vedno je imela rada knjige, a kako je dopustila, da ji je Mali princ tako zlezel pod kožo, še sama ne ve prav natančno. »Priznam, da se moram imeti kar na vajetih, čeprav mi ne uspeva vedno,« se široko nasmeje energična gospa. Zelo rada potuje in kot pravi, povsod naprej zavije v knjigarne in antikvariate. »V tujini so mi najbolj všeč knjigarne s kavarnami. V njih so običajno starejše knjige in vonj po vseh teh zgodbah je nenadomestljiv.« Da bi kaj takšnega lahko našli v digitalnem svetu, je povsem nepojmljivo. S pohodom sve-
tovnega spleta in predvsem Facebooka so med zbiralci
na svetovni ravni meje padle. Danes se jih na stotine združuje v posebnih skupinah, kjer je mogoče menjati knjige. Najbolj zaželene so seveda tiste v manj razširjenih jezikih in narečjih. Jožica je ustanoviteljico ene prvih ta-
kšnih skupin na družbenem omrežju spoznala tudi v živo. Odkar imamo Malega princa prevedenega celo v prekmur-ščino, ima tudi sama v menjavo možnost ponuditi veliko redkost. V to sočno slovensko narečje je besedilo prevedel Akoš Anton Dončec.
Čeprav je njena zbirka občudovanja vredna, se Jožica zaveda, da v globalnem smislu ni nič posebnega. »To tudi ni bil
Razstava Malih princev obeležuje 75. obletnico smrti pisatelja Antoina de Saint-Exuperyja. Razstavo knjig bodo spremljale ilustracije akademske slikarke Mojce Senegačnik. Kulturni program pripravljajo učenci II. OŠ Rogaška Slatina. V Anini galeriji v Rogaški Slatini si jo bo mogoče ogledati do 31. marca. Odprli jo bodo nocoj ob 18. uri.
nikoli moj namen. Pri vsem skupaj mi je najlepše, ko mi sedanji in nekdanji učenci z vsega sveta s potovanj ali kako drugače pošljejo knjigo ali kakšen spominek z motivom Malega princa. To je zame znamenje, da sem vanje vsejala seme ljubezni do knjig in pozornosti
do ljudi okrog sebe.« Sicer pa v Sloveniji obstaja nek gospod, ki ima v svoji zbirki kar 1.400 naslovov Malega princa, svetovni rekorder pa je menda nekje v Španiji z nepojmljivimi pet tisoč naslovi.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Mali princ, v izvirniku Le Petit Prince, je najbolj znana novela francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exuperyja (1900-1944). Mali princ je izšel leta 1943, preveden je v več kot 290 jezikov in narečij, prodan pa v več kot 80 milijonih primerkov. Gre za eno najbolj razširjenih knjig na svetu.
'" Is fsponsabte do

SJf
t j rose,
Kje bodo Mali princi našli stalno mesto v prihodnje, se zbirateljica Jožica Nuč še ni odločila.
-/ 1 .■■ l »i* A J »i*.
10
KULTURA
Mlade pevce je leta 1981 ob odprtju celjskega turističnega tedna v svoj objektiv ujel Milan Božič. (Foto: Zgod0vinski arhiv Celje)	V letu 1999 je moške pevce vodila Alenka Firšt. (Foto: arhiv Celjskega okteta)
Zaradi njihovih podoknic jokalo celotno osebje porodnišnice
Štirideset let Celjskega okteta
Kdo je bil glavni krivec, da je pred štiridesetimi leti nastala zasedba, ki je toliko let obdržala pevce in kakovost? »Morda sta vsega kriva Franjo Bobinac in Tolja Orač, ki sta še kot študenta dobila idejo, da bosta poiskala nekdanje sopevce iz celjskega gimnazijskega pevskega zbora, ki so se po končani gimnaziji raztepli vsepovsod. Zbrala sta dvanajst somišljenikov, ki so iskali nekaj novega, predvsem zaradi zabave in druženja. Prvič smo se sestali 14. septembra 1979 v gostišču Ribič v Celju,« so zapisali člani v koncertnem listu ob svoji dvajsetletnici. Štirideset let kasneje res skupina ni več v prvotni zasedbi, a še vedno ji poleg prijateljskega druženja poglavitno vodilo predstavlja kakovostna izvedba pevske dediščine.
Prvotno so se fantje imenovali Vokalna skupina Terca. Prvih nekaj let je vodenje skupine slonelo na ramenih Franja Bobinca, z nasveti je skupini pomagal tudi Edi Goršič. Franjo Bobinac ima na trinajst let prepevanja v skupini zelo lepe spomine. »Bili smo zelo dobri prijatelji, ki smo v petju neizmerno uživali. Ne samo da smo koncertirali, ampak smo veliko tudi potovali. Tudi nekaj zgoščenk smo posneli. Vsako leto smo najmanj enkrat pripravili tudi druženje z družinami. Se mi zdi, da smo se jim na ta način skušali odkupiti za vse trenutke, ko nas ni bilo doma.«
Od Terce do okteta
Vsako leto so imeli po nekaj nastopov. Prvi samostojni celovečerni koncert so imeli 2. oktobra 1981 v Narodnem domu. Decembra 1983 so se končno organizirali v društvo. Na občnem zboru 12. marca 1988 se je Vokalna skupina Terca preimenovala v Celjski oktet. Njihov tretji celovečerni koncert je spomladi 1988 popestrila gimnazijka Andreja Zakonjšek in s svojim čudovitim glasom navdušila ponovno polno dvorano
Narodnega doma. Na svoj prvi nastop in kasnejše redno sodelovanje ima Andreja Zakonjšek Krt same lepe spomine. »Pred prvim nastopom fantov nisem poznala, ker so bili precej starejši od mene, saj so bili generacija mojega brata. Zelo hitro so se med nami spletle prijateljske vezi. Na fante iz okteta imam zelo veliko lepih spominov, ki niso vezani le na naše koncerte in gostovanja -med njimi je tudi nepozabno gostovanje v Parizu - ampak tudi na letne vikend priprave ob morju, kjer je nastalo neskončno število simpatičnih, prijetnih zgodb in doživljajev, polnih neizmernega veselja in radosti. Celjski oktet je v vseh teh letih pomemben in redno prisoten del pevske kulture
v Celju, ki je veliko prispeval k razvoju in ohranjanju tako slovenske narodne kot tudi umetne pesmi.«
Učljivi in hudomušni učenci
V petnajsti sezoni, 1993/94, je umetniško vodstvo okteta prevzela mlada profesorica violine Alenka Firšt, ki ga je vodila polnih petnajst sezon. Z njenim prihodom se je začelo drugo obdobje okteta, več je bilo vaj, več nastopov, nekaj studijsko posnetih kaset in zgoščenk. »Na Celjski oktet me veže petnajst let intenzivnega druženja. To je bilo obdobje številnih vaj, koncertov, snemanj in gostovanj. Težili smo k iskreni interpretaciji, ohranjali
slovensko pesem, a posegali tudi po svetovni literaturi. Pevci so bili izredno prizadevni in vodljivi, a tudi navihani in hudomušni. Učili smo se drug od drugega in se veselili skupnih uspehov.«
Na koncert z novim dekletom, a brez srajce
Veni Ferant je bil med prvimi pevci in na dolgoletno druženje ima zelo lepe spomine. Posebni so bili trenutki, povezani s podo-knicami v porodnišnicah. »Nepozabni so bili trenutki, ko smo se zvečer postavili pod okno porodnišnice in s kolegi zapeli mladi mamici in novorojenčku. Takšnih lepih dogodkov se je kar nabralo. Pa petje na magistratu, ko smo
Celjski oktet na letošnji vaji (Foto: arhiv Celjskega okteta)
Za dan žena, 8. marca, ob 19.30 bo v Narodnem domu Celje slovesen koncert ob štiridesetletnici delovanja.
vsakega od pevcev pospremili v zakonski stan. In po toliko letih se še vedno kdo spomni, kakšna zadrega je bila tik pred koncertom v Rogaški Slatini, ko sem kot pevec imel s sabo tudi svojo novo deklico, žal pa sem doma pozabil koncertno belo srajco in metuljčka. Metuljčka smo si izposodil od tamkajšnjega natakarja, težje pa je bilo s srajco. Ker sem imel oblečeno belo jopico z V-iz-rezom, sem jo enostavno obrnil, da je bil izrez zadaj. Prišil sem še metuljčka in upal, da bo dolga brada zakrila vso to nerodnost.«
Pleničke je prala pod oknom porodnišnice
Petja pod okni porodnišnice se spominja tudi Franjo Bobinac. »Tradicionalno smo partnerki vsakega pevca ali nekdanjega pevca po porodu pred celjsko porodnišnico zvečer zapeli podoknico. Skoraj prepričan sem, da je tudi zaradi te tradicije pesem Pleničke je prala ponarodela. Prav vsem mamicam je priklicala solze na obraz. Na koncu se niso odpirala samo okna porodnic, ampak tudi okna dnevnih sob medicinskih sester, okna pisarn ... in tudi tam so pogosto jokali.«
V štiridesetletni zgodovini se je zgodilo še marsikaj zanimivega, med drugim so fantje nastopili na pogovornem večeru z olimpijcem Leonom Štukljem, nastopili so tudi s Triom Lorenz na proslavi v Parizu. Zadnja umetniška voditelja, ki sta stopila pred oktet, sta bila Primož Krt in Adriana Požun Pavlovič.
Mestna občina Celje je oktetu podelila tudi bronasti grb »za ohranjanje in uveljavljanje pevske dediščine ter dober glas, ki je iz Celja odmeval v slovenski prostor«.
BARBARA GRADIČ OSET
KULTURA
11
Jubilejne podobe strastnih smučarjev
Razstava ob 40-letnici Smučarskega kluba Zlatorog Laško
Smučarski klub Zlatorog Laško letos praznuje častitljiv jubilej, 40. letnico delovanja. Med drugim so ga v klubu počastili tudi z odprtjem razstave v Muzeju Laško.
Tradicija smučanja v Laškem ima seveda še daljšo dobo, kot je čas delovanja smučarskega kluba, ki je bil ustanovljen leta 1979. Zato so pripravljavci razstave posegli še globlje v zgodovino. »Poiskali smo stare smuči in drugo opremo, ki so jo domačini že pred prvo svetovno vojno uporabljali, sicer pa je na ogled smučarska oprema iz različnih zgodovinskih obdobij vse do današnjega časa, je povedala Maja Medvešek, pobudnica razstave in članica upravnega odbora Smučarskega kluba Zlatorog Laško.
Kot na vseh tovrstnih razstavah so velik magnet tudi fotografije, ki pričajo o duhu tedanjega časa. »Za fotografije starejšega datuma smo zaprosili Laščane za sodelovanje in na ta način prejeli kar precej fotografij iz obdobja pred prvo svetovno vojno, po njej in iz drugih obdobij. Kar veliko fotografij ima v arhivu tudi naš smučarski klub, ki je ob dvajseti obletnici delovanja tudi izdal prvi bilten. Prav tako je ta izšel ob 25-letnici zveze učiteljev smučanja v Laškem, pripravili ga bomo tudi ob sedanjem jubileju, izšel bo maja in bo predstavljen na kavarniškem večeru Smučarskega kluba Zlatorog Laško,« je še dejala Maja Medvešek.
Dolga zgodovina smučanja v Laškem
Laščani niso bili med prvimi, a so bili zagotovo med najbolj strastnimi smučarji. V preteklosti so domačini smučali pretežno po okoliških hribih, kot so Majerhof (danes Taborje), Kobivjek in Komesov hrib (današnja Kidričeva ulica). Eden prvih zapisov o
smučanju v Laškem sega v leto 1926, ko je bilo smučarsko tekmovanje, na katerem je zmagal Ernestl Matko.
V	obdobju po vojni so smučarski duh v Laškem krepili mnogi smučarji - Stanko Šipek, Miro Firm, Janez Rems, Karel Vidali, Jure Kislinger, Marko Drnovšek, Maks Podrgajs in drugi. Takrat so bila organizirana tudi resnejša tekmovanja v Pajkovi ali Trbežnikovi dolini na Šmohorju.
V	kasnejših obdobjih so smučarska tekmovanja prirejali na Krištofu, z vrha katerega je bila postavljena veleslalomska proga s ciljem na današnjem pokopališču. Organizirali so tudi tekmovanje za mladino, in sicer so slalomsko progo s Krištofa popestrili s tekom okoli nekdanje tekstilne tovarne. Ob robu veleslalomske proge je bila zgrajena tudi skakalnica, prizorišče mnogih tekmovanj.
Smučarski klub Zlatorog Laško, ki je bil ustanovljen 8. februarja 1979, je najprej deloval v okviru TVD Partizan kot smučarska sekcija. Ob ustanovitvi je v uvodnem pozdravu predsednik TVD Partizan izrekel naslednjo misel: »Do zdaj je bilo smučanje domena posameznikov, ki so iskali to obliko športne rekreacije le za lastno zabavo. Danes postaja vedno bolj potreba tako delavcev kot šolarjev, da se po naporih svojega vsakdana sprostijo na snegu in naberejo novih moči za jutrišnji delovni dan. Temu pravimo aktivna rekreacija - saj je smučanje športna prvina, ki zahteva telesno zdravega človeka z dobro telesno kondicijo.«
Izseke iz razgibane zgodovine laškega smučanja si bo v Muzeju Laško mogoče ogledati do 2. aprila.
ROBERT GORJANC Foto: MUZEJ LAŠKO
Ernestl Matko, eden od pionirjev smučanja v Laškem, v zasneženem središču mesta
O Frankolovem novi knjigi
Frankolovo in njegovo širšo okolico opisujeta dve novi obsežni knjigi, ki sta delo domačina Matije Založnika. Ta je pripravil lani skupaj z Marijo Trobec svojo prvo knjigo Frankolovo skozi stoletja - Od davnine do župnije sv. Jožefa. Novi Založnikovi deli sta fotomonografija Življenje ob Tesnici nekoč in danes ter Iskriva Iskrača, ki govori o dveh ljudskih piscih, očetu in sinu.
Matija Založnik iz Lindeka, najvišje ležeče vasi frankolovskega kraja, je vnet raziskovalec franko-lovske tiner širše preteklosti. Doma je - kot pravi domači župnik pater Branko Cestnik - iz sence lindeške-ga gradu. »Zlasti to zadnje Matijo venomer spodbuja, da koplje po arhivih in listinah, zbira podatke, zlaga skice in fotografije, iz rok pozabe ugrablja zgodbe prednikov,« ga opisuje Cestnik, ki je Založniku pri nastajanju knjige svetoval in pomagal. Založnikovo zanimanje za preteklost izraža tudi to, da je upravitelj in lastnik graščine Tabor v Višnji vasi pri Vojniku, in sicer na križišču ceste proti Dobrni oziroma Vitanju.
Po lanski, to je prvi knjigi je ostalo na voljo še veliko zanimivega gradiva o Frankolovem, ki ga predstavlja v novi foto, monografiji. Med drugim opisuje najdbe iz mlajše kamene in mlajše železne ter rimske dobe, okoliške graščine, nekdanje cerkveno življenje
Pomlad pripeljala smeh
Pomlad že vrsto let v knežje mesto pripelje festival Dnevi komedije, enega najbolj prepoznavnih in priljubljenih kulturnih dogodkov v Celju, ki ga ponavadi obišče približno 2.300 ljubiteljev žlahtnega žanra. Prva predstava je bila že včeraj, zadnja bo 17. marca.
Komedija je žlahten žanr, ukvarja se z vsem tistim, čemur se resni žanri izogibajo. S pomočjo smeha nam nastavlja ogledalo, nas klofuta in smeši. Pod drobnogled postavlja naše slabosti in napake, smeji se tistemu, nad čimer se posameznik v resničnem življenju razjoče. Tekmovalni program je pripravila Tatjana Doma. Letos so na ogled naslednje komedije: Venera v krznu, Ventilator, Realisti, Strašni starši, Predstava, ki gre narobe, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Prekleti kadilci ter Ne pozabite na rože. Posebej je upravnica SLG Celje mag. Tina Kosi vesela, da so štiri tekmovalne predstave nastale po slovenskih predlogah. »Samo slovenski dramatik je tisti, ki lahko razume našo družbo, njene probleme na avtentičen in naš način.«
Letos prvič v zgodovini festivala na celjskem odru ne bo predstave SLG Celje, saj je komedija Profesionalci espe, pod katero se je podpisal Boris Kobal, plagiat. Festival, ki je ocenjen na 50 tisoč evrov, že vsa leta podpirajo Mestna občina Celje in številni sponzorji, pri čemer festival ostaja brez denarja ministrstva za kulturo.
BGO
Matija Založnik s svojima novima knjigama
kulturne spomenike, grobove pomembnih Frankolovčanov, frankolovsko šolstvo in šolnike, pesnike in pisce, stenografa Be-zenška in druge znamenite Fran-kolovčane, prvo in drugo svetovno vojno, frankolovski nacistični zločin, Črešnjice, dolino mlinov ob Tesnici, izstopajoče frankolo-vske stavbe, pevske skupine ... Fotomonografija Življenje ob Tesnici nekoč in danes obsega več kot šeststo strani.
Zajetna je tudi nova knjiga o Iskračih, očetu in sinu. Književnik Jožef Iskrač - Frankolski je bil rojen na Frankolovem leta 1836 in je deloval v Črešnjicah, Špitaliču in Razdelju. Znan je po dveh epskih pesnitvah, to je Veroniki De-seniški in Petrovski Materi Božji. Umrl je leta 1900. Pisateljeval je tudi njegov sin Janko Iskrač -Drameljski.
BRANE JERANKO Foto: DANILO SKONČNIK
Razstava štirih društev
V galeriji Železarskega muzeja Štore je na ogled razstava fotografij članov štirih fotografskih društev iz Celja in Štor. Gre za društva Svit, Cinkarna Celje, Štore Steel in Fotografsko društvo Celje.
Predstavljenih je 67 fotografij in to na prosto temo. Na ogled so dela iz sveta športa in živali, iz urbanega sveta ter vedno bolj priljubljene črno-bele fotografije. Gre za vsakoletno razstavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Letos je bila odprta zaradi številnih dogodkov v začetku meseca kulture šele pred koncem februarja. Kot je poudarila direktorica železarskega muzeja Slavica Glavan, pomeni razstava vsakoletno možnost predstavitev fotografskega ustvarjanja kot dela mestne kulture. Razstava bo na ogled do konca tega meseca.
BJ
12
NAŠA TEMA
Slovenija mora povečati samooskrbo
Podnebne spremembe so tu. Smo nanje pripravljeni?
Ne glede na zadnje zaplete, ki bolj kot na spodbujanje samooskrbe kažejo na njeno zatiranje, kmetijska ministrica Aleksandra Pivec zagotavlja, da je prav samooskrba osrednja rdeča nit strateških načrtov, ki jih pripravljajo. »Seveda bo temu, če bomo želeli dvigniti samooskrbo, moral slediti niz dejavnosti in ukrepov. Med drugim tudi to, da bomo slovensko kmetijstvo in pridelavo čimbolj obvarovali pred različnimi okoljskimi oziroma vremenskimi vplivi. K temu zagotovo sodijo tudi postavitve rastlinjakov, protitočne mreže in namakalni sistemi. Če je to res interes države in ministrstva, kajti za kmetijstvo zagotovo je, bo treba določene stvari pregledati in urediti ter v medresorskem sodelovanju kmetijstvu omogočiti razvoj in obstoj. Če bomo napisali strateški načrt in omogočili črpanje
denarja, potem ne more biti zakonodaja tista, ki to ovira,« je jasna ministrica, ki ji za zdaj kmetje zaupajo in verjamejo v moč njenih besed. Ministrica pravi še, da si bo prizadevala, da do tovrstnih nasprotij med posameznimi ministrstvi ne bi več prihajalo.
Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, ob tem opozarja, da so podnebne spremembe dejstvo in da z njimi že živimo, čeprav si mnogi pred tem še zatiskajo oči. Kot opozarja, so naložbe, kot so rastlinjaki, neobhodne za obstoj slovenskega kmeta. Enako meni tudi samostojna aktivistka in članica Eko civilne iniciative Slovenije Ekoci Irena Rotar. »Hrana se bo v naslednjih letih in desetletjih močno podražila, za najmanj 50 odstotkov. Zdravo, ekološko in biodinamično pridelana hrana se bo podražila še bolj.
Samooskrba na ravni gospodinjstva, lokalne skupnosti in države je zato ključnega pomena, je prepričana Rotar-jeva. Sprašuje se še, na koga se bomo lahko v času vedno močnejših podnebnih sprememb še zanesli glede uvoza hrane, če je že danes uvozimo 60 odstotkov. Prav zaradi tega Rotarjeva tudi pozdravlja napovedi aktualne kmetijske ministrice, da bo država spodbujala ekološko pridelavo. Predvsem pa si vsestranska okoljska aktivistka prizadeva, da bi bili vsi državljani bolj napredni in da bi začeli že danes razmišljati o tem, kaj bomo jedli po letu 2030. »V prihodnje naj bi v ospredje stopila akvaponika, gre za kombinacijo gojenja rib in rastlin hkrati. A vendar ima hrana, ki zraste v zemlji, pravi okus, ostalo zraste zgolj na podlagi hranil, ki potujejo po vodi do rastline.«
Po besedah kmetijske ministrice Aleksandre Pivec ostaja ena glavnih nalog Slovenije dvig prehranske samooskrbe. A neusklajenost medresorske zakonodaje to onemogoča. Kmetijsko ministrstvo kmetom za postavitev rastlinjakov ponuja subvencije, na drugi strani jim okoljsko ministrstvo postavlja nerazumljene pogoje, ki stroške postavitve dvigujejo v nebo. Na pragu pomladi, ko kmetje pripravijo potrebno infrastrukturo, da lahko jeseni žanjejo sadove dela, se dogovor o spremembi uredbe vedno bolj odmika.
Čeprav je nova gradbena zakonodaja v veljavo stopila že sredi lanskega leta, so se zdaj razkrile nove številne pomanjkljivosti in neusklajenosti. Po novi zakonodaji potrebujejo kmetje za postavitev rastlinjakov, večjih od 150 kvadratnih metrov, projektno dokumentacijo in vsa potrebna soglasja, plačati morajo tudi komunalni prispevek. To pridelovalcem zelenjave in jagodičja zelo poveča stroške. »Za postavitev 650 kvadratnih metrov velikega rastlinjaka, ki stane približno 20 tisoč evrov, bi moral kmet odšteti še približno 3 tisoč evrov za projektno dokumentacijo in 7.500 evrov za komunalni prispevek. V vse to ni vračunan čas, ki ga kmet porabi za pripravo potrebne dokumentacije. To je nesprejemljivo,« je izračun predstavil Jernej Redek, tajnik Sindikata kmetov Slovenije.
Gradbeno dovoljenje zaradi varnosti
»Začasne rastlinjake in rastlinjake, kupljene na trgu, pri katerih niso potrebna gradbena dela, je mogoče ne glede na površino postaviti s tako imenovanim malim gradbenim dovoljenjem. Za trajne rastlinjake nad 150 kvadratnih metrov je klasično gradbeno dovoljenje potrebno zaradi varnosti,« je v odzivu na zahtevo po spremembi neživljenjske uredbe,
ki jo je podal sindikat kmetov, odgovorilo ministrstvo za okolje in prostor. Kot so še pojasnili na okoljskem ministrstvu, za rastlinjake, ki so začasni objekti, ni treba pridobiti nikakršnega dovoljenja in zanje ne veljajo nobene omejitve, razen če jih določa občinski prostorski akt. Enako velja za rastlinjake do 50 kvadratnih metrov.
Za rastlinjake od 50 do 150 kvadratnih metrov je treba pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt (malo gradbeno dovoljenje). »Vlogo
Naravno ogrevani rastlinjaki in gozdni vrtovi
Vsi kazalniki so usmerjeni k temu, da bomo slej ali prej prisiljeni zagotavljati lastno hrano, saj bomo, če bomo v tako veliki meri odvisni od uvoza, lačni, je prepričana aktivistka Irena Rotar. Zato podpira vsakršna prizadevanja za finančno podporo kmetom pri postavitvi rastlinjakov. A v prihodnje bomo morali tudi na tem področju razširiti znanje. Kot pravi, so prihodnost naravno ogrevani rastlinjaki in gozdni vrtovi, ki z uporabo per-makulturnih načel omogočajo pridelavo hrane 365 dni v letu in to brez uporabe fosilnih goriv Kot primer Rotarjeva izpostavlja ustanovitelja in direktorja inštituta za permakulturo v Srednjem Skalnem gorovju v Koloradu, Jeromeja Osentowskega. Ta je pred skoraj 30 leti, da bi si povrnil zdravje, v hladnem podnebju (pozimi pod -30 stopinj Celzija) na nadmorski višini 2.200 metrov v rastlinjakih začel gojiti tropske rastline. Njegov inštitut je po vsem svetu znan po posebnih rastlinjakih, ki uporabljajo tako imenovano »klimatsko baterijo« — tehnologijo, ki višek toplote v sončnih dneh shrani v zemljo in jo kasneje ob nočeh in hladnih dneh uporabi s pomočjo enostavnih termostatov in ventilatorjev, ki jih poganja sončna energija. Danes skrbi za več rastlinjakov na svojem posestvu v Koloradu. Od majhnih do največjega rastlinjaka, kjer tudi sredi najhujše zime goji banane, papaje, fige in ostalo tropsko sadje ter zelišča. Gre za pasivne rastlinjake, kar pomeni, da pri tem ne uporablja fosilnih goriv in skoraj nič elektrike iz omrežja, ampak s pomočjo sončne svetlobe preko vpihavanja toplega zraka v zemljo vzdržuje temperaturo zemlje na vsaj 20 stopinj Celzija. Pri zadrževanju toplote si pomaga s termalno maso, kot so skale, voda in ostali materiali, ki dobro akumulirajo toploto, če so premišljeno postavljeni. Samo v res najbolj hladnih nočeh mora v rastlinjaku zakuriti v peči na drva. Poleti rastlinjake hladijo rastline s svojo senco.
Visoki stroški pc rastlinjakov stre prehranske sam
Za rastlinjake od 50 do 150 kvadratnih metrov je treba pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt (malo gradbeno dovoljenje).
Jernej Redek: »V Sloveniji je kmet vse drugo prej kot pridelovalec hrane, zato je tudi konkurenčnost tako nizka. Nismo suvereni lastniki zemljišč. Zakonodaja nas nenehno omejuje. Imamo ogromno nadzorov in inšpekcij, ki pregledujejo pravilnosti in točnosti zapisov. Tako kmetje več časa posvečamo drugemu delu. Naj nas samo pustijo delati. Delali bomo v okviru zakonodaje. Samo da imamo čas za svoje delo, za delo na polju, v rastlinjakih. In ne da se več časa ukvarjamo s papirji, ki so namenjeni bolj nadzoru kot evidencam.«
NAŠA TEMA
13
)stavitve v koleno ooskrbe
Za postavitev večjega rastlinjaka je treba naročiti projektno dokumentacijo, pridobiti vsa soglasja in plačati komunalni prispevek
OB ROBU
Ko leva roka ne ve, kaj dela desna
Џ-
Ali ko eno ministrstvo z zakonodajo onemogoča drugo. Zdi se, da smo naš državni birokratski aparat res prignali do roba skrajnosti. Domala ni zakona, v katerem se čez čas ne bi pokazali številni nesmisli in neusklajenost z drugim zakonom.
Zadnja leta nas kmetijski in prehranski strokovnjaki vse glasneje opozarjajo, da je v Sloveniji nujno treba dvigniti delež prehranske samooskrbe. V nasprotnem primeru nam, v ne tako oddaljeni prihodnosti, grozi lakota. To si je ob pogledu na trgovine, polne uvožene in cenovno dostopne hrane, v tem trenutku res težko predstavljati. A bi bilo morda vendarle pametno tem ljudem prisluhniti. Žal je zaradi ekonomskega položaja slovenskega delavca ta velikokrat prisiljen izbrati glede na ceno in ne glede na kakovost. In žal mnogim delovnim Slovencem zdrava domača hrana, v kolikor si je ne pridelajo sami, ni več dostopna.
A če bomo z zadržano potrošnjo na eni in nebrzdano birokracijo na drugi strani slovenske kmete povsem onemogočili, bomo čez čas težko sploh še kaj pridelali. Enak bo rezultat, če bomo s podeželja pregnali vse, ki so danes še pripravljeni delati in v

LEA KOMERICKI KOTNIK
kmetijstvu še vidijo priložnost in prihodnost. Da je papirolo-gije tudi v kmetijstvu ogromno, pričajo izjave kmetov, ki pravijo, da že skoraj več časa preživijo za računalnikom kot na njivi.
Potem so tukaj še podnebne spremembe, ki jih je vse težje zanikati. Pogosta in vse daljša sušna obdobja na eni in močni nalivi s točo na drugi strani so vsakoletni izziv tistim, ki si z delom v naravi služijo kruh. Rastlinjaki, namakalni sistemi in protitočne mreže bodo kmalu enako nujni za kolikor toliko smel pridelek, kot so za to potrebne rodovitna zemlja in pridne roke.
Politikov so polna usta sodelovanja in besed, da bo naša mala Slovenija lahko le tako uspela in da bodo turistični ponudniki in kmetije s povezovanjem ponudbe veliko lažje uspeli prodreti na tržišče. Potem enostavno ne razumem, zakaj ti isti politiki lahko na enem področju sprejemajo zakone, ki so v popolnem nasprotju s težnjami drugega področja. Kot je v tokratnem primeru, ko se okoljsko ministrstvo preprosto požvižga na eno od prioritetnih nalog kmetijskega. Ja, včasih bi bilo res dobro, če bi se znali pogovarjati in sodelovati. Predvsem v politiki.
»Nova zakonodaja velja tudi za tako imenovane tunele, rastlinjake, ki so prekriti s folijo in jih kmetje prestavljajo z njive na njivo. Če ga danes kmet postavi na eni njivi in ga čez pet let prenese drugam zaradi kolobarjenja, mora takrat ponovno plačati komunalni prispevek. V Sloveniji ne poznam človeka, ki bi v 15 letih trikrat ali petkrat plačal komunalni prispevek za isti objekt.«
za to dovoljenje lahko izpolnijo investitorji: na obrazcu med drugim opišejo lego objekta na kopiji zemljiškega katastra, tloris in prerez objekta ter priložijo soglasja (če se gradi v območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture ali varo-
va dokumentacijo, ki jo izdela projektant, pridobitev mnenj in plačilo komunalnega prispevka. »Pri tem velja, da če je rastlinjak kupljen na trgu kot izdelek s certifikatom, se ga ne glede na površino šteje za nezahteven objekt, torej se ga postavi z ma-
S postavitvijo rastlinjakov bi v Sloveniji lahko povečali samooskrbo z zelenjavo, ki je izjemno nizka in je v letu 2017 dosegla komaj 39 odstotkov.
HTM
^тЛЈЧ)
vanih območij) in dokazilo o pravici do gradnje. Projektne dokumentacije ni treba izdelati,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Za večje stalne rastlinjake, ki se štejejo za manj zahtevne objekte, je treba pridobiti klasično gradbeno dovoljenje, ki je potrebno tudi za zahtevne objekte in med drugim zahte-
lim gradbenim dovoljenjem. Pogoj je tudi, da se ne izvaja na primer betonskih del za temelje ali drugih gradbenih del,« še pojasnjujejo na ministrstvu. »Uredba za začasne rastlinjake in rastlinjake, kupljene na trgu, ne postavlja nobenih pogojev glede površine. Za ostale, trajne rastlinjake nad 150 kvadratnih
metrov je treba zagotoviti, da so varni, zato je zanje potrebno klasično gradbeno dovoljenje.«
So kmetje predhodno uredbo izrabljali?
Zakonodajalca smo povprašali, čemu se je odločil za tovrstno spremembo zakonodaje, saj je urejanje gradbenega dovoljenja ne samo postopkovno zamudno, temveč tudi precej drago, kar je nekako v nasprotju s težnjo države po povečanju samooskrbe. Z okoljskega ministrstva so odgovorili, da številne izkušnje glede razvrstitve objektov, ki so bili po stari uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje razvrščeni med enostavne objekte, kažejo, da so investitorji le to izrabljali. »Investitorji so te objekte postavljali v nasprotju z določili prostorskih aktov, morebitnih potrebnih soglasij niso pridobivali. Takšne postavitve enostavnih objektov so povzročale sosedske spore, saj investitorji niso spoštovali dobrih sosedskih običajev, o postavitvi niso obvestili niti sosedov, niti svojih enostavnih objektov niso odmaknili toliko, da mejašem ne bi povzročali škode.« Ob tem na ministrstvu pravijo še, da sprememba zakonodaje nikakor ne bo vplivala na tiste, ki rastlinjake že imajo, razen če so morebiti nelegalne gradnje.
Preveč denarja in premalo izplena
Da nova zakonodaja pri kmetih ni dobro sprejeta in da marsikoga omejuje pri razvoju, je prepričan tudi Dejan Farčnik
z Vranskega, ki se ob službi ukvarja še z gojenjem čilijev. Ima srednje velik rastlinjak, ki za zdaj, kot pravi, zadošča njegovim potrebam. »Pred časom sem sicer razmišljal, da bi morda razširil pokrite površine in postavil nekoliko večji rastlinjak, a ga ob takšnih pogojih zagotovo ne bom,« je jasen. Treba je vedeti, da postavitev rastlinjaka že sama po sebi ni poceni. »Za 200 kvadratnih metrov velik rastlinjak je treba odšteti približno 5 tisoč evrov, ob tem je treba rastlinjak ves čas vzdrževati, kar tudi ni zastonj. Če k temu prištejemo še stroške projektne dokumentacije in celo plačilo komunalnega prispevka, hitro ugotovimo, da se strošek investicije nikakor ne povrne,« razmišlja sogovornik.
Podpora tujih uvoznikov hrane
S postavitvijo novih rastlinjakov bi v Sloveniji lahko povečali samooskrbo z zelenjavo, ki je zdaj že skoraj sramotno nizka - po podatkih statističnega urada je v letu 2017 dosegla komaj 39 odstotkov. »Slovenija je na področju vrtnin močno deficitarna in zato kmetijsko ministrstvo močno spodbuja pridelavo vrtnin. Seveda kmetom pri tem zelo pomagajo rastlinjaki. Okoljsko ministrstvo s takšnimi uredbami onemogoča kmetom, da bi za Slovence pridelali kakovostno in varno zelenjavo iz bližine, pravi Redek. Predsednik kmetijskega sindikata Anton Medved ob tem dodaja: »S temi ukrepi spodbujamo tuje uvoznike z nekakovostno hrano. Domači pridelovalci, ki znajo in proizvajajo kakovostno hrano, so na vsakem koraku omejeni s pretirano birokracijo.«
Sogovornika ob tem dodajata, da so ministrstvo že lani pozvali k javni razpravi, a so bili neuslišani. Razprava se je zdaj
razvnela, saj je napočil čas za postavitev novih rastlinjakov. Kmetijsko ministrstvo je objavilo tudi razpis za nepovratna sredstva. Skupaj je v tem letu za prilagoditev kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe, k čemur sodijo postavitev rastlinjakov, namakalnih sistemov in protitočnih mrež, namenjenih 6,6 milijona evrov. A prijav na razpis ni.
»Ministrstva so povsem neusklajena. So kot ansambel brez dirigenta. Ne vedo, kdo kaj dela. Neusklajena niso zgolj ministrstva med seboj, neusklajeni so tudi posamezniki znotraj resorja,« je kritičen glavni tajnik kmetijskega sindikata.
Sindikat kmetov od ministrstva za okolje in prostor zahteva takojšnjo spremembo zakonodaje oziroma uredbe, ki bo ustrezno uredila področje postavitve rastlinjakov in vrtin za namakanje. »Časa res ni veliko, zato pričakujemo, da se bo to v najkrajšem možnem času uredilo. Zahtevamo, da zakonodaja pride nasproti kmetu, ker kmet je za delo in ne za urejanje birokratskih postopkov,« je oster Medved.
Skrunitev kulturne dediščine
Jernej Redek je ob vsem tem opozoril, da so rastlinjaki le vrh ledene gore. »Tukaj so še vrtine za namakanje in vsi drugi objekti, ki ne ustrezajo več gabaritom, ki so bili postavljeni pred več kot dvajsetimi leti. Standardi za rejo živali so se spremenili, mehanizacija se je povečala. Da ne govorimo o tem, da so uradniki na MOP s tem predpisom porušili tudi kulturno dediščino. Kajti kozolec ne sme biti širši od petih metrov, kar pomeni, da so uničili njegovo arhitekturo. Rastlinjaki so le vrh ledene gore in na njih smo se oprli. Celotno uredbo je
treba spremeniti in urediti tako, da bo primerna tako za kmete kot za prebivalce podeželja, a tudi za podobo podeželja, predvsem pa da bo funkcionalna. Da bomo kmetje lahko kmetovali, da bomo lahko upravljali svojo dejavnost in ne da si bomo nakopavali dodatne stroške ali iskali bližnjice,« še pravi Redek.
Medved na poti v Ljubljano
S težavami je seznanjena tudi ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, ki se je z nekdanjim okoljskim ministrom Juretom Lebnom ustno že dogovorila o nujnih spremembah, a do podpisa, ki bi kmetom omogočil postavitev rastlinjakov pod »starimi« pogoji in s tem črpanje denarja z razpisa, žal ni prišlo. »Resnično si želim, da bi se na okoljskem ministrstvu kmalu vzpostavilo novo vodstvo. Želimo, da se kmetje prijavijo na razpis in da se sredstva za ta namen razdelijo,« pravi ministrica. Kmetje se morajo na razpis prijaviti najkasneje do 29. maja. »Takoj ko bomo dobili novega okoljskega ministra, mu bomo predstavili pobudo o spremembi. Zato ker lani sprejeta zakonodaja te postopke ovira in je hkrati nepravična,« dodaja Pivčeva.
V sindikatu niso tako strpni in nemudoma zahtevajo sestanek s predstavniki ministrstva za okolje in prostor. Drugače bo, kot se radi pošalijo, Medved prišel v Ljubljano. Pri čemer imajo v mislih predsednika sindikata Antona Medveda. Ta med drugim poudarja: »Z vsemi ukrepi moramo omogočiti, da bodo ljudje, ki so še voljni delati na kmetiji, tam ostali. Mladi si danes vsak trenutek izračunajo, če se ne splača, gredo drugam in se zaposlijo v drugih panogah. Ko enkrat zapustijo kmetijo, se ne vrnejo več.«
14
KRONIKA
Roparji še vedno na prostosti
So res zbežali peš?
Še vedno so na prostosti roparji, ki imajo na vesti ropa, ki sta se zgodila v zadnjem tednu. Prvi rop je bil v sredo pretekli teden, in sicer v poslovalnici SKB banke v Cankarjevi ulici v Velenju, drugi je bil pretekli petek na Vranskem, kjer sta neznanca oropala pošto.
Rop banke v Velenju se je zgodil v dopoldanskih urah. Ropar je bil oblečen v temnej ša oblačila. Po vstopu v prostore je zaposlenim
zagrozil s hladnim orožjem in zahteval denar. Nato je iz banke pobegnil peš po Cankarjevi ulici v smeri proti Šaleški cesti. Po ropu je bilo na Velenjskem več policijskih blokad, v katerih so policisti preverjali voznike, vendar se je za storilcem izgubila vsaka sled.
Nato se je rop zgodil še v petek. Zamaskirana in oborožena neznanca sta približno ob 18. uri vstopila v pošto na Vranskem, pobrala denar in pobegnila. Koliko denarja so roparji
v obeh primerih odnesli, policija ni sporočila.
Po nekaterih neuradnih podatkih naj bi očividci pred banko v Velenju tik pred ropom opazili mlajšega moškega, ki je tam postopal. Ali bi lahko šlo za moškega, ki je banko oropal, je zaenkrat nemogoče domnevati. Več kot očitno bodo kriminalistom pri iskanju storilcev pomagali tudi posnetki varnostnih kamer. Nihče od roparjev med kaznivim dejanjem ni poškodoval nikogar. Kriminalisti prav tako
še zbirajo obvestila o možnosti, da so imeli roparji, ki so vstopili v banko in pošto, poma-gače, ki so jih čakali v neposredni bližini. Gre za prva večja ropa na Celjskem letos.
Kot je znano, so se lani na Celjskem vrstili predvsem ropi bencinskih črpalk in pošt, vendar predvsem na območju Celja. Policija je do zdaj nekaj roparjev bencinskih servisov in pošt že prijela.
SŠol
Večina krivde ni priznala
Tragedija pri Vranskem vzela dve življenji
Očitajo jim preprodajo mamil na Celjskem in Mariborskem Prometna varnost se je izredno poslabšala
V času preiskave je eden od odvisnikov zaradi predoziranja s kokainom, ki naj bi ga nabavil pri osumljencih, umrl. Foto: PU Celje
Na celjskem sodišču so se pretekli teden vrstili predobravnavni naroki zoper obtožene preprodaje mamil, ki naj bi bili člani hudodelske družbe. Ta naj bi predvsem na našem in mariborskem območju preprodajala kokain in heroin. Gre za osem obtoženih, skoraj vsi so v priporu ali hišnem priporu, le ena obtoženka je na prostosti. Krivdo sta priznala le dva, ki jima je sodišče že izreklo kazen.
Predobravnavni naroki so ločeni, kar pomeni, da jih sodišče izvede za vsakega obtoženca posebej. Večina krivde ni priznala, nekaj odvetnikov je že predlagalo tudi izločitev določenih dokazov. Kriminalno združbo je policija po večmesečni preiskavi prijela junija lani. Obtoženci naj bi storili 120 kaznivih dejanj - kupovali so drogo in jo prodajali naprej. Organizirali naj bi mrežo uličnih prekupčevalcev, v katero je bilo vključenih najmanj pet oseb, ki so na širšem območju Celja in Maribora oskrbovale odvisnike s heroinom in kokainom. Celjski organizator naj bi drogo nabavljal pri 26-letnem Ljubljančanu, jo prevažal na naše območje in jo v manjših količinah razdelil svojim prekupčevalcem, ki jim je dajal tudi navodila o načinu izvrševanja kaznivih dejanj. Vpleteni naj bi mesečno prodali najmanj kilogram kokaina in pol kilograma heroina. Z drogo naj bi oskrbovali najmanj 75 oseb.
Dve osebi sta izgubili življenje v torkovi prometni nesreči pri Vranskem. V prometu na Celjskem je v nesrečah letos umrlo že pet ljudi. Prometna varnost se je izrazito poslabšala v primerjavi z lani, ko je v enakem obdobju umrla ena oseba.
Torkova tragedija se je zgodila, ko je 46-letni voznik avtomobila vozil iz smeri Vranskega proti Kamniku, nato pa v dolgem desnem preglednem ovinku zapeljal čez ločilno črto na nasprotni vozni pas. Takrat je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 37-letni voznik avtomobila. V silovitem trčenju sta se oba voznika tako hudo poškodovala, da sta umrla na
kraju nesreče. Oba voznika sta bila doma z območja Kamnika. Zaradi ogleda kraja tragedije in odstranjevanja posledic je bila regionalna cesta na omenjenem odseku zaprta kar tri ure. Policija okoliščine nesreče še vedno preiskuje, prav tako ni znano, ali je povzročitelj vozil pod vplivom alkohola. To bo pokazala podrobna analiza v naslednjih dneh.
Je pa alkohol več kot očitno še vedno velik problem cest na Celjskem. V torek so namreč policisti med nadzorom prometa v Ulici frankolovskih žrtev v Celju ustavili 45-letnega voznika avtomobila, ki je vozil močno vinjen. Alkotest je pokazal, da je imel v litru
izdihanega zraka kar 1,01 miligrama alkohola. Voznik se je med kontrolo tudi nedostojno vedel in grozil policistoma, zato so ga pridržali do streznitve. Zaradi nedostojnega vedenja so mu izdali plačilni nalog, zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa bo zoper njega sledil ob-dolžilni predlog.
Istega dne je bil na Celjskem poostren nadzor prometa. V njem so policisti zaznali več kot 100 kršitev. Kar 61 voznikov je med vožnjo uporabljajo mobilni telefon, 11o voznikov ni bilo pripetih z varnostnim pasom. Dva voznika sta vozila pod vplivom alkohola, trem voznikom, ki niso izpolnjevali pogojev za vožnjo, pa so zasegli vozila.
Drzni in hitri ter neulovljivi
Na avtocestnem počivališču Tepanje sta se minuli teden spet zgodili drzni tatvini. V prvem primeru sta neznanca iz vozila zvabila italijanskega državljana. Medtem ko ga je eden zamotil s pogovorom, mu je drugi iz vozila ukradel denar in dokumente. V drugem primeru sta neznanca romunskemu vozniku in sopotnici poškodovala pnevmatiko in se nato odpeljala za njima. Ko je voznik opazil, da ima poškodovano pnevmatiko, je ustavil v odstavni niši za predorom Pletovarje. Za njim sta ustavila tudi storilca in izkoristila nepazljivost voznika in sopotnice ter iz vozila ukradla torbico.
Gre za tipična primera drznih tatvin na počivališčih. Na Celjskem se te v zadnjem letu vrstijo kot po tekočem traku. In storilce policija zelo težko izsledi.
Tovrstne tatvine so se pojavile z vstopom naše države v šengensko območje. Na počivališčih goljufi na različne načine zavedejo oškodovance, pritegnejo njihovo pozornost, medtem ko sostorilci iz vozila odtujijo vrednejše predmete, kot so torbice, telefoni, denarnice. Še vedno se pojavljajo primeri, ko poskušajo tujci na avtocestnih počivališčih pritegniti pozornost drugih udeležencev v prometu in jim prodati lažno blago, ponaredke ali pa omenjeno situacijo izkoristijo za to, da kradejo iz vozil. Poškodovanje pnevmatike na počivališčih je eden pogostejših primerov, ko storilci, zatem ko se voznik odpelje in nato ustavi na avtocesti, vozniku ponudijo pomoč, nato pa izkoristijo njegovo nepazljivost in ga okradejo. Daleč najpogostejše so tatvine iz vozil, medtem ko vozniki na počivališčih počivajo. Ker vozniki to, da so bili žrtve tatov, ugotovijo šele kasneje, tudi policija težko izsledi storilce.
Zastrupitve v Košnici: storilca še niso našli
Celjska policija še vedno preiskuje primer suma kaznivega dejanja mučenja živali. Gre za domnevne zastrupitve psov na območju Košnice pri Celju, ki so se dogajale na prehodu v leto 2019. Takrat naj bi poginila dva psa več kot očitno zaradi strupa, pred tem naj bi v sumljivih okoliščinah prav tako poginila še dva psa.
Dva primera suma na zastrupitev sta bila prijavljena letos. Da gre za očitne znake, ki kažejo na zastrupitev, so nam v začetku leta, ko smo odkrili, kaj se dogaja v Košnici, dejali tudi v veterinarski ambulanti Zamba. Tam so poskušali pomagati dvema pasjima ljubljenčkoma. Lani je prav tako na območju Košnice izginil 13-letni pes, nato je isti lastnici čez nekaj tednov poginil še drugi pes. Enega psa so v soseščini komaj rešili. Vse se je dogajalo na istem območju Košnice, kjer so pred časom našli tudi poginulega lisjaka. Psi so imeli znake, ki so podobni hudim epileptičnim napadom, pri tem so tudi zelo trpeli.
Na celjski policiji so nam potrdili, da preiskujejo kaznivo dejanje mučenja živali v dveh primerih, vendar preiskava še ni končana. Za mučenje živali Kazenski zakonik predpisuje denarno kazen ali zapor do šestih mesecev, če žival pogine, tudi zapor do enega leta. Poleg tega so bili ti primeri tudi vzrok, da se je na družbenem omrežju Facebook oblikovala posebna skupina, v kateri iz različnih koncev Slovenije posamezniki objavljajo sume zastrupitev živali, predvsem psov. Kdaj bo policija preiskavo končala in ali bo sploh uspela izslediti storilca, še ni znano, a krajani Košnice pri Celju še vedno upajo, da bo storilec za svoja dejanja odgovarjal.
Zasačil vlomilca
V torek je Celjan v Okrogarjevi ulici v Celju zalotil dva moška, ki sta vlomila v njegovo vozilo. Enega, in sicer 40-letnika z območja Polzele, je zadržal do prihoda policistov. Ti so storilca pridržali in ga bodo tudi kazensko ovadili. Drugega vlomilca še iščejo.
Po gorivo
Policisti iščejo neznance, ki so v torek na avtocestnem počivališču Tepanje ukradli večjo količino goriva. Kar 220 litrov goriva je namreč nekdo ukradel iz rezervoarja tovornega vozila. Podobna tatvina se je zgodila tudi v Velenju, kjer je nekdo iz tovornega vozila, parkiranega na parkirišču, ukradel dobrih 400 litrov nafte.
KRONIKA
15
Ovadba zaradi požara v Zečah?
V	torek okoli poldneva je zagorelo v Zečah. Požar je izbruhnil v garažnih prostorih, kjer sta domačina razrezovala vozilo. Pri tem so iskre kotne brusilke zanetile ogenj.
V	požaru, v katerem je nastalo za približno 15 tisoč evrov škode, ni bil nihče poškodovan. V omenjenem primeru policija zbira tudi obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Vendar več podatkov zaenkrat še ni znanih. Zaradi požara je bila krajši čas za ves promet zaprta regionalna cesta Celje-Slo-venske Konjice.
V	nesreči
poškodovan otrok
V	soboto ob 17.35 se je na glavni cesti v Nazarjah zgodila prometna nesreča, v kateri so bila udeležena tri vozila. V nesreči se je huje poškodoval otrok, ki so ga v spremstvu starša s helikopterjem prepeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični center, kjer je ostal na zdravljenju.
Kot je pojasnila predstavnica celjske policijske uprave Milena Trbulin, je nesrečo povzročil 43-letni voznik osebnega vozila, ki je peljal proti Mozirju. Ko je izgubil oblast nad vozilom, ga je odneslo na travnik, od koder ga je odbilo nazaj na cestišče. Tam je bočno trčil najprej v avtomobil, v katerem je bila družina z dvema otrokoma, in nato še v vozilo, ki ga je za njim vozila 42-letna ženska. En otrok se je v trčenju huje poškodoval. Drugih poškodovanih v nesreči ni bilo.
Policija preverja tudi navedbe domačinke, ki je za Slovenske novice dejala, da naj bi dva avtomobila tekmovala, nato naj bi se eden zaletel v tretji avtomobil, v katerem je bila družina. Zaradi razjasnitve okoliščin nesreče policija morebitne očividce prosi, naj se ji oglasijo, da bo preverila domnevo o tekmovanju.
LKK
S cest čistijo pesek
Kljub temu da zimska sezona na cestah oziroma na splošno v prometu traja do 15. marca, je pomlad že več kot očitno potrkala na vrata. V prometu je tako že več kolesarjev in motoristov. Na cestah je še nekaj ostankov zime, predvsem peska zaradi zimskega čiščenja. Podjetje VO-KA tako v teh dneh pesek že odstranjuje s cest.
Tovrstno odstranjevanje peska s cest ponavadi sledi v drugi polovici marca, a so letos višje temperature nekoliko pohitele. Nekaj cest so vzdrževalci očistili že v preteklem tednu, predvsem glavne mestne vpadnice in ožje mestno jedro. »Nato bodo sledili pločniki, kolesarske poti in ceste v večjih naseljih. Po 15. marcu bomo počistili še ostale javne poti po načrtu, in sicer približno v mesecu dni,« pravi Matjaž Kapitler iz podjetja VO-KA. Vzdrževalci pesek odstranjujejo s pometalnimi stroji, traktorji, a tudi ročno s pometanjem.
Smuknil v hišo
V Stopčah pri Grobelnem je neznanec v ponedeljek izkoristil nepazljivost lastnikov ene od stanovanjskih hiš. Lastnika sta bila v bližini, vendar nista opazila, da je nekdo vstopil v odklenjeno hišo in iz dveh denarnic ukradel gotovino. Ker ne gre za edini takšen primer na Celjskem v zadnjih dneh, policija ponovno opozarja občane, naj zaklepajo stanovanjske hiše, tudi kadar dela opravljajo v bližnji okolici. So pa policisti ovadili 32-letnega moškega, ki je v petek zvečer vlomil v stanovanjsko hišo na Lopati pri Celju. Zalotili so ga lastniki, ki so bili takrat vloma doma, in ga tudi zadržali do prihoda policistov. Storilec je 32-letni moški z območja Žalca, ki je pred kratkim zaključil prestajati zaporno kazen.
Umrl med delom
V Celju se je minuli četrtek zgodila delovna nesreča. V enem od podjetij se je poškodoval 41-letni delavec. Ta je pri tako imenovani metalizaciji zabojnika padel na tla s približno treh metrov in se pri tem hudo poškodoval.
Pretekli teden je v Črnovi na območju občine Velenje v delovni nesreči umrl moški. Nesreča se je zgodila med spravilom lesa. 60-letni moški je v svojem gozdu z verigami in jeklenico zapel manjše suho drevo, ki ga je želel izvleči iz gozda s pomočjo vitla. Pri tem ga je kardan najverjetneje zagrabil za oblačila. Zaradi močnega stiska je na kraju nesreče umrl.
Kršila sta javni red in mir
Zaradi kršitve javnega reda in miru so morali policisti pred dnevi posredovati v enem od gostinskih lokalov na območju Celja. Pri tem so pridržali 58-letnega kršitelja. V Velenju so prostost odvzeli 54-letnemu moškemu, ki je javni red in mir kršil v zasebnem prostoru.
Odnesel dve zapestnici
Policisti iščejo neznanca, ki ga sumijo tatvine v Šmarju pri Jelšah. Starejši moški urejenega videza, ki je govoril hrvaško, si je v zlatarni ogledoval zlatnino in pri tem ukradel dve vrednejši zapestnici.
Skrival se je med tovorom
V Preboldu so pred dnevi odkrili ilegalnega prebežnika. Skrit je bil v turškem tovornem vozilu, ki je v preboldsko podjetje pripeljalo tovor. Prebežnika so našli pri razlaganju tovora. Tujca, državljana Sirije, so po opravljenih postopkih predali hrvaškim varnostnim organom.

PRIMERNA TUDI ZA EKOLOŠKO VARSTVO SADOVNJAKOV
Za prvi sadjarjevkorak«.
Cuprablau Z
Zaradi previsokih temperatur v zadnjih dneh je potrebno koščičasto sadje poškropiti pred prvimi padavinami, najkasneje do konca meseca februarja saj glive iz rodu (Taphrina) povzročajo bolezni koščičarjev, najbolj znana je breskova kodravost (Taphrina deformans), ki brste
okuži takoj, ko se le ti pričnejo odpirati, pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj [Taphrina pruni).
Prvo škropljenje breskev in ostalih koščičarjev opravimo s pripravkoma Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ ha, (30g/10L) vode ali Cuprablau Z 35 WG v odmerku 1,6 - 2,1 kg/ha, (21g/1D L vode), ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Istočasno pripravka Cuprablau Z 35 WP ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavGst koščičarjev (Stigmina carpophila).
Rozicavost cespelj
[Taphrina pruni)
(Tahphrina deformans)
Listna luknjičavost koščičarjev (Clasterosporium carpophilum)
Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk.
Gliva (Venturis inaequalisj povzročiteljica bolezni prezimi v odpadnem listju. Za preprečevanje primarnih okužb uporabite pripravka Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ ha, (3Dg/10 L) vode ali Cuprablau Z 35 WG v odmerku 1,6 - 2,1 kg/ha, (21g/10 L vode) v 7 do 10 dnevnih razmikih. Priporoča se škropljenje v fenološki fazi od mišjega ušesa do faze, ko so socvetja v balonskem stadiju (BBCH 54-59],
Pripravek Cuprablau Z 35 WP in Cuprablau Z 35 WG delujeta tudi: Proti jablanovemu raku (Nectria galligenaj, proti navadni sadni gnilobi /skladiščni moniliji (Monilia fructigena), proti gnilobi koreninskega vratu jablan in hrušk (Ptiytopbtfiora cactorum) proti bekterijskemu hruševemu ožigu (Env/n/a amylovora).
FRUTAPON
Vsebuje:
PARAFINSKO MINERALNO OLJE 980 g/kg Frutapon se lahko uporablja za tretiranje sadnega drevja med mirovanjem do razvojne faze mišjega ušesa (C3 - D) za zatiranje: kaparjev (Coccina), malega zimskega pedica (Operophtera brum ata) in za zatiranje zimskih jajčec rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi), listnih uši (Aphididae) in jablanove bolšice (Psylla mali) v:
•	4% koncentraciji (400 ml na 10 L vode) za jablane,
hruške in drugo pečkato sadje,
•	3% koncentraciji (300 ml na 10 L vode) za koščičasto sadje.
■i \
■ j , 1
V ' , f
t " v.
Zimska jajčeca rdeče sadne pršice
BBCH 54-59
Optimalni čas za škropljenje pečkastega sadja (jablana, hruška)
Odrasle samice rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi)
Zelena jablanova uš (Aphis pomij
Kaparji (Coccina)
Strokovno svetovanje: Nande Osojnik,
tel.: 031 504 512 / nande.osojnik@cinkarna.si Vili Kurnik,
tel.: 051 367 008 / vili.kurnik@cinkarna.si Prodqja:
Industrijska prodajalna,
tel.: 03 427 6260 / 03427 62 61
Т CINKARNA
www.cinkarna.si
16
AKTUALNA PONUDBA
Vgradna omara omogoča optimalno shranjevanje.
Akronovo pohištvo
po meri že trideset let navdušuje
031 720 657 • celje(ćDakron.si • www.akron.si
Pri nakupu vgradne omare upoštevajte svoje potrebe
Kakšno vgradno omaro izbrati, da bo čimbolj zadostila vsem vašim potrebam po urejenosti in estetski dovršenosti? Vgradne omare vedno bolj postajajo tudi okras vsakega prostora, saj omogočajo neskončne možnosti kombinacij materialov, barv in vzorcev, od polnil v različnih barvnih kombinacijah iverala do stekel, ogledal in slikovnih potiskov. Vgradne omare naj bodo predvsem uporabne in naj nudijo racionalne rešitve. Primerna urejenost garderobne omare ali garderobne sobe vam poenostavi življenje. Urejenost in dobra organiziranost vodita k prijetnemu bivanju in dobremu počutju.
Zadovoljstvo s pohištvom Akron zagotovo ni naključje. Akron je slovenski proizvajalec pohištva po meri, ki kupce razvaja s celovito ponudbo, od svetovanja do montaže. Poudarek je na izpolnjevanju in preseganju pričakovanja
strank.
Moderen dom zahteva skrbno izbrano pohištvo, ki ustreza sodobnemu načinu življenja in hitremu vsakdanjemu tempu. Opremljanje po meri je včasih veljalo za poseben prestiž, danes je dostopno vsakomur. Glede na številne prednosti, ki jih
prinaša, se zanj odloča vedno več strank.
Po meri narejeno pohištvo sodi v vsako okolje
Vgradne omare so paradni konj pohištva po meri, saj prispevajo k urejenemu in organiziranemu življenju. Postavite jih v spalnice, otroške sobe, mansarde ali predsobe. Vedno bolj aktualne so garderobne sobe, saj omogočajo funkcionalno pospravljanje. Tudi posteljo si lahko zamislite po svoje, dodate ji lahko predale
ali jo skrijete v omaro. V otroški sobi največkrat kraljujejo pogradi, s katerim prihranite kar nekaj prostora. Nepogrešljiva so drsna vrata kot pregradne stene, saj omogočajo prijetne in tople kotičke. Dnevni
prostor kot osrednji družinski prostor za druženje in zabavo si boste prijetneje opremili, če bo pohištvo prilagojeno vašim potrebam. Za domačo administracijo si lahko uredite pisarniški kotiček. Ne glede na to,
za kateri prostor se odločite, v stanovanje boste vnesli nekaj posebnega in hkrati prostor najbolje izkoristili.
Zakaj izbrati Akron?
Akron že trideset let uspešno sledi željam in potrebam kupcev ter tako ustvarja edinstveno pohištvo. S stalnim tehnološkim razvojem zagotavlja najvišjo kakovost in dovršenost.
Selmar
V družbi najboljših.
A
CITROEn
Selmar d.o.o.
Pooblaščeni prodajalec/serviser vozil znamke Citrofin
L Prodaja: 03/42 44 005 L Servis: 03/4244 008
www.selmar.sl
Šest ključnih prednosti nakupa pri Akronu:
Celovita storitev - svetovanje na domu, 3D-izrisi, izmere, izdelava, montaža
Izdelava po meri - najboljši izkoristek prostora in prilagoditev vašim potrebam
Dolga življenjska doba - brezskrben nakup z zagotovljeno garancijo
Odlični plačilni pogoji -gotovinski popust, obročno odplačevanje, brezobrestni kredit
Svetovalci v vaši bližini -prodajna mreža po vsej Sloveniji
Zadovoljstvo uporabnikov

GOJENJE RIB
Stanislava Spegelj, s. Male Braslovče 2a 3314 Braslovče 03/5709299 031502089 I 041983335
tfplGa
kavama
\i RIBOGOJNICA
Po polico in sveže domače dobrote v Rolco
ribogojnica@ribogojnica-spegelj.si
Od ponedeljka do petka
med 6.15 in 19. ura, ob sobotah med 8. in 13. ura.

Gubčeva 1, Celje f rolca
Fizioterapija Čebokelj
Matej Čebokelj, viš.fizioterapevt, Cyriax terapevt
Opekarniška 15a
(vzhodna tribuna nogometnega stadiona)
3000 Celje
GSM.: +386 (0)31 803 451 T.:+386 (0)59 937 431
H II
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
17
Napake, ki se jim v življenjepisu izogibajte
Napaka je, če s prijavo na delovno mesto pošljete nepopoln življenjepis ali predstavitev, ki vključuje tako vsebinske kot slovnične napake. Za pisanje življenjepisa si vzemite čas. Verjemite, splačalo se bo.
Slovnične napake nikakor niso zaželene in spominjajo na neprofesionalnost ter nekvalificiranost. Prav tako bo neprilagojen življenjepis padel na neplodna tla, vi pa se boste vedno znova spraševali, zakaj vam ni uspelo priti na razgovor za službo.
Preberite si najpogostejše napake, ki jih kandidati pošiljajo na razpise za prosta delovna mesta.
Slovnične napake in nedoslednost so polom
Dvakrat, trikrat, večkrat pojdite čez sestavljen življenjepis. Zavedamo se, da je iskanje lastnih napak izredno težko, a poskusite ga natisniti ali kopirati v prazen dokument, da bi bolje videli, kje se je zalomilo. Preberite ga na glas ali preprosto prosite drugo osebo, da ga prebere namesto vas. Držite se istega formata. Če na primer za alineje uporabljate pike, jih uporabite v vseh primerih. Ne menjajte pik s črticami ali z drugimi znaki, ki nakazujejo novo vrstico.
Ključne besede, ki ne sovpadajo z razpisanim delovnim mestom
Vaš življenjepis naj vključuje tiste ključne besede, ki so v razpisu zahtevane. Ravno zato morate svojo predstavitev prilagoditi delovnemu mestu in podjetju, kamor se prijavljate. Dobro preverite, ali se spretnosti in znanja, ki jih navajajte, povezujejo s tistimi, ki jih od vas zahteva delodajalec.
Življenjepis s starimi podatki ali z lažmi
Vaš življenjepis naj bo vedno posodobljen in cilja naj točno na tisto delovno mesto, na katerega se prijavljate. Bodite pozorni, da boste vedno zapisali zadnje delovne izkušnje in zadnje spretnosti, ki ste jih pridobili. Nikakor ne lažite, saj se bo to prej ali slej razvedelo in pristanete lahko v resnih težavah.
Življenjepis s preveč informacijami
Bralcu ne predstavite vsake malenkosti o vsaki službi, ki ste jo opravljali. Osredotočite se na pomembne postavke in
poskrbite, da življenjepis ne bo daljši od dveh strani. Stremite k temu, da ga skrčite na eno stran, saj je ravno v povzemanju in strnjenosti recept. Uporabljajte alineje, kratke odstavke, ohranjajte preglednost. Če ste stari maček, v življenjepisu opišite samo delovna mesta, stara do deset let.
Življenjepis ni prilagojen delovnemu mestu
Izogibajte se splošnim stavkom in opisom, ki se ne osredo-točajo neposredno na prosto delovno mesto. Bi na začetku življenjepisa radi napisali kratek udaren stavek, ki vas opisuje? Pazite, da bo ta vedno sestavljen na podlagi potreb podjetja.
Delovne izkušnje, ki se ne povezujejo z razpisanim delovnim mestom
Na vrhu življenjepisa naj bodo tiste informacije, ki so pomembne za novo delovno mesto. Če menite, da ena od vaših delovnih izkušenj ni tesno povezana z razpisom, jo preprosto izpustite oziroma pri njej ne dolgovezite. Ohranjajte jasnost, jedrnatost in strnjenost tako pri znanjih kot pri delovnih izkušnjah.
Življenjepis, ki ne vključuje uspehov
Izogibajte se opisom, ki vključujejo zgolj vaše delovne naloge in odgovornosti. Namesto tega zapišite referenčne stavke, ki na kratko opisujejo vaše uspehe na preteklih delovnih mestih. Poskrbite, da bo bralec oziroma bodoči delodajalec hitro uvidel, kaj bo pridobil, če vas zaposli.
Življenjepis, ki vključuje dolgočasne informacije
Vse, kar zapišete v tem najpomembnejšem dokumentu, naj ima smisel in naj stremi k temu, da delodajalca prepriča v to, da ste ravno vi pravi kandidat za prosto delovno mesto. Ne dolgovezite in ne pišite dolgočasnih podatkov, ki nič ne pomenijo neznancu, ki vas še ni spoznal. Informacije naj bodo pomembne in udarne. Ne bojte se dodati tudi nekaj svoje lastne note in pokazati svojega karakterja, saj bo morda ravno to tisto, kar bo prepričalo delodajalca.
Uspehi brez podkrepitev
Super je, da v življenjepis vključite tudi svoje lastne uspehe, a ti so brez pomena, če jih ne podkrepite s konkretnimi dokazi ali številkami. Dokažite uspehe s podatki, kot so število ljudi, ki ste jih vodili, rast prodaje ...
Izredno skromen življenjepis
Delite dosežke, ki ste jih na preteklih delovnih mestih dosegli. Ne bodite skromni - če ste prodajo zvišali za 25 odstotkov, se s tem pohvalite. Če se vam zdi, da ste pravi timski delavec, to tudi navedite. To so informacije, ki jih delodajalci radi slišijo, zato jih ne izpuščajte.
Mojedelo.com
И MojeDelo.com
Natakar (m/ž) (Zreče)
Delovne naloge: sprejem naročil hrane in pijače, strežba hrane in pijače, priprava in ureditev jedilnih prostorov. Zaposlitev za nedoločen čas, delo v uspešnem podjetju, stimulativna in redna plačila, 5-dnev-ni delavnik - delo ob sobotah, nedeljah in praznikih usklajujemo s sodelavci. Zdenko Štancer, s. p., Ob gozdu 2, 2312 Orehova vas. Prijave zbiramo do 22. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Monterji ALU-stavbnega pohištva (m/ž) (PE Poljčane) (delo na terenu - Slovenija, tujina)
V svoj kolektiv vabimo kandidate za delo monterja, ki so pripravljeni sprejeti izzive v skupini na raznih objektih in so pripravljeni delati z izkušenimi sodelavci za stimulativno plačilo. Reflex Gornja Radgona, d. o. o., Podgrad 4, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do 8. 3. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Delavec v proizvodnji telematike (m/ž) (Celje)
Opis del in nalog: delo v proizvodnji telematike - proizvodnja elektronskih sestavnih delov in naprav po delovnem nalogu (enostavna dela v proizvodnji), delo na področju priprave in kontrole materialnih kosovnic, postopkov testiranj, kontrole elektronskih, strojnih in embalažnih komponent, končni pregled sestavnih delov in naprav, priprava usklajenosti naprav z raznimi mednarodnimi standardi. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 31. 3. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Prodajni svetovalec (m/ž) na oddelku elektro inštalacij v trgovskem središču Merkur Celje Hudinja
Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom, urejeno delovno okolje ... Merkur trgovina, d. o. o., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 13. 3. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Prodajalci (m/ž) (Savinjska regija)
Za svoje poslovalnice v Savinjski regiji iščemo prodajalce za krajši delovni čas. Delovne naloge: delo na blagajni, zlaganje blaga na police, skrb za prezentacijo sadja in zelenjave ... Hofer trgovina, d. o. o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 31. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Social Media Country manager za italijanski trg (Kranj)
Bio Pak, d. o. o., išče osebo, ki obvlada italijanski jezik in socialna omrežja ter nam bo pomagala pri prodaji izdelkov lastne blagovne znamke v Italiji. Bio Pak pakirnica, d. o. o., Savska Loka 22, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 31. 3. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Java razvijalec (m/ž) (Laško ali Ljubljana)
Pričakujemo izobrazbo V, VI/I, VI/II, VII. stopnje, eno do treh let delovnih izkušenj, zelo dobro znanje angleškega jezika, poznavanje programskega jezika Java in sistemov Linux, obvladovanje pomembnejših Java specifikacij in platform: JPA, Spring, EJB, razu-
mevanje in uporaba Java Design Patterns. I-Rose, d. o. o., Podšmihel 1e, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 31. 3. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
PHP-razvijalci (m/ž) (Celje
Ljubljana, Maribor)
Iščemo PHP-razvijalce, ki bi se pridružili našemu hitro rastočemu timu v Ljubljani, Mariboru ali Celju. Če bi radi imeli mentorja, delali v ne-stresnem okolju in popoldneve preživljali z družino in prijatelji, potem si oglejte naš oglas. Agiledrop, d. o. o., Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 29. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist tehnične
prodaje (m/ž) (Velenje)
Opis delovnega mesta: aktivna terenska prodaja oziroma pridobivanje novih kupcev, pospeševanje prodaje, izvedba tržnih aktivnosti za rast prodaje na domačem in tujih trgih (iskanje potencialnih strank in trgov), pridobivanje in obdelovanje podatkov o tržnih razmerah, strokovna prodaja izdelkov iz prodajnega programa delodajalca (senzorska tehnika in pribor) ... FBS Elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 2380 Velenje. Prijave zbiramo do 20. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Asistent v marketingu (m/ž)
(Gomilsko)
Ste dinamični in sposobni pro-aktivno skrbeti za podporo prodaji? Ste dober poznavalec spletnih tehnologij za marketinške namene? Znate kreativno razmišljati? Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 15. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Telefonist (m/ž) (Celje)
Za delo v telefonskem studiu v Celju iščemo več oseb. Zaželeni so izkušnje, pravilna slovenščina in
prijeten glas. Fantom international, d. o. o., Ulica mesta Grevenbroich 13, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 30. 3. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Talilec (m/ž) (Žalec)
Delo obsega izvajanje postopka taljenja na indukcijskih pečeh v skladu s tehnološkimi predpisi in tehnologijami priprave taline, nadziranje stanja in delovanja indukcijskih peči in po potrebi spreminjanje parametrov taljenja, odstranjevanje in izdelavo obloge na indukcijskih pečeh, čiščenje, vzdrževanje in izdelavo obloge na livnih ponvah, izvajanje meritev temperature taline. Omco Metals Slovenia, d. o. o., Cesta žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 15. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Operater formarske linije
(m/ž) (Žalec)
Delo obsega posluževanje, upravljanje in nadziranje delovanja formarske linije, montažo modelnih plošč, vstavljanje jeder, jedrnih opornikov, hladilnih teles/vložkov v forme, nadzor parametrov za pripravo peščene mešanice ter kontrolo kakovosti, odpravljanje manjših okvar ... Omco Metals Slovenia, d. o. o., Cesta žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 15. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vzdrževalec / serviser orodij
(m/ž) (Žalec)
Dela in naloge: izvajanje rednih in preventivnih vzdrževalnih del na orodjih za brizganje plastike, stiskanje, PUR in CNC (masa orodij od 10 kg do 10 t), opravljanje operativnih zadev na vzdrževanju orodij, sprotno iskanje in odpravljanje napak na orodjih (hidravlika, elektrika, pnevmatika, obrabe), skrb za zalogo rezervnih delov ... Novem car interior de-
sign, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 53a, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 13. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Elektro projektant fotonapetostnih sistemov (m/ž) (Prebold)
Od kandidata pričakujemo izobrazbo VI/1. - VIII/1. stopnje elektro smeri, zahtevana so tri leta delovnih izkušenj (zaželene izkušnje iz področja fotovoltaike), aktivno znanje angleškega jezika, računalniško znanje: načrtovanje elektronskih vezij in sklopov, AutoCad, poznavanje zakonodaje . Bisol Group, d. o. o., Lat-kova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 29. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Upravljalec strojev za brizganje plastike (m/ž) (Celje)
Vaše odgovornosti: izvajanje nadzora nad delovanjem strojev glede na zahteve delovne dokumentacije, izvajanje menjave orodij, trnov po delovnem nalogu, izvajanje kontrole izdelkov med proizvodnim procesom . Gastro Pet, d. o. o., Kotna ulica 5, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 29. 3. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Finančno računovodski delavec - fakturist (m/ž) (Žalec)
Od vas pričakujemo visoko ali srednjo stopnjo izobrazbe finančne ali druge ustrezne smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na področju fakturiranja, poznavanje dela z računalnikom (MS Windows, MS Office še posebej Excel, e-po-šta), aktivno znanje angleškega in osnovno znanje nemškega jezika, vozniško dovoljenje B-kategorije. Easytrans, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 28. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
18
ŠPORT
Nepričakovan enosmerni promet v derbiju
Žalčanke s kar 30:17 ugnale Celjanke
Lokalni derbi 1. slovenske lige za rokometašice so v Žalcu zelo prepričljivo dobile gostiteljice. Pri Zelenih dolinah so pogrešali Pio Hren, najboljši strelki sta bili Anika Strnad z devetimi in Kaja Krebs na svoj rojstni dan s šestimi goli. Pri gostjah zaradi poškodb ni bilo ključnih igralk Lare Hrnčič in Ele Kodele. Pet golov je dala Nikita Mrđe-nović, štiri Ivana Nikolič.
Zaradi maturantskega plesa je bila tekma v petek.
Žalčanke bodo verjetno ligo za prvakinje, ki se vse bolj odmika Celjankam, začele z drugega mesta.
Tako, kot mora
biti
Slovenska ženska rokometna reprezentanca bo v Portorožu opravila štiridnevne priprave in nato konec tedna preživela na turnirju v Pore-ču, kjer bodo tekmice na prijateljskih tekmah najprej 22. marca Avstrijke, nato pa še Čehinje in Hrvatice. Selektor
Uroš Bregar je na seznam uvrstil tri članice celjskega kluba Z'dežele, Jasmino Pišek, Katarino Regner in Sanjo Vrček ter rokometašico kluba Zelene doline Žalec Aniko Strnad. Slednja je bila najboljša igralka lokalnega derbija: »Dobro smo se pripravili na tekmice, zato čestitke tudi strokovnemu štabu. Končno nam je steklo v napadu. Seveda je bila tudi naša obramba vrhunska, z zadnjim stebrom, vratarko Klaro Hrovatič. Danes je bilo resnično vse tako, kot mora biti.« Je pričakovala težje delo proti lokalnim tekmicam? »Ja in ne ... Osredotočile smo se na lastno igro. Prvi del prvenstva smo odigrale, kot se spodobi. Potem so nas šokirale poškodbe in bolezni. Zdaj gremo s polno paro naprej.« V končnico bodo najboljše štiri ekipe prenesle vse osvojene točke.
Brez Hrenove do konca
Po izidu 30:17 je povsem jasno, kdo je bil vesel in kdo
nezadovoljen. Žalčanke zelo uspešno vodi Bojan Voglar: »Nismo vedeli, kako bomo sestavili našo ekipo, zato nas je bilo malo strah pred tekmo. Petra Fister je nastopila bolna. Dekletom čestitam za izredno igro v obrambi. V uvodu so bile nesproščene, kar je v lokalnem derbiju razumljivo.« Žalčanke bodo zaostalo tekmo na Ptuju odigrale danes. »V soboto bomo gostovali še v Kopru, nato bomo pričakali ekipo Velenja. Želimo še tri zmage in drugi položaj pred končnico. Sprijazniti se moramo, da nam ne bo pomagala Pia Hren. Pogrešamo njene mete z razdalje. Morala bo na operacijo tetive. Njena rehabilitacija bo lahko trajala tudi do šest mesecev.« Voglar je obenem zelo zadovoljen z dejstvom, da se je preostanek ekipe imenitno znašel brez ostrostrelke Hrenove.
Celjanke še upajo
Pred kratkim je vlogo trenerja članic pri Ženskem ro-
Peter Novak, trener rokometašic Zdežele
Bojan Voglar, trener rokometašic Zelenih dolin
Pred vratarko Zelenih dolin Klaro Hrovatič se je znašla Katarina Regner. Levo je najboljša igralka sosedskega obračuna Anika Strnad.
kometnem klubu Z'dežele prevzel Peter Novak: »Ocena naše predstave seveda ne more biti pozitivna. Namreč poraz je bil previsok. Dejstvo je, da smo naleteli na razpoložene tekmice. Omeniti je treba, da smo precej oslabljeni. To sicer ni izgovor za poraz. Očitno pa je, da igralke, ki so se priključile ekipi, še niso uigrane. Prepričan sem, da bomo na naslednjih tekmah prikazali veliko boljšo igro in da želeni rezultati ne bodo izostali.« Kaj se je pripetilo ključni celjski igralki Eli Kodele? »Kot kaže, je poškodba kolena resnejše narave in bo potrebna operacija. Zanjo je sezona bržkone že zaključena.« Novak je omenil tudi obetavni Nikito
Mrđženović in Ivano Nikolić: »V našem podmladku raste reprezentančni >material<. Veliko pričakujemo od njiju, obenem moramo paziti, da ne bomo preveč zahtevni. Starejša dekleta morajo prevzeti odgovornost.« Novakov pomočnik je Danilo Kovačič. V soboto bodo Celjanke pričakale ekipo Ljubljane, v zadnjem krogu bodo gostovale v Ajdovščini. Ali jih bo zmaga proti Mlinotestu vodila v ligo za prvakinje, bo jasno po današnjem obračunu v Novem mestu, kjer bodo gostovale Ajdovke. Krim ima vseh 28 točk, Krka 20, Zelene doline ob tekmi manj 19, Mlinotest 17, Z'dežele 14 ...
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v zadnjem krogu lige prvakov v gosteh izgubili proti danskemu Skjernu s 35:32 in pristali na zadnjem mestu skupine B. Zaostajali so že za sedem golov, v prvem polčasu prejeli 20 zadetkov. V nadaljevanju so bili povsem enakovredni gostiteljem, a nekajkrat zamudili ugodne priložnosti, da se tekmecem približajo na tri gole zaostanka, kar jim je uspelo šele tik pred koncem. V celjski ekipi je bil najbolj učinkovit Gal Marguč z devetimi goli, Tilen Kodrin in Josip Šarac sta jih dala po pet. Zdaj se bodo osredotočili zgolj na državno prvenstvo in pokalno tekmovanje.
NA KRATKO
Zmanjkali dve stotinki
Glasgow: Luka Janežič je v finalu teka na 400 metrov na evropskem dvoranskem prvenstvu s časom 46,15 osvojil četrto mesto in bil kot favorit za odličja zelo razočaran. Nizozemec Van Diepen je bil hitrejši za dve stotinki. 23-letni član celjskega Kladivarja se zaveda, da je pred njim še veliko sezon. Manj jih je pred 29-letno Majo Mihalinec iz Mozirja, ki se je na stezo vrnila po dolgotrajni rehabilitaciji. Presenetljivo se je uvrstila v finale teka na 60 metrov in zasedla šesto mesto, s čimer je bila navdušena. Članici Kladivarja Tina Šutej v skoku s palico in Maruša Černjul v skoku v višino sta bili deseti.
Zmaga Rudarja, poraz Celja
Celje: V 21. krogu 1. slovenske nogometne lige so bili izidi naslednji: Mura - Domžale
0:0, Olimpija - Celje 2:0, Aluminij - Maribor 0:1, Rudar - Krško 1:0 in Gorica - Triglav 1:2. Celjani so peti, Velenjčani navkljub zmagi deveti, predzadnji. V nedeljo bodo nogometaši Celja v popolni postavi gostovali v Krškem, Rudar pa bo v Velenju proti Muri pogrešal kapetana Damjana Trifkovića, ki ima štiri rumene kartone.
Zaključni turnir v Celju
Celje: Košarkarice Cinkarne so se enajstič uvrstile na zaključni turnir Waba lige, ki ga bodo gostile 23. in 24. marca. V dvorani Gimnazije Celje - Center so z razliko 42 točk na-digrale Crveno zvezdo. Beograjčanke so bile oslabljene. Dvanajst minut pred koncem so zaostajale za zmernih 14 točk, po izključitvi trenerja Dragana Vukovića pa so popolnoma popustile. Trener Celjank Damir Grgić se zaveda, da razlika ne odraža objektivnega razmerja kakovosti ekip. Njegove varovanke se lahko z morebitno zmago v Podgorici danes zavihtijo na tretje mesto. Košarkarji Celja so se v 2. ligi utrdili na tretjem mestu po zma-
gi nad Hrastnikom s 94:88. V zadnjih štirih krogih rednega dela bodo zgolj gostovali.
Štirje iz Sankakuja
Marakeš: Maroko bo konec tedna gostil tekmo serije grand prix v judu, ki se je bo udeležila deseterica slovenskih judoistov. Lanska izvedba je slovenski odpravi ostala v lepem spominu, saj je osvojila sedem odličij. V Maroku bodo slovenske barve branili štirje predstavniki celjskega Sankakuja, Anka Pogačnik, Matjaž Trbovc, David Štarkel in Andraž Jereb.
Tekma in pol
Zalog: Celjski hokejisti so v zdesetkani zasedbi izsilili tretjo tekmo četrtfinala državnega prvenstva. V drugem obračunu s Slavijo so bili v svoji dvorani boljši s 3:2. V odločilni, tretji tekmi so po podaljšku klonili s 4:3. Vodili so dvakrat, po golih Nejca Kastelica in Tjaša Pogačnika, na 3:3 je v 59. minuti izenačil Aljaž Ogrizek. V dramatičnem podaljšku je odločitev padla šele v 92. minuti. Tudi v četrtfinalu mednarodne lige je par Slavija - Celje.
Kadetinje izbrale tekmice
Celje: Knežje mesto bo poleti gostilo evropsko prvenstvo za rokometašice do 17. leta starosti. Žreb skupin je bil v Narodnem domu v Celju. Najprej so bile izžrebane ekipe iz treh najmočnejših jakostnih bobnov, nato pa si je slovenska reprezentanca kot gostiteljica izbrala skupino, v kateri želi igrati. Selektor Boris Čuk se je odločil za skupino D, v kateri so še Francija, Rusija in Črna gora. Evropsko prvenstvo bo med 1. in 11. avgustom v dvoranah Golovec in Zlatorog.
Enajst zmag za Kladivar
Novo mesto: Na dvoranskem atletskem prvenstvu za veterane so se znova izkazali člani Kladivarja. Po dvakrat so zmagali Valentin Moljk, Zvonka Blatnik in Aljaž Klarič, po enkrat pa Marko Božiček, Damjan Gril, Iztok Dimitrijevič, Vladimir Veršec in Mitja Ocvirk ter tudi član AK Žalec Adi Vidmajer.
(DŠ)
ŠPORT
19
»Imamo reprezentanco v malem«
Rok Mordej dopolnil 30 let in dvignil pokal
Mali nogomet igra staro in mlado. Zelo je priljubljen tudi v Obsotelju, kjer je celo paradni konj med športnimi panogami. Futsal klub Dobovec svojih tekem ne igra več v Dobovcu niti v Rogatcu, temveč v Rogaški Slatini. Zaključne turnirje slovenskega pokala od leta 2013 gosti Podčetrtek, kjer se Dobovčani prav tako počutijo kot gostitelji. Nekajkrat jim je spodrsnilo na zadnji stopnički, lani se jim je »odprlo«.
Letos so ubranili naslov po zmagi nad Mariborom s 3:1 Brez slovenskega repre-zentanta Roka Mordeja tudi odlične zasedbe v Futsal klubu Dobovec ne bi bilo, saj je v dogovoru z vodilnimi možmi kluba predlagal trenerja in okrepitve.
Vam prestižna lovorika ogromno pomeni?
Naš cilj je, da osvojimo vse, kar se da osvojiti v domači konkurenci. V tej sezoni smo bili pravi vselej, ko je to bilo potrebno. Najprej smo osvojili superpokal, potem smo se izkazali v ligi prvakov, sedaj je v naših vitrinah tudi slovenski pokal.
Znova se je izkazalo, da so Mariborčani neugodni, trdi tekmeci ...
Zelo dobro ekipo imajo. Tekma je bila izenačena. Imeli smo pobudo, več priložnosti, toda lahko bi se zasukalo tudi v drugo smer. Ko potegnemo črto, smo bili boljši in smo zasluženo zmagali. Čestitam svojim soigralcem za drugo lovoriko,
bilo le pet igralcev, potem v zahtevni tekmi ne bi imeli možnosti. Prepričan sem, da bomo na ustrezni kakovostni
ravni v končnici državnega prvenstva.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Rok Mordej pred vrati Maribora
upam, da bomo tretjo osvojili čez dva meseca.
Kako ste iz ozadja videli krasno potezo Alena Fetića, ki je kot na krožniku servi-ral žogo Duščaku, in izvrstno preigravanje Kristjana Čujca?
To sta izjemno kakovostna igralca, spadata med najboljših pet v Sloveniji. Z eno potezo znata odločiti tekmo. Tudi zato smo ju privabili v naš klub. Upam, da bomo čim dlje časa ostali skupaj in da bomo Dobovcu priigrali še veliko naslovov.
Zbrani ste z vseh vetrov, toda v postavi ste poleg Damirja Puškarja, Kristjana Čujca, Alena Fetića,
Klemna Duščaka, Denisa Totoškovića, Žige Čeha in Roberta Grbića še vi kot domačin, pa še fantje iz bližnje okolice, Žiga Peklič, Marko Peček, Niko Cesarec in Robert Trunk. Je ekipa primerno sestavljena?
Vsekakor. Drži, da imamo nekaj domačih fantov, toda predvsem smo slovenska reprezentanca v malem. Ekipa je zelo kakovostna. Pomembno je, da imamo nekaj domačih igralcev, ki bodo svojo priložnost še dobili.
Kolikokrat na teden se zberete?
Tako kot v drugih klubih tudi v našem vadimo dvakrat na teden. To sicer ni dovolj,
je odločno premalo, a trenutne razmere so pač takšne. Vsi imamo službe. Nekaj igralcev se iz različnih krajev Slovenije vozi na treninge k nam. To je največ, kar lahko naredimo. Seveda, vsakdo mora skrbeti zase in mora v prostem času trenirati za fizično moč. Upam, da bomo osvojili še naslov državnega prvaka.
Zagotovo si želite tudi, da bi vas obšle poškodbe, kajne?
Trenutno imamo osem igralcev za »rotacijo«. Poškodovan je Kristijan Postružin. Upam, da bo vse v redu z našim zdravjem in da nas bodo obšli tudi kartoni. Če bi nas
Hči Mia in sin Dino sta imela na majicah napisano voščilo za svojega očeta za 30. rojstni dan. Dino je bil kmalu po rojstvu na pragu smrti. Imel je virusno infekcijo srca. »S helikopterjem so ga skupaj z mamico, mojo ženo Matejo, odpeljali v UKC Ljubljana. Dva meseca sta bila v bolnišnici. Vsem zdravnikom bom večno hvaležen, ker so ga ohranili pri življenju. To je bilo najtežje obdobje v mojem življenju. Dino je očitno pravi borec. Upam, da bo igral nogomet,« pravi Rok Mordej.
Slatinčane ponesel sodniški kriterij
Do zmage tudi Šentjurčani
V	uvodnem krogu košarkarske lige za prvaka sta ekipi s Celjskega zabeležili zmago in poraz. Rogaška je v domači dvorani v infarktni tekmi z 90:83 premagala domžalski Helios. Hopsi so pred domačimi gledalci visoko izgubili proti Primorski. Gostje so slavili z 81:63.
V	1. krogu lige za obstanek je Šentjur v dvorani Hruševec z 71:67 premagal ljubljansko Ilirijo, medtem ko je bil laški Zlatorog v dvorani Tri lilije poražen proti Šenčurju. Slednji je zmagal z 81:71.
Katastrofalen sodniški kriterij
Slatinčani in Domžalčani so tokrat na začetku lige za prvaka pokazali dva povsem različna obraza. Rogaška je blestela v drugi četrtini, ki jo je dobila z 29:12. Helios Suns je odlično odigral nadaljevanje in dobil drugi polčas z 52:39. Gostje so med 26. in 35. minuto nadoknadili zaostanek 24 točk. Pet minut pred koncem so vodili s 75:74. Sledila je druga tehnična napaka domačega trenerja Damjana Novakovića, kar je dalo dodaten zalet in motivacijo Sla-tinčanom, ki so »poleteli« do zmage. Sodniški kriterij Mateja Špendla, Borisa Krejiča in Tineta Škrbca je bil
katastrofalen. Domačim so namenili štiri tehnične napake, po eno Mirzi Sarajliji in Siniši Biliću, dve trenerju Novakoviću, vse zaradi upravičene nejevolje gostiteljev, ki so bili nekajkrat pošteno oškodovani. Omenjen sodniški kriterij v Rogaški Slatini bi si zdaj zaslužil temeljito analizo. Delivci pravice so v drugem polčasu med drugim iz dvorane poslali tudi enega od domačih gledalcev, ki je tako kot ostali upravičeno glasno negodoval. Za Rogaško je Mirza Sa-rajlija dosegel 18 točk.
Zmaga za nov zalet
Zmaga taboru Rogaške vliva dodatno samozavest in jim daje nov zalet. Vedno je odlično na začetku zmagati, ko je led dobesedno prebit. Vesel, a po drugi strani zaradi sodniškega kriterija zelo razjarjen trener Damjan Novaković je dejal: »Mislim, da največ o vsem pove odziv naših gledalcev, ki so z bučnimi žvižgi v slačilnico pospremili sodniško trojko. Trojko, ki je krojila tekmo. Prvič v štirinajstih letih sem bil izključen ... Moramo pa biti zadovoljni z zmago. Kazalo je sicer, da bomo slavili s precej večjo prednostjo, a tudi ta je v redu. Štejeta točki za uspeh. Zdaj se je treba dobro spočiti in se pripraviti
Trener Rogaške Damir Novaković (prvi z leve) je bil izključen med dvobojem s Helio-som: »Mislim, da največ o vsem pove odziv naših gledalcev, ki so z bučnimi žvižgi v slačilnico pospremili sodniško trojko.«
na odlično ekipo Hopsov, ki bo po uvodnem porazu še bolj motivirana. Tekma že lahko pokaže, kako se bo razpletla liga za prvaka.« Slatinčani bodo na Polzeli gostovali v soboto.
Zmaga za mirnost
Po uvodni zmagi proti Iliriji so lahko košarkarji Šentjurja mirni, saj imajo na lestvici lige za obstanek pred drugim Šenčurjem dve točki
naskoka, pred tretjim Zlatorogom pa tri. Prvi dve mesti vodita v četrtfinale končnice državnega prvenstva. Obračun Šentjurja in Ilirije je bil napet od začetka, ekipi sta se izmenjavali v vodstvu in imeli kar precej nihanj v igri. V drugi četrtini so domači izkoristili strelski mrk gostov ter prišli do vodstva z 31:25. Domači so v 15. minuti povedli za 13 točk (38:25), vendar so gostje do polčasa prednost znižali na vsega pet točk. Odločilen korak do zmage so domači naredili na začetku zadnje četrtine. Takrat so prišli do vodstva za sedem točk, vendar so gostje z agresivno obrambo in po trojki razpoloženega Larryja Wil-liamsa tri minute pred koncem prišli do dveh točk zaostanka (65:63), več pa jim ni uspelo. Pri Šentjurčanih je Miloš Pešić dosegel 15 točk. »Pri tej zmagi sem lahko zadovoljen samo s točkama, ki smo ju osvojili. Glede na dogovore pred tekmo je bilo spoštovanega bolj malo. Preveč je bilo individualnih rešitev, žoga je krožila prepočasi in imeli smo preveč izgubljenih žog, ki so gostom omogočile, da so se nevarno približali,« je po zmagi dejal trener Šentjurja Jakša Vulić. Šentjur bo v nedeljo gostoval pri Zlatorogu v Laškem.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
SVET ZAVODA Ekonomske šole Celje,
Kosovelova ulica 4,3000 Celje, RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO
RAVNATELJ
VIŠJE STROKOVNE ŠOLE
Izvoljeni/izvoljena bo opravljal/opravljala funkcijo ravnatelja Višje strokovne šole. Kandidat/kandidatka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja Višje strokovne šole izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. I. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09,64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11,40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 47/15, 46/16,49/16 - popr. in 25/17 - Zvaj); v nadaljevanju besedila: ZOFVI).
Kandidati/kandidatke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje Višje strokovne šole. Za ravnatelja Višje strokovne šole je lahko imenovan, kdor ima veljaven naziv predavatelj višje strokovne šole in najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Izbrani kandidat/kandidatka bo imenovan/a za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo 1.9.2019.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev:
•	dokazilo o izobrazbi,
•	potrdilo o veljavnem nazivu predavatelj višje strokovne šole,
•	dokazilo o strokovnem izpitu,
•	dokazilo o opravljanem ravnateljskem izpitu - kandidat/kandidatka lahko kandidira tudi brez ravnateljskega izpita, vendar ga mora pridobiti v enem letu po začetku mandata, sicer mu/ji preneha mandat po zakonu,
•	potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti na nepogojno zaporno kazen zapora več kot šest mesecev,
•	potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost,
•	program vodenja Višje strokovne šole,
•	kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju pošljite v zaprti ovojnici v petnajstih (15) dneh po objavi tega razpisa na naslov: SVET ZAVODA Ekonomske šole Celje, Kosovelova ulica 4,3000 Celje, S pripisom: »Prijava na razpis za ravnatelja Višje strokovne šole«.
Vlogo bomo upoštevali kot pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto. Potrdilo iz kazenske evidence ne sme biti starejše od enega meseca. Nepopolno oddanih vlog ne bomo upoštevali. Kandidati/kandidatke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli vzakonitem roku.
ШП7Г
muzejnovejšezgodovinel celje
FOTOGRAFIRANJE V FOTOATELJEJU IN GALERIJI PELIKAN
Podarite posebno doživetje v edinem steklenem fotografskem ateljeju pri nas. Fotografije bomo s sodobnimi fotografskimi tehnikami oplemenitili s pridihom nostalgije.
Ker so fotografije lahko tudi odlično darilo, smo pripravili tudi darilne bone!
Informacije v odpiralnem času muzeja osebno v muzejski informacijski pisarni ali na telefonski številki (0)3 428 64 28 ter na spletni strani www.muzej-nz-ce.si.

VOZILA
STANOVANJE
ODDAM
PRODAM
OSEBNI avto Toyota yaris 1,0 vvt-i, letnik 2008, lepo ohranjen, redno servisiran, prevoženih 60.000 km, prva lastnica, metalno sive barve, prodam za 4.000 EUR. Zraven so štiri alu platišča. Telefon 031 430-752.
315
STROJI
PRODAM
SOBO oddam eni zaposleni osebi. Telefon 041 650-737.	303
OPREMLJENO stanovanje, veliko 40 m2, oddam eni ali dvema osebama. Telefon 041 650-737.	303
STANOVANJE za medicinsko osebje oddamo v neposredni bližini bolnišnice. Telefon 041 347-714.	296
DVOSOBNO stanovanje oddam v stanovanjski hiši na Dobrni. Telefon 031 382-475.	p
KOSILNICO Alpina, rezervne dele za Alpine in frezo za Gorenje Muta prodam. Telefon 041 710-193.	169
SIL0REZNIC0 Sip za stolpni silos in raz-metalec silaže za stolpni silos, z motorjem, prodam. Telefon 041 295-239.
352
PRODAM
STAREJŠE pohištvo, posodo, servise prodam po simbolični ceni. Telefon 031 400-386.
353
PRODAM
PRODAM
HIŠO s kaščo, takoj vseljivo, 138 m2 stanovanjske površine, 8.700 m2 zemljišča, prodam po dogovoru. Telefon 031 277528.
272
КМШНИН		
	11 jI.	HIMlM
Naročila sprojomamo na
0Д1Ш B35,«troloHiBrtM
RARA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEUE
HIŠO z vinogradom na Virštanju prodam. Telefon 040 211-346.	p
KMETIJSKO zemljišče pod vznožjem Uršule, k. o. Vodule, v skupni velikosti 6.225 m2, od tega 2.156 m2 gozda, prodam. Na parceli so brunarica, nasad orehov in sadovnjak. Informacije po telefonu 031 282-402. ззо
VMOZIRJU prodam hišo v mirnem okolju, veliko 11x8,5 m. Cena 105.000 EUR. Informacije po telefonu 031 532-157.
332
NA sončni legi in razgledu prodamo bivalni vikend. Telefon 031 716-438.340
ODDAM
V CEUU oddam lokal za poslovno ali obrtno dejavnost, velik 50 m2. Dobra lokacija. Zglasite se z vizijo. Telefon 041 650-737.
PRAŠIČE, težke od 100 do 150 kg, prodam. Domača vzreja, domača hrana, cena ugodna, dostava všteta. Telefon 031 524-147.	3 5 8
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 170 kg, prodam. Nad 100 kg ugodno. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 359 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798 , 041 763-8 0 0, 051 379-031.	p
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tiba-ot, telefon (02) 582-1401. DVE kozi in kozla prodamo skupaj ali posamezno. Telefon (03) 5794-208.
216
PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, prodamo. Sprejemamo tudi naročila za breje svinje mladice. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. P TRI krave po izbiri in prašiča za zakol prodam. Telefon 041 996-166. 282 TELIČKO simentalko, težko približno 350 kg, ekološka reja, prodam.Telefon 041 524-358.	317
DVE telici simentalki, težki 220 in 370 kg, prodam. Telefon 041 945-422. 324
POROČILO JKP ŠENTJUR d.0.0.
O PITNI VODI ZA LETO 2018
JKP Šentjur, kot izvajalci gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo, moramo zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. Redno preskušanje vzorcev pitne vode poteka skladno s Pravilnikom o pitni vodi in je vzpostavljeno na o snovi HACCP (Hazard Analysis and Critical Control Points) sistema, ki določa mesta vzorčenja, pogostost in obseg preiskav za posamezno mesto in se je v letu 2018 izvajalo v NLZOH (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano).
Pri ocenjevanju skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode so bili upoštevani predpisani mikrobiološki in kemijski
parametri. __
MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE KEMIJSKE PREISKAVE
VODOVOD	št. odv. vzor.	št. neskl. vzor.	št. odv. vzor.	št. neskl. vzor.
Prevorje	10	O	4	O
Planina pri Sevnici	10	O	4	O
Loka pri Žusmu	10	O	4	O
Šentjur	43	O	15	O
SKUPAJ	73	O	27	O
Glede na rezultate preskušanj vzorcev vode, lahko v zgornji tabeli vidimo, da je bila pitna voda na območju občine Šentjur v letu 2018 v 100 % skladna z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/04, 35/04, 16/06, 92/06, 25/09 in 74/2015).
Zavedati se moramo, da je voda življenje. Zato VARUJMO ŽIVLJENJE, VARUJMO VODO!
^^ info@jkp-sentjur.si ^^ https://wvw.|kp-sen1)ur.sl/ ^^ hltps://v<ww.facebook.conn/ikpse^ur/
JKP ŠENTJUR,
javno komunalno podjetje, d.0.0.
BREJO telico simentalko prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 755-882.
329
BIKA prodam ali menjam za kravo ali teličko. Telefon 031 706-143. 345 BELE piščance za nadaljnjo rejo, za meso, težke 1 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 753-595. ззе
TELIČKO, za zakol ali nadaljnjo rejo, staro 2 meseca, hranjeno z mlekom, s senom, težko 130 kg, prodam za 340 EUR. Telefon 031 727-606. 341 DVE kravi prodam. Telefon 041 663-137.
351
PRAŠIČE, težke od 60 do 70 kg, prodam. Telefon 041 295-239. 352
KUPIM
ЛПТШШ
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286.
š
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi drage žene, mamice, snahe, babice, hčerke, sestre in tete
BERNARDKE ŠKRJANEC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečene besede sožalja, darovano
cvetje, sveče in svete maše ter denarno pomoč. Zahvaljujemo se govorniku Mirku Čandru za tople besede slovesa, duhovnikoma Vinku Čonču in Janezu Lesniki za lepo opravljen cerkveni obred ter
pogrebni službi Zagajšek. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
SENO v okroglih balah in silažne bale prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5717-512.	348
KAKOVOSTNO seno prodam. Telefon 070 852-763.	L 21
KUPIM
SUHO krmo, »rinfuzo« ali bale, kupim. Telefon 031 228-276.
342
PRODAM
OSTALO
SENO in otavo v balah, fi 130, kakovostno, iz okolice Šmarja pri Jelšah, prodam. Telefon 030 647-320. 209 IZABELO, jurko, 150 l, ugodno prodam.
Telefon (03) 5461-567. 290 HUMUS, star pet let, uležan, premešan hlevski gnoj za sajenje ali vrtove, ugodno prodam. Telefon 041 510-303.
305
KROMPIR za sajenje, sorte marabel, mozart, alegria, prodam. Telefon 041 742-334.	316
VINO frankinje, mešano belo, sortno laški rizling ter jurko s šmarnico, prodam. Telefon 051 664-001. 323 SILAŽNE bale ali suhe, fi 140, prodam ali menjam za bikca ali žrebe. Telefon 041 880-798, 031 862-081. 334 KOCKE sena in otave prodam. Telefon 041 209-582.	339
KORUZO v zrnju, približno 1,5 t, naravno
sušeno, prodam. Telefon 031 384-429.
347
SENO in otavo, kocke, prodam. Telefon (03) 5799-192, 041 518-421. 344
PRODAM
1.000 kg koruze, 500 kg ječmena, samo-nakladalko sena in ječmenovo slamo v kockah prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 759-704. 335 ENOFAZNI šrotar, cirkular za drva, prikolico Platon, 4 x 2 m, hrastove »fosne«, 5 cm, in zelo lepega žrebeta ugodno prodam. Telefon 041 812-961. 338
53-letni moški bi rad spoznal samsko žensko ali vdovo, staro od 45 do 55 let. Več informacij po telefonu 041 651-166, Jože.	328
■PONUDBE
za zrele, resne ljudi z vse države
1031836378
http://www.zau.si
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
5. marca je minilo žalostno leto, kar si nas zapustil, naš ljubljeni
ROBI PERNAT
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in se ga spominjate.
Žalujoči: vsi tvoji
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče. Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več se glas tvoj ne sliši, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi izgubi ljube mame, babice, tašče, svakinje, tete in sestrične
JELKE KAJTNA
iz Žigona 18a (5. 1. 1951 - 15. 2. 2019)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, podjetju Spar in kolektivu restavracije Interspar Celje, sodelavcem finančne varnosti, KD Antona Tanca, zvezi Možnar, ljudskim pevcem Šen-tlenartčanom in ZB za VNOB Vrh nad Laškim, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, stali ob strani ter
darovali sveče, cvetje in za svete maše. Zahvaljujemo se gospodu Iztoku Hanžiču za lepo opravljen pogreb, pogrebni službi Zagajšek, Komunali Laško, praporščakom, gospodu Stanku Seliču za lepe besede slovesa, pevcem iz Šmiklavža, Slavici Biderman za odigrane pesmi v cerkvi, trobentaču in
Domu starejših Laško. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Njeni najdražji: hčerka Janja, sin Bojan z ženo Bogomilo, vnuka Alja in Jan ter ostalo sorodstvo
Vedno? г штј I
Leto dni že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva in noči, da te v naših mislih ni.
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče,
saj verjeti noče, da te več med nami ni.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 8. marec, ko je bil končan tvoj boj, naš dragi
MIRAN KIT
iz Prožinske vasi 49č, Štore
Praznina, ki je nastala po tvojem odhodu, je nepopisna, vendar nam spomini na vse lepe trenutke pomagajo živeti naprej.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Vsi njegovi
Ko življenje tone v noč, še žarek upanja išče pot. Ostala pa je le bolečina in tiha solza večnega spomina.
(T. Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta
MILANA OZEKA
iz Dola pri Laškem (11. 5. 1939 - 21. 2. 2019)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in topel stisk roke ob izrazih sožalja. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Rimske Toplice in kardiološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje. Zahvala je namenjena tudi Nadi Jelenc in Slavku Razboršku za molitve na domu, gospodu dekanu Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku gospodu Matjažu Gučku, domačim pevcem iz Šmiklavža, Marku Razboršku za odigrano Tišino ter članom ZŠAM Laško in LD Jurklošter. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Komunale Laško in vsem tistim, ki mogoče po pomoti in nehote niste bili imenovani in ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, sinova Robi in Milan z družinama ter ostalo sorodstvo
novi tednike p°r°k*
IŠČEM žensko za skupno življenje. Star sem 69 let. Informacije po telefonu 070 502-737.
346
ZAPOSLITEV
IŠČEMO kuharja in pomočnika kuharja. Gostilna Kolar, Obrtniška cesta 12, Ljubečna. Pokličite 041 258-027 ali pišite na naslov: info@gostilnakolar.
Žalec
Poročila sta se: Mateja RAK iz Zgornjih Roj in Rok KRAJŠEK iz Celja. Velenje
Poročila sta se: Ivjana
BANFIĆ in Rok ALJAŽ, oba iz Velenja.
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedm 11ЛЛШОЈ/
si.
349
IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Sima-les, Zagorje 31, Lesično, telefon 040 211-346.	p
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 5415-011, 041 531-976. 306
Smrti
Celje
Umrli so: Neža VODEB iz Trnovelj pri Celju, 83 let, Marija HORVAT iz Pariželj, 83 let, Marija MAROT iz Tevč, 87 let, Milan OŽEK iz Dola pri Laškem, 80 let, Marija GUCEK iz Jurkloštra, 87 let,
Ferdo BOLARIĆ iz Ločice ob Savinji, 86 let, Roza KVAR z Lopate, 86 let, Katarina ZEME iz Mačkovca pri Laškem, 95 let, Paul JAGRIČ iz Celja, 78 let, Janez GORŠIČ z Babnega pri Celju, 62 let, Franc ATELŠEK iz Velenja, 79 let, Marija LIPOVŠEK iz Celja, 89 let, Vilhelm JUR-KOŠEK iz Celja, 75, Inge KOROŠAK iz Prekorja, 76 let, Herman KLEMENC iz Kavč, 77 let, Vincenc BANOVŠEK iz Lipja, 71 let.
Žalec
Umrl je: Franc ČADEJ iz Migojnic, 66 let.
Velenje
Umrli so: Ladislav KO-DRUN iz Šoštanja, 73 let, Jožef BAN iz Šoštanja, 76 let, Ivan ŠPOLJAR iz Velenja, 83 let, Cecilija DOBNIK iz Šoštanja, 91 let, Milan PERMANŠEK iz Velenja, 81 let, Marija Majda KOREN iz Florjana pri Šoštanju, 87 let, Ana MAZEJ iz Topolšice, 86 let, Ingrid PODRŽAVNIK iz Velenja, 47 let, Katarina JU-VAN iz Šoštanja, 93 let.
p
p
L 22
L 20
22
NAPOVEDNIK
radio celje
Kulturne prireditve
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 7. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev -ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev
PETEK, 8. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Yugo, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 9. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila,
9.00 Novice, 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice,11.00 Šport danes, 11.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Strokovnjak svetuje, ponovitev, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev
NEDELJA, 10. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 17.15 Radi ste jih poslušali, 18.00 Pesem slovenske dežele, 19.15 Sončni žarek
PONEDELJEK, 11. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogod-
ki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK, 12. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
SREDA, 13. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Šport danes, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev
Po slovensko s Katrco
1.	Šepet: Ranjeno srce
2.	Slovenski zvoki: Planiška polka
3.	Vikend: Vprašaj srce
4.	Sekstakord: Ko spusti zavesa se
5.	Poskočni muzikanti: Ta noč bo za naju
Kino
CINEPLE
Spored od 7. 3. do 13. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Alita: Bojni angel - akcijski, fantazijski
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.50 petek: 19.50, 22.15 sobota: 13.50, 19.50, 22.15 Alita: Bojni angel - akcijski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 18.40 Bog, le kaj smo spet zagrešili? - komedija, drama od četrtka do srede: 18.50 Bohemian Rhapsody - drama, biografski četrtek: 15.45
petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 15.40 nedelja: 14.15
Instant družina - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.15 petek, sobota: 18.20, 20.15, 22.35
Kako izuriti svojega zmaja 3 -akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.40 sobota: 13.30, 15.20, 17.50 nedelja: 13.40, 15.30, 17.40 Kako izuriti svojega zmaja 3 -akcijski, pustolovski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota: 14.10, 16.30 nedelja: 14.20, 16.30 Korgi: kraljevski kuža z velikim srcem - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.00, 18.00 sobota: 13.50, 15.50, 16.50, 17.30 nedelja:14.00, 16.00, 17.00, 18.00 Ledeno maščevanje - akcijski, drama, triler
od četrtka do srede: 20.50 Mala gospodična Dolittle - družinski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50 sobota: 14.40, 16.50 nedelja: 13.50, 16.50 Mia in beli lev - pustolovski, družinski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 18.30 sobota: 13.40, 15.40, 18.30 nedelja: 13.45, 15.50, 19.15 Najljubša - drama četrtek: 13.30
Popolna kopija - kriminalni, fantazijski
četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 20.40 nedelja: 16.10, 21.15 Prijatelja za vedno - komedija, drama
od četrtka do srede: 21.25 Soba pobega - fantazijski, triler četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 20.30
petek, sobota: 20.30, 22.30 nedelja: 20.40
Stotnica Marvel - akcijski, pustolovski
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 19.00, 21.10 petek: 19.00, 21.10, 22.30 sobota: 14.20, 19.00, 21.10 nedelja: 14.30, 19.00, 21.10 Stotnica Marvel - akcijski, pustolovski, 3D
četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 20.00 sobota: 17.40, 20.00, 22.30
ČETRTEK
19.00 Colette - biografska zgodovinska drama PETEK
18.00 Vprašanje identitete -
igrano-dokumentarni, zgodovinski
19.30 Najljubša - biografska komična drama SOBOTA
18.00 Maria Callas - glasbeno dokumentarni
20.00 Colette - biografska zgodovinska drama
NEDELJA
18.00 Maria Callas - glasbeno dokumentarni
20.00 Colette - biografska zgodovinska drama SREDA
19.00 Vrhunec - drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Vprašanje identitete -
igrano-dokumentarni, zgodovinski
20.00 Maria Callas - glasbeno dokumentarni (prost vstop) SOBOTA
17.00 Krogi: Kraljevski kuža z velikim srcem - anim. komična pustolovščina, sinh. 17.30 Maria Callas - glasbeno dokumentarni
18.45 Mary Poppins se vrača -
družinski domišljijski muzikal 20.00 Igram, sem - drama 21.15 Stotnica Marvel - akcijska pustolovščina NEDELJA
16.00 Krogi: Kraljevski kuža z velikim srcem - anim.komična pustolovščina, sinh. 17.00 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni film 18.00 Stotnica Marvel - akcijska pustolovščina, 3D 19.00 Igram, sem - drama 20.30 Mož iz ozadja - biografska komična drama PONEDELJEK
17.30 Stotnica Marvel - akcijska
pustolovščina
20.00 Kafarnaum - drama
ČETRTEK, 7. 3.
18.00 Savinov likovni salon Žalec
Dialog kiparja Dušana Tršarja in slikarja Marka Tuška
odprtje razstave; avtorja in njuna dela bo predstavila Milena Zlatar
19.00 Mala dvorana Glasbena šola Rista Savina Žalec
Zvočnice
nastop kitaristov
19.00 Kulturni dom Franceta Prešerna Vojnik
Nocoj je en lep večer
območna revija malih pevskih skupin za občine Celje, Dobrna, Štore in Vojnik
19.30 Narodni dom Celje
Zgodba o vojaku
glasbeno-gledališka predstava v okviru Vesperae Musicae v izvedbi Hiše kulture Celje
19.30 SLG Celje_
Po motivih Pahljače Carla Goldonija: Ventilator
Gledališče Koper in Novosadsko gledališče (RS), abonma Dnevi komedije in izven
PETEK, 8. 3.
17.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Šopek zate
odprtje razstave različnih del likovnih ustvarjalcev Društva železničarjev slikarjev Modra luč iz Zagreba
18.00 Kulturni dom Škofja vas Rudi Mlinar: Mali oglas
ponovitev komedije v izvedbi domače dramske skupine
DOGODKI MED 7. 3. in 14. 3. 2019
ČETRTEK,	KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
7. marec,	Pravljične urice za najmlajše
ob 10. uri	Za otroke do 3. leta starosti
ČETRTEK,	GLASBA FILM
7. marec,	Adamičev odnos do komunizma in Sovjetske zveze
ob 17. uri	v luči mednarodnih dogodkov v tridesetih letih Predaval bo Milan Mrdenovič
NE Pravljične dogodivščine za najmlajše SPREGLEJTE Za otroke do 3. leta starosti
Zaželjene prijave na 03 426 17 66
NE Naših 100 „Poklon preteklosti" SPREGLEJTE Slikarska razstava članov KPD Svoboda
NAPOVEDNIK
23
19.00 Glasbena šola Velenje
Nad gladino
razstava likovnih del in koncert dijakov 3. letnika Umetniške gimnazije Velenje
19.30 Narodni dom Celje
Slavnostni koncert ob 40-letnici Celjskega okteta
gostja: Andreja Zakonjšek Krt, sopran
19.30 SLG Celje_
Jure Karas: Realisti
SNG Nova Gorica, abonma Dnevi komedije in izven
20.00 Terme Olimia Podčetrtek - Lipa
Rokatakorokata
monokomedija z Jernejem Kuntnerjem
SOBOTA, 9. 3.
10.00 Kinodvorana Kozje Legenda o Erazmu Predjamskem
v izvedbi Teatra Cizamo, Zmajčkov abonma in
10.30 Dom kulture Velenje
Zvezdica Zaspanka
plesna predstava Plesnega studia N; primerna za otroke, starejše od petih let
17.00 SLG Celje_
Florian Zeller: Oče
abonma po posebnem razporedu in izven
17.30 in 20.00 Dom II.
slovenskega tabora Žalec Menopavza
komični muzikal, Špas teater
18.00 Celjska kulturnica Mladinska zgodba
otroška predstava za otroke od 10. leta starosti, gostuje: Gledališka šola kluba prijateljev mladine Marindolus Celje; vstop prost
18.00 Kulturni dom Škofja vas Stara hiša št. 3
nastop učencev OŠ Frana Roša v sodelovanju z otroško skupino domačega društva
19.30 SLG Celje
17.00 Dom kulture Velenje Norci
satira, Koroški deželni teater Slovenj Gradec; nedeljski abonma
18.00 Kulturni center Laško
Družina Hrastnik: Življenje je lepo
koncert
19.30 SLG Celje_
Hehenry Levis, Jonathan Sayer, Henry Shields: Predstava, ki gre narobe
TKM, d. o. o., v sodelovanju z Mischief Worldwide Ltd, abonma Dnevi komedije in izven
19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur
Profesor Kuzman mlajši
monokomedija o di(v) jakih in (m)učiteljih
PONEDELJEK, 11. 3.
17.00 Vila Bianca Velenje
Likovna dela dijakov Umetniške gimnazije likovne smeri, Gimnazija Velenje
odprtje razstave 17.30 Osrednja knjižnica Celje
Irske legende
literarno-glasbeni večer v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje, gostje večera: dijaki Gimnazije Lava ŠCC
19.30 SLG Celje
Jean Cocteau: Strašni starši
Mestno gledališče ljubljansko, abonma Dnevi komedije in izven
20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Kvartet Akord in klarinetist Jurij Hladnik
koncert v okviru Koncertnega cikla Bendžo
NEDELJA, 10. 3.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
novi tednik
Anton Tomaž Linhart: Ta vesli dan ali Matiček se ženi
SNG Drama Ljubljana, abonma Dnevi komedije in izven
Prireditve ob dnevu žena
ČETRTEK, 7. 3.
19.30 Celjski dom
Swing Extravaganza ob spremljavi Big banda Grosuplje
tradicionalni koncert ob dnevu žena
PETEK, 8. 3.
16.30 TIC Celje
18.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec
Nastop učencev klavirja iz razreda Karmen Zazijal
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Belo se pere na devetdeset
predstavitev knjige Bronje Žakelj
TOREK, 12. 3.
16.30 in 19.00 Dom kulture Velenje
Pozdrav pomladi 2019
območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Šaleške doline
19.00 Knjižnica Laško
Alenka Hren Medved: Ignacij Orožen
predavanje ob razstavi ob 200-letnici rojstva Ignacija Orožna
SREDA, 13. 3.
9.00 Dvorana I. OŠ Celje_
Oder mladih
območno srečanje otroških gledališč in gledaliških skupin celjskega območja 2019; vstop prost
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Kako je zebra posodila svoje čare
lutkovna predstava; gostuje: Miškino gledališče
18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje
Tematski večer
nadstandardnih
programov
19.30 Narodni dom Celje
Celjski godalni orkester
solista: Vladimir Hrovat, ustna harmonika in Pavel Mihelčič, klavir; abonma CGD in izven
Voden ogled mesta z ogledom Muzeja novejše zgodovine Celje
18.00 Dom kulture Svoboda Griže
Proslava ob mednarodnem dnevu žensk
18.00 Dom krajanov Virštanj Proslava ob dnevu žena
18.00 Domačija Haler Olimje Razvajanje žena in mučenikov ob kulinarični pravljici ter glasbi skupine Šani Šeni
18.00 Dvorana Centra Nova Velenje
Pohujšanje v dolini Šentflorjanski
drama, tradicionalna prireditev ob dnevu žena
18.00 Podružnična osnovna šola Blagovna
Šopek za mamico
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Klapa Kampanel in Popseslish, KUD Žalec
koncert
20.00 Rdeča dvorana Velenje Abba & Queen tribute bands
tradicionalni koncert ob dnevu žena
20.30 Špital za prjatle Celje Maja Založnik &
Moonshine
koncert
SOBOTA, 9. 3.
20.00 Kavarna Beli vol_
Anabel
akustični koncert; vstop prost
NEDELJA, 10. 3.
12.30 Zborno mesto pri Kili Liboje
32. pohod žena na Hom
TOREK, 12. 3.
18.00 Hmeljarski dom Petrovče
Proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu
Ostale prireditve
ČETRTEK, 7. 3.
8.00 do 16.00 Podčetrtek
Četrtkov sejem
Vedm г mrnoj/
10.00 Društvo Novus Velenje Agresivno vedenje v družini
trening starševstva
16.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Ženska ruta
srečanje knjižnično-bralnega kluba
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljična ura za najmlajše
pravljične dogodivščine namenjene otrokom do 3. leta starosti
17.00 Osrednja knjižnica Celje
Adamičev odnos do komunizma in Sovjetske zveze v luči mednarodnih dogodkov v tridesetih in štiridesetih letih
predava: Milan Mrđenović 18.00 Knjižnica Laško
Ozaveščanje o pomenu hortikulturne in druge urejenosti okolja in sobivanja z naravo, izboljšanje stanja naravnega okolja in uporaba trajnic
delavnico vodi Matic Sever
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Iran, odkrivanje starodavne Perzije
potopisno predavanje Roka Novaka
PETEK, 8. 3.
18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga: Moje življenje kot abeceda
pogovor bo vodila Andreja Kac
SOBOTA, 9. 3.
7.00 Odhod izpred pisarne društva PD Žalec
KK11: Kamnik-Mrzlica
pohod
7.00 Ploščad Centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem
10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Brezplačne ustvarjalne delavnice
10.00 Ploščad pred Centrom Nova
Razvajaj se v mestu
modna revija
20.30 Špital za prjatle Celje
Himalaja za telebane ali dva bizgeca v Nepalu
z vami bosta Žiga Bedrač in Simon Šoster; vstop prost
21.00 eMCe plac Velenje
Eruption, lamDisease, Agan
koncert
PONEDELJEK, 11. 3.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med., in Julka Žagar, dr. med.
TOREK, 12. 3.
10.00 Društvo Novus Velenje
Kako naj svojemu otroku postavimo meje?
pogovorna delavnica
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta: Ptički se ženijo
ustvarjalnica za otroke in starše 17.30 Srednja šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Z naravnimi pripravki do krepkih rastlin
predava: Jerneja Jošar
18.00 Gasilski dom Šempeter Podelitev priznanj za najlepšo hišo, kmetijo ...
18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Kolumbija
potopisno predavanje Dejana Tonklija
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Spoštuj očeta in mater!
Predavanje iz sklopa Deset božjih zapovedi za življenje danes; predava: Jože Planinšek
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Afrika
potopisno predavanje popotnika in vsestranskega fotografa Gorazda Goloba
19.19 Mestna knjižnica Velenje Alzheimer cafe: Demenca ni le bolezen starejših ljudi
predavala bo Maja Trošt
SREDA, 13. 3.
10.00 Mestna knjižnica Velenje Moč branja: Stara mama v koprivah
bralni klub bosta vodili Brina Zabukovnik Jerič in Andreja Kac
11.00 Celjski dom_
Regrat in drugi sončki za vse letne čase
predava: Dragica Černigoj Kropf; vstop prost
17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom
primerna za otroke, starejše od treh let
18.00 Kulturni dom Rogatec Maroko
potopisno predavanje Danijela Siterja in Katje Poharc
18.00 Dom kulture Velenje
60 let Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje
slovesnost ob jubileju
19.19 Mestna knjižnica Velenje Jaz in ti, drugi in mi
resničnostni pogovor Aleša Črniča z Janezom Janšo, Janezom Janšo in Janezom Janšo
20.00 Celjski mladinski center Milonga
večer argentinskega tanga; vstop prost
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica
Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje:
razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega
Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Klovnonanija avtorja Mateja Čepina; do preklica
Likovni salon Celje: samostojna razstava Neže Knez; do 31. 3.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019
Zgodovinski arhiv Celje:
Dekade, četrta iz serije razstav, ki obravnava šestdeseta leta 20.
stoletja v Celju in okolici; do
maja
Celjska kulturnica: likovna razstava miniaturnih slik Črto-kljunke Andreje P. Jezernik; do
20. 3.
AQ galerija Celje: razstava Tine Kolenik Oblačenje kože, Cikel selfijev; do 25. 3.
Osrednja knjižnica Celje: slikarska razstava Naših 100, del članov KUD Svoboda Celje; do 15. 3., razstava Prešeren iz Maleševe zbirke avtorice Brede Ilich Klančnik; do 31. 3.
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje: razstava slik in fotografij ustvarjenih na likovnem ex-temporu Zima; do 12. 3.
Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec: razstava makro-fotografij Milana Žolnirja in Ša-muela Almašija; do 25. 3.
Galerija železarskega muzeja Štore: skupinska fotografska razstava Fotokluba Štore Steel, foto krožka DLT Cinkarna Celje, Društva fotografov Svit in Fotografskega društva Celje; do 31. 3.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna
naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa
pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Ob Gorenju morda sledi antične poštne postojanke
V bližini mesta, kjer Gorenje načrtuje novo proizvodno dvorano televizorjev, je bila v antiki morda poštna postojanka Upellae. Arheologi so tam odkrili najdbe, ki bi lahko potrdile tezo znanega arheologa Jaroslava Šašlja, da se je v antiki na tem mestu dogajalo nekaj pomembnejšega.
Ob zadnjih raziskavah so arheologi odkrili obsežnejše tlakovanje iz razlomljenih zgodnjerimskih posod. Namen tlakovanja še ni povsem znan. Odkrili so tudi nekaj jam za stojke. To pomeni, da je tam stala lesena stavba, vendar je ohranjenega premalo, da bi lahko sklepali, za kakšno stavbo natančno je šlo, je pojasnila vodja celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Danijela Brišnik.
Čeprav najdbe na pogled niso primerljive z nedavno odkritimi mozaiki ali freskami v Celju, so po strokovni plati vsekakor zanimive, je poudarila Brišnikova. Potrjujejo namreč tezo pomembnega arheologa dr. Jaroslava Šašlja, da naj bi bila v Stari vasi pri Velenju lokacija poštne postaje Upellae. »Gre za postajo med Starim tr-
gom pri Slovenj Gradcu, imenovanem Colatio, in Ce-leio. Mesto, kjer smo zdaj raziskovali, je od Stare vasi oddaljeno nekaj sto metrov. To morda potrjuje Šašljevo tezo o poštni postojanki. Tej domnevi pritrjujejo tudi najdbe, ki so bile odkrite ob raziskavah na predvideni trasi tretje razvojne osi, na odseku Velenje jug-Slovenj Gradec jug, ki gre mimo Stare vasi. To pomeni, da se je v antiki na tem mestu dogajalo nekaj pomembnejšega.«
Najdbe uničene zaradi gradnje in vodnih nanosov
Arheološke raziskave, ki so bile potrebne ob gradnji nove Gorenjeve proizvodne dvorane, so potrdile, da je ob tej družbi arheološko najdišče, ki je bilo sicer zavarovano že na podlagi arheološke topografije iz zgodnjih 90. let. »Domačini so povedali, da so ob gradnji tovarne naleteli na najdbe, vendar takrat o tem niso smeli veliko govoriti. Tiste materialne ostaline so bile dokaj skromne, težko jih je bilo časovno umestiti in vsebinsko določiti, za kakšno najdišče gre,« je dejala sogovornica.
Najdbe, ki vizualno niso presunljive, so strokovno zelo zanimive
»Znanstvenih raziskav, s katerimi bi raziskovali neko konkretno obdobje ali nek konkreten problem, je v Sloveniji relativno malo, saj je to povezano s financiranjem, ki sistemsko ni dobro urejeno. Raziskave so prvenstveno zaščitne narave. Požare bomo gasili še naprej. Ko se bo zgodil naslednji poseg v prostor, bomo zagotovo zraven,« pravi Danijela Brišnik.
Zadnje najdbe ob Gorenju bo po končanih raziskavah prevzel Pokrajinski muzej Celje. Danijela Brišnik iz zavoda za varstvo kulturne dediščine upa, da bodo v prihodnje na ogled javnosti.
Razlogov, zakaj so tudi zadnja odkritja slabo ohranjena, je več. »Zemljišče, na katerem je načrtovana proizvodna dvorana, je bilo edini nedotaknjen otok znotraj tovarniškega kompleksa. Pred leti je Gorenje brez sodelovanja zavoda za varstvo kulturne dediščine zgradilo ogromno skladišče in kot kaže, se najdbe širijo prav v tisto smer. Tam je bilo osta-lin najbrž bistveno več,« je
razložila Danijela Brišnik. Dodala je, da gre za območje vodnih nanosov reke Pake. Ta je pred regulacijo močno meandrala, odlagala precej materiala in tudi zaradi tega so najdbe prestavljene ali uničene.
Kup vprašanj o Gradišču
Čeprav je dolinsko dno Šaleške doline pozidano, pod vodo ali degradirano kot
posledica rudarjenja, to območje v zgodovini gotovo ni bilo prazen prostor med večjimi mesti. O sledeh življenja v antiki pričajo odkritja v Gaberkah pri cerkvi sv. Urha, v Škalah in na Gradišču. Po besedah Brišnikove je bilo zelo zanimivo tudi arheološko najdišče pod Ležnom v Družmirju. To najdišče je zdaj izginulo, saj ga je zaradi izkopavanja premoga zalila voda. Šaleška dolina je imela nasploh dobre pogoje za bivanje, poseljena je bila vse od časa jamskih bivališč iz obdobja paleolitika naprej. »Je pa bila dolgo neraziskana. Arheološko je bila vedno na obrobju. Po Brodarju, ki je raziskoval jamska bivališča, nekega velikega stro-
kovnega poudarka tam ni bilo. Do nedavnih gradbenih posegov, ki so jih pospremile arheološke raziskave in najdbe.«
Morda bo v prihodnosti več znano tudi o najdišču na bližnjem Gradišču pri cerkvi sv. Jakoba, kjer imajo arheologi kup vprašanj. Tam so najverjetneje prazgodovinske in antične najdbe, tam je najverjetneje stal tudi srednjeveški grad Limberg. Strokovnjakom klasična tipografija ni dala želenih informacij. Morda bodo več odgovorov dobili s pomočjo posnetkov iz zraka, ki jih je na tem območju izdelal izvajalec zadnjih arheoloških del pri Gorenju.
TINA STRMČNIK
Ted ni ko ve,M zgodbe
Št. 10 / Leto 74 / Celje, 7. marec 2019
Norčava pustna rajanja
str. 32-34
Portret: Peter Karner, pilot Spopad dobili Dobovčani Aleksander Javornik -
Žavski, strasten navijač str. 31
str. 28
str. 29
26
INTERVJU
»Odjemalce in naše podjetje
veliki izzivi«
Z mag. Borisom Kupcem, predsednikom uprave Elekt navad, ki čakajo odjemalce, in spremembah poslova]
V Elektru Celje, ki v Sloveniji skrbi za dobavo električne energije na 22 odstotkih njenega ozemlja, se zelo dobro zavedajo, da je energetska revolucija že pred vrati. Zato že nekaj časa v svoje poslovanje uvajajo spremembe, s katerimi bodo lažje izpeljali tako imenovano zeleno transformacijo. »Pred nami so veliki in težki izzivi. Dogajalo se bo marsikaj, potrebna bodo zelo velika vlaganja v elektroenergetsko strukturo, informacijske tehnologije in pridobivanje novih znanj, ob čemer bo tako kot že doslej javnost, ki je zelo občutljiva na vse spremembe, budno spremljala vsak naš korak,« na kratko prihodnost napoveduje predsednik uprave Boris Kupec.
»Ko sem kot mlad projektant prišel v Elektro Celje, je energija v distribucijskem omrežju tekla od točke A do točke B. Tako je bilo in to je bilo sveto. Temu ustrezno se je načrtovala in gradila tudi elektroenergetska infrastruktura. V zadnjih nekaj letih so se zgodili digitalizacija, transformacija, napredna omrežja, e-mobilnost in razpršeni obnovljivi viri. Energija ne gre več enosmerno. Tudi v našem podjetju so morali načrtovalci omrežja spremeniti miselnost, saj
Res je, že obstoječi Energetski zakon omogoča samooskrbo z električno energijo. Vsak, ki je lastnik merilnega mesta, lahko zgradi fotovolta-ično elektrarno in uporablja elektriko, ki jo ta proizvede. Ko ima viške, jih pošlje v omrežje, ko elektriko potrebuje, jo črpa nazaj iz omrežja. Z novelo Energetskega zakona, ki je v pripravi, bodo skupine uporabnikov, to so blokovska naselja, gasilski in kulturni domovi ter drugi, lahko postavile takšne elektrarne. Spremembe torej gredo v smer, da bo lahko več uporabnikov distribucijskega omrežja zgradilo eno sončno elektrarno, produkt si bodo delili glede na delež, ki ga bodo imeli v takšni elektrarni.
Ste v Elektru Celje pripravljeni, da boste morda kot nekakšen začetni investitor sodelovali pri takšnih naložbah?
Obstoječa zakonodaja in uredbe nam tega ne omogočajo. Je pa naša naloga, da elektroenergetski sistem pripravimo tako, da se bodo ti obnovljivi viri lahko v čim večji meri priključevali na distribucijsko omrežje. To bo in je že za nas velik tehnični izziv, ki ga naši strokovnjaki uspešno rešujejo. Imamo namreč veliko znanja. Vendar bodo za vse te spremem-
»Zelo pomemben je razmislek, kako bodo distribucijska podjetja kot je Elektro Celje, preživela energetsko tranzicijo. Pred nami so veliki izzivi - obnovljivi viri energije v povezavi s hranilniki energije, elektrifikacija mobilnosti in ogrevanja ter prilagajanje proizvodnje in porabe.«
sta načrtovanje in izgradnja omrežja dobila povsem novo dimenzijo. Naj navedem samo en primer: študije kažejo, da je za neko stanovanjsko zgradbo ali naselje treba zagotoviti trikrat močnejše omrežje kot prej. To pomeni tudi približno trikrat višje stroške. Naši razvojniki morajo zato zelo dobro vedeti, kje bo podjetje v določenem obdobju investiralo. Res, ni več tako preprosto, kot je bilo še pred desetimi leti,« poudarja Boris Kupec.
Odjemalci električne energije bomo res morali spremeniti navade in o porabi elektrike začeti drugače razmišljati. Najbrž se sploh ne zavedamo dobro, kakšne spremembe nas še čakajo. Bo med njimi največji izziv elektromobilnost?
E-mobilnost bo v prihodnosti samo eden od izzivov. Tu so še obnovljivi viri energije, toplotne črpalke, digitalizacija, pametna omrežja, obvladovanje porabe ... Klasičnega sistema oskrbe z energijo, kot je bil v preteklosti, v prihodnosti zagotovo ne bo več. Včasih je bila proizvodnja električne energije centralizirana, danes si lahko vsak na streho postavi fotovolta-ično elektrarno. In težava, s katero se v našem podjetju že soočamo, je prav obvladovanje in upravljanje vseh teh razpršenih virov.
Samooskrba z električno energijo iz obnovljivih virov ni nič novega. A se o njej zadnje čase govori več kot včasih.
ki je lastnica teh polnilnih postaj. Zaenkrat o veliki rabi teh polnilnic ne moremo govoriti, še vedno so bolj izjeme. Ko se bo povečevala uporaba električnih avtomobilov, bomo temu seveda sledili. Res je, da je e-mobilnost na pohodu in da se veliki proizvajalci vedno bolj usmerjajo v proizvodnjo električnih avtomobilov, ki bodo sčasoma tudi cenovno bolj dostopni povprečnemu potrošniku. Razvoj bo šel hitro naprej. Tega se v našem podjetju dobro zavedamo in že nekaj časa smo vključeni tudi v projekt Edi-
populacija. Sistem bo namreč od ljudi zahteval vsakodnevne dejavnosti, zahteval bo, da v njem sodelujejo in pripomorejo k temu, da ne bi prišlo do kolapsa sistema. Brez sodelovanja vseh si delovanja elektroenergetskega sistema v prihodnosti niti ne znam predstavljati. V Elektru Celje se veliko ukvarjamo s preoblikovanjem svojega poslovanja, tudi sam zelo dejavno sodelujem pri tem. Trudimo se, da bi podjetje postalo čim bolj vitko, da bo čez pet ali deset let pripravljeno na vse izzive. Mit o tem, da bi še naslednjih sto let
»Smo v obdobju pred energetsko tranzicijo Energetika prihodnosti bo razogljičena, decentralizirana in električna. Napačne odločitve bi lahko prebivalstvo pahnile v energetsko revščino, gospodarstvo v stagnacijo, okolje pa v degradacijo.«
be potrebna velika finančna vlaganja. Kako zagotoviti denar, bo še en res velik izziv za uprave elektrodistribucijskih podjetij.
Se strinjate z napovedmi, da bodo takšne skupinske sončne elektrarne vznikale po državi kot gobe po dežju?
Še ne tako dolgo nazaj smo na električne avtomobile gledali kot na nekaj, kar se dogaja drugje, a je val kmalu pljusknil tudi v Slovenijo. Morali smo hitro spremeniti svoje razmišljanje in se prilagoditi. Tu mislim predvsem na nameščanje polnilnih postaj in njihovo oskrbo z električno energijo. Navade porabnikov so se začele hitro spreminjati. Osebno v e-mobilnost dolgo nisem verjel, a se dogaja, tukaj je in v našem podjetju smo pripravljeni na izzive, ki jih prinaša. Drugačna zgodba je vključevanje razpršenih virov, saj se s tem ukvarjamo že dlje časa. To področje obvladujemo in z njim nimamo težav, zato se tega izziva ne bojimo. Bo pa vsekakor težava, ker razpršeni viri pomenijo tudi zmanjšanje prihodkov pri omrežnini. O tem, kako bomo rešili ta finančni izziv, v Elektru Celje še nimamo celovitega odgovora.
Omenili ste polnilne postaje - koliko jih Elektro Celje že ima na Celjskem in koliko jih še načrtuje?
Imamo jih osem. Zakonodaja nam ne dovoljuje, da bi bili lastniki takšnih infrastrukturnih objektov. Zato tudi imamo hčerinsko družbo,
son, ki promovira zeleno mobilnost, išče tehnične rešitve za polnilne postaje in še kaj več. Marsikaj, o čemer danes še ne razmišljamo dovolj, se bo moralo spremeniti. Predvsem se bodo morale spremeniti navade uporabnikov. Zdaj lahko z gorivom napolnijo avto v minuti, najhitrejša polnilnica pa za to, da napolni 80 odstotkov baterije, potrebuje 30 do 40 minut. Poleg tega so polnilnice pogosto zasedene in v vrsti je treba čakati dve uri ali še več.
V Sloveniji po eni strani govorimo o povečani porabi električne energije in po drugi strani o zapiranju nuklearke ter Premogovnika Velenje in Teša. Kako gre to skupaj?
Naše podjetje se ukvarja z distribucijo električne energije do končnih porabnikov, zato tega ne bi ocenjeval. Vse odgovore na vprašanje, kakšna bo energetska oskrba Slovenije v naslednjih dvajsetih do štiridesetih letih, bosta dala Energetski koncept Slovenije in Nacionalni energetski podnebni načrt. Pri pripravi obeh dokumentov sodeluje tudi naše podjetje. Lahko rečem, da bodo vse odločitve in usmeritve, ki bodo zapisane v energetskem konceptu, morale biti sprejete na podlagi konsenza celotne javnosti, tako strokovne kot splošne in še katere. Odločiti se bo torej treba, kateri energetski viri, od nafte do premoga, sončne in vetrne energije, bodo naša prihodnosti, in tudi glede tega, v kaj bomo vlagali denar. Upoštevati bo treba tudi podnebni načrt, kjer smo se v okviru Evropske unije zavezali k zmanjševanju toplogrednih plinov in večji uporabi obnovljivih virov energije.
Tako uporabnike kot podjetja, ki skrbite za dobavo električne energije, čakajo torej zelo burni časi. Bi nas moralo biti strah?
Moram priznati, da me kot uporabnika, ki se tudi stara, zelo zanima, kako se bo v vseh teh spremembah, ki so pred vrati, znašla starejša
lahko poslovali tako, kot smo poslovali preteklih sto let, je mrtev.
Najbrž tudi zato vsako leto namenite veliko denarja za naložbe.
V elektroenergetsko strukturo vsako leto vložimo v povprečju 20 do 23 milijonov evrov in sicer na podlagi 10-letnih razvojnih načrtov ter načrtov poslovanja za obdobje treh in enega leta. Največ denarja vlagamo v energetsko infrastrukturo, da bomo pripravljeni na izzive prihodnosti. Lani smo izvedli kar nekaj globalnih naložb, predvsem smo poskrbeli za pokab-litev obstoječih nadzemnih elektroenergetskih vodov na območju Zgodnje Savinjske doline in na Koroškem. Graditi smo začeli tudi razdelilno transformatorsko postajo Vojnik. Naložba je velika, saj bo vredna najmanj pet milijonov evrov, vendar je nujna. Celje se namreč širi na obrobje, kjer se poraba električne energije povečuje. Pripravljen je tudi projekt dokončanja prehoda z deset- na dvajsetkilovoltni napetostni nivo v mestu Celje. Tudi podzemni kabli, položeni v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, so na meji svoje življenjske dobe. To je za nas velik izziv, saj je dela v mestnem jedru treba usklajevati z ostalimi posegi v infrastrukturo. Ko bodo na primer obnavljali elektroenergetsko infrastrukturo v bolnišnici, bomo tudi mi delali na tem območju. Vse naložbe je pač treba pametno izvajati.
Kako vam uspe zagotoviti toliko denarja za naložbe, saj vam država kot največja lastnica vsako leto pobere skoraj ves dobiček?
Zadeve niso povsem takšne. Res je, da imamo priporočila ali pričakovanja lastnikov v zvezi s poslovanjem tako pri doseganju donosov kot tudi pri izvajanju naložb in zagotavljanju kakovostne oskrbe naših odjemalcev z električno energijo. Imamo torej priporočila, ki jim sledimo. O delitvi dobička pa moram poveda-
INTERVJU
27
čakajo
ra Celje, o spremembah tija, ki čakajo podjetje
»Pred vodstvom Elektra Celje je zahtevna naloga, da zagotovi potreben denar za vlaganja v razvoj in izgradnjo distribucijskega elektroenergetskega omrežja ter preoblikuje organiziranost podjetja.«
ti, da imamo v statutu podjetja zapisano, da lahko uprava sprejme sklep, da do dve tretjini preostanka čistega dobička po oblikovanju obveznih rezerv nameni za druge rezerve iz dobička kot vir financiranja naložb. To nam je uspelo uresničiti že zadnji dve leti.
Kako je Elektro Celje, ki je tako po prihodkih in dobičku kot tudi po številu zaposlenih med največjimi podjetji v regiji, poslovalo lani?
Poslovali smo zelo dobro, celotna skupina, v kateri sta poleg Elektra Celje še hčerinski družbi ECE in Elektro OVI, je zelo povečala prihodke. Čeprav smo doživeli vetrolom, smo gospodarski načrt izpolnili v celoti in dosegli 200 milijonov evrov skupnih prihodkov. Raste matična družba, predvsem pa raste družba ECE. S prodajo električne energije in drugih produktov dobivamo nove odjemalce. Koliko smo ustvarili dobička, zaenkrat še ne morem povedati, ker letno poročilo za lani še ni revidirano. Lahko pa rečem, da je tudi dobička več, kot ga je bilo v letu 2017. Ekipa mojih sodelavcev je trdo delala in je bila zelo uspešna. V zadnjem obdobju smo tudi zmanjšali zadolženost, in sicer za nekaj milijonov evrov. Zato nimamo nobenih težav pri pridobivanju kratkoročnih in dolgoročnih finančnih virov.
Elektro Celje je torej zdravo podjetje in se mu prihodnosti ni treba bati.
Res je, da se zavedamo vseh tehničnih izzivov, ki so pred nami, res pa je tudi, da v tem trenutku še nimamo vseh tehničnih rešitev, ki
bi bile ekonomsko sprejemljive. Ekonomika poslovanja vedno bolj prihaja v ospredje, kar v preteklosti ni bilo tako poudarjeno. Zdaj se ob tehničnih zahtevah takoj postavi vprašanje upravičenosti vsake naložbe in njenih ekonomskih učinkov. Skrbno pazimo na stroške, na kakovost oskrbe, na naložbe. Iz nekoč statičnega podjetja postajamo vitka organizacija. Ko sem pred dvajsetimi leti izjavil, da je Elektro Celje kot tanker, ki ohranja energijo kljub udarcem z vseh strani, pri čemer smeri plovbe ne more hitro spremeniti, se to zame ni dobro končalo. Še danes sem prepričan, da je naše podjetje tanker, ki pa je postal zelo gibljiv in se lahko hitro odziva na vsa dogajanja okoli sebe.
V skupini je zdaj zaposlenih približno 700 ljudi, od tega v Elektro Celje 630. Bodo vse napovedane spremembe prinesle dodatno zaposlovanje ali morda pomenijo zmanjšanje števila zaposlenih?
To je zahtevno vprašanje. Če sem čisto odkrit, ne razmišljamo o povečanju števila zaposlenih, ampak o zaposlovanju ljudi z drugačnimi, bolj specifičnimi znanji. Pred desetimi leti smo zaposlovali klasičen inženirski kader, zdaj rabimo ljudi, ki imajo še druga znanja in kompetence. Takšnega kadra je na trgu malo in imamo kar nekaj težav pri iskanju ustreznih strokovnjakov. Pri tem je tudi res, da trenutno še ne vemo, kakšna znanja bomo potrebovali v prihodnosti.
Manj znano je, da Elektro Celje sodeluje v kar nekaj mednarodnih projektih.
Res smo se v zadnjem obdobju zelo odprli navzven. Tega v preteklosti ni bilo, ker v podjetju ni bilo pravega razumevanja. Zdaj mlade strokovnjake pošiljamo v tujino in se prijavljamo na mednarodne razpise, pri čemer smo zelo uspešni. Lani se je končal triletni evropski razvojni projekt Flex4Grid, v katerem smo bili vodilni partner. Projekt se je osredotočal na razvoj odprtega tehnološkega sistema za upravljanje podatkov in zagotavljanje storitev, ki bodo omogočale upravljanje prožnosti uporabnikov distribucijskega omrežja tako pri porabi kot pri proizvodnji električne energije. Povedano bolj enostavno: odjemalce smo pozivali, kdaj naj za uro ali dve zmanjšajo svojo porabo. Prihranki niso bili zelo veliki, merili smo predvsem, ali so se uporabniki pripravljeni prilagajati, in odziv je bil zelo dober. Naše podjetje je zelo dejavno tudi v slovensko-japonskem projektu pametnih omrežij Nedo, ki je pomemben za celotno Slovenijo. Elektro Celje je bilo izbrano kot nekakšen poligon, oprema z dodatnimi pametnimi rešitvami je bila vgrajena v naše omrežje na Koroškem. Vsi ti projekti, ki jih bo v prihodnosti še nekaj, so pomembni za regijo, za
gije, ter hkrati tudi o vertikalnem povezovanju s proizvajalcem električne energije HSE. Podpisali smo pismo o nameri, v katerem smo podpisniki ocenili, da nam bo povezovanje HSE ter Elektra Celje in Elektra Gorenjska oziroma HSE in družbe ECE in Elektra Gorenjske zagotovilo pomembne sinergijske učinke, potrošnikom električne energije pa prineslo korist. Agenciji za varstvo konkurence smo že pred časom priglasili koncentracijo podjetij, ki bo nastala s pridobitvijo skupnega nadzora HSE, Elektra Celje, Elektra Gorenjska in in Elektra Primorska nad družbama ECE in E3. Sklepa agencije še nimamo. Vsekakor pričakujemo pozitivno rešitev, saj bomo le s takšnim združevanjem svojim odjemalcem lahko dolgoročno zagotavljali stabilno oskrbo z električno energijo po konkurenčnih cenah. Povezovanje bo temeljilo na proizvodnji in prodaji električne energije in drugih energentov iz obnovljivih virov ter na razvoju novih produktov in storitev, ki bodo sedanjim in novim odjemalcem omogočili učinkovit prehod v nizkoogljično družbo.
Na koncu seveda ne gre brez večne kritike gospodinjskih odjemalcev, da je električna
»Prepričan sem, da je v Elektru Celje strokovni kader, ki deluje na področju razvoja, inženiringa, investicij in vzdrževanja, razvil ustrezne tehnične rešitve, ki bodo v prihodnosti zagotavljale kakovostno in zanesljivo oskrbo naših odjemalcev.«
razvoj omrežja, zaradi njih pridobimo evropski razvojni denar, ki ga sicer ne bi dobili.
Poleg tega, da so pred elektrodistribucij-skimi podjetji velike vsebinske in tehnične spremembe, je pred vrati tudi nekaj organizacijskih sprememb. V Celju ste bili med pobudniki povezovanja nekaterih podjetij s Holdingom Slovenske elektrarne. Kako daleč je ta pobuda, predvsem pa, zakaj takšna povezava in kaj bo prinesla odjemalcem električne energije?
Konkurenca pri prodaji električne energije je v Sloveniji velika, na trgu se je pojavilo kar nekaj velikih družb, ki se resno ukvarjajo s to dejavnostjo. Če želimo svojim zvestim kupcem še naprej dobavljati električno energijo po konkurenčnih cenah, smo se na dogajanje na trgu morali odzvati. Pogovarjati smo se začeli o horizontalnem povezovanju družb ECE in E3, to je celjskega in primorskega prodajalca ener-
energija predraga, da plačujejo več, kot bi bilo treba.
Tudi računi za vodo, telefon ali za komunalne storitve niso nizki. Prav nasprotno, višji so iz dneva v dan. Ampak poglejmo raje v prihodnost, ko bo višina računa za električno energijo v veliki meri odvisna od vsakega posameznika. Ali bo to pripravljen izkoristiti, bomo šele videli. Tudi vlaganja v pametno hišo in v pametne naprave ne bodo zanemarljiva, bodo pa prinesla prihranke. Marsikaj bo odvisno od tega, kako bodo naši odjemalci pripravljeni spremeniti svoje navade in bodo potrošnjo zmanjševali takrat, ko bomo rekli, da je poraba previsoka. Porabniki bodo torej morali spremeniti navade, s čimer bodo lahko spremenili oziroma znižali svoje račune. Pri tem jim bomo seveda pripravljeni pomagati in svetovati
JANJA INTIHAR Foto: SHERPA
28
PORTRET
Pilot, ki se dobro znajde tudi na trdnih tleh
Celjan Peter Karner je od mladih nog povezan z Aeroklubom Celje in tudi po upokojitvi ne more brez letališča v Levcu
Kot otrok je Peter Karner ure dolgo sedel ob cesti blizu letališča v Lescah in opazoval letala. Kot najstnik je razmišljal o pilotski karieri, a se ni izšlo čisto po načrtih. Kljub temu je ostal vse življenje povezan z letali in tudi zdaj, ko je že nekaj časa upokojen, ne gre brez njih, četudi predvsem v obliki radijsko vodenih modelov. Odhod v pokoj tudi ni pretrgal tesnih vezi z Aeroklubom Celje, kjer je nabiral prva letalska znanja, jih nato predajal mladim in klub četrt stoletja vodil kot upravnik. Še vedno priskoči na pomoč, ko je treba tam kaj postoriti, sploh pri delih po požaru, ki je pred tremi leti uničil veliko tistega, kar so generacije ustvarjale desetletja. Predvsem je zadnja leta skrben kronist dogajanja v klubu, kjer snema videoposnetke ter zbira dokumente in zapise o njegovem delovanju in ljudeh.
Nekaj arhivskega materiala in videoposnetke si je mogoče ogledati na spletu, kjer je Peter uredil posebne strani, nekaj povečanih fotografij je bilo na ogled na razstavi v klubu lani ob praznovanju 90-letnice, veliko gradiva po novem hrani Zgodovinski arhiv Celje.
»Zakaj ga zbiram? To ni tipično zbirateljstvo, nisem obseden s tem,« pravi sogovornik in povzema misel Egipčanov, ki trdijo, da se tisto, kar ni zapisano, ni zgodilo. Klub ima sicer že kar nekaj zbornikov o svojem delovanju, zadnji je izšel ob 70-letnici. Z več kot 400 Petrovimi videoposnetki in drugim zbranim gradivom bo prihodnje delo kronistov lažje. Sam se namreč večkrat znajde v težavah, ko ne ve, kdo so ljudje na fotografijah. Ali pa ob tem odkrije novo zanimivo zgodbo, povezano s slovenskimi letalci v nekdanji Jugoslaviji, deloma deloma zamolčano ali premalo znano.
Najprej modeli, nato prava letala
Petrove korenine segajo na avstrijsko Koroško, od koder
»Po upokojitvi sem ostal povezan s klubom. Nimam težav s tem, da nisem več >glavni<, večina mladih me tako ne pozna. Enkrat me je nekdo vprašal, če sem mehanik.«
Peter Karner v pilotski kabini
so bili njegov stari starši. »Po plebiscitu je moral stari ata s trebuhom za kruhom, med drugim je gradil celo predor pod Karavankami.« Nazadnje se je družina znašla v Celju. Peter je z mamo vsako leto preživljal poletje pri sorodnikih v Avstriji. Vmes sta se ustavila v Radovljici, kjer je tudi živelo nekaj sorodnikov, in pogosto je Peter tam sedel ob glavni cesti ter gledal na letališče Lesce, saj se je sicer dolgočasil. »Pogled na letala me je navdušil. Pri desetih letih sem se pridružil modelarjem, ki so imeli krožek v III. OŠ, saj smo živeli v bližnji Gregorčičevi ulici.« Na drugi strani ceste je stanoval prijatelj Črtomir Rojnik in skupaj z Markom Leskov-škom so bili nerazdružljiva trojica, ki je tako kot veliko pilotov začela svojo pot med modelarji. Ker so mladi svoje modele preizkušali v Levcu, so poznali klub in
člani kluba so poznali njih. »Kar izbrali so nas, kdo bo kasneje prišel v klub. Če si imel veselje in voljo, si moral opraviti zdravniški pregled in to je bilo dovolj za tečaj letenja,« se spominja Peter, ki je bil kot gimnazijec že motorni pilot. »Nobenega strahu nisem imel pri letenju. Trije prijatelji smo dneve preživljali na letališču in drug drugega podpirali pri vsem,« se spominja.
Vojaški pilot ni hotel biti
Po gimnaziji in neuspelem študiju je šel Peter v vojsko in tam v šolo za rezervne pilote. Imel je možnost ostati v vojski, a mu to ni ustrezalo. »V Zadru na vojaški akademiji smo pol leta poslušali predavanja in opravili vse izpite, nato je bilo treba skočili še s padalom. Pravim, da sem skočil trikrat: prvič, zadnjič in nikoli več.
S kolegi leta 1966: (z leve) Rajko Figel, 16-letni Peter Karner, Drago Gabriel (vodja motornega tečaja), Tone Kamin in Albin Šrbinc
Nato smo v Vršacu nadaljevali služenje. Ta šola je bila zelo koristna, saj sem dobil veliko znanja.«
Takratni upravnik letališča v Levcu Maks Arbeiter je odhajal v pokoj in mu je konec leta 1973 ponudil službo, ki jo je z veseljem sprejel in se 10. januarja 1974 zaposlil v klubu. Vmes je začel obiskovati Adrijine tečaje za letenje zgolj s pomočjo inštrumentov. »Celo zimo smo se vozili na Brnik poslušat predavanja, podpisali smo pogodbo, šli v Beograd na preizkus na simulatorju letenja, nato je letalska nesreča v Ajacciu prekinila vse to. Adria nas zaradi velikih stroškov, ki jih je imela zaradi nesreče, ni mogla še naprej šolati. Vse do takrat je bilo namreč to izobraževanje brezplačno, od takrat pa bi morali nadaljevati na svoje stroške, za kar se nisem odločil.«
Leta upravništva
Upravnik je bil 26 let. V tem času je najprej uredil sanitarije, nato še cel kup drugih stvari: dovoz, cisterne za bencin, hangar ... Pravi, da so bili to dobri časi za klub, saj so mu ob
»Klub bo ostal, če urbanisti ne bodo tja širili mesta. Časi sicer niso naklonjeni takšnim dejavnosti, a navdušenci vlečejo stvari naprej. Pogrešam študente in dijake, ki bi prosti čas preživljali na letališču, kot je to počela moja generacija.«
strani stala številna takrat uspešna celjska podjetja in tudi predsedniki klubov so lahko veliko naredili za boljše pogoje delovanja, saj sponzorjev ni manjkalo. V času Petrovega upravništva so bili predsedniki Jože Cerjak, Viki Krajnc, Tone Jelenko in Niko Kač, ki so vsak po svoje zaznamovali delo kluba.
Klub je ves čas skrbel za šolanje mladih za polete z jadralnimi in motornimi letali. Pomemben delež pri tem ima tudi Peter, ki je danes ponosen na številne pilote, svoje nekdanje učence, ki so svoje prve izkušnje nabirali prav v Levcu. A jim njihovega življenja prva nič ne zavida. »To je težek kruh,« pravi. »Letijo ponoči in podnevi, nenehno se spreminjajo časovni pasovi in podnebje ...«
A mnogi se kljub raztepeno-sti po svetu radi vračajo na levško letališče. »Imajo ga v srcu,« pravi sogovornik, ki se zaveda, da so danes časi povsem drugačni in da je šolanje za pilota jadralnega ali motornega letala vse prej kot poceni. A kandidati kljub temu prihajajo.
Sam ne leti več. Očitno je bilo adrenalinskih preizkušenj dovolj, prizna, da vselej ni šlo po načrtih in da je kdaj naredil tudi napako in se znašel v zelo nevarnih situacijah. Na srečo so se vse dobro končale. Morda si bo za svojo letošnjo 70-letnico spet privoščil polet iz Levca. O kakšnih večjih »mrcinah« ne sanja, dovolj je, da je skoraj vsak dan v »svojem« Levcu, četudi na trdnih tleh.
TATJANA CVIRN Foto: osebni arhiv
V jadralnem letalu
Vojak Peter
Letalski modeli so še vedno njegovo veselje.
REPORTAŽA
29
V Futsal klubu Dobovec se zavedajo, da vse skupaj počnejo predvsem zaradi svojih navijačev.
»Kozli« so na svoja ramena dvignili kapetana Roka Mordeja. Igralec, ki je že postal sinonim za »mali nogomet« v Dobovcu, je prav v nedeljo dopolnil 30 let.
Spopad mojstrov neodbojne žoge dobili Dobovčani
Odlično pripravljenost morajo zadržati do zaključka državnega prvenstva - Imenitno darilo za kapetanov 30. rojstni dan
Gledalci so v nedeljo zvečer napolnili dvorano v Podčetrtku, v kateri je Dobovec v finalu slovenskega pokala v futsalu s 3:1 ugnal ekipo Maribora. Pokalni prvak je postal drugič, prvič mu je to uspelo lani.
Obisk je bil torej odličen navkljub neugodnemu terminu in (tudi) odročnemu prizorišču. Za nameček so skoraj istočasno v svoji dvorani prvenstveno tekmo igrali še košarkarji Rogaške. Pred tekmo, ki si jo je ogledalo 500 obiskovalcev, sta nagradi zlata žoga za najboljša igralca v letu 2018 prejela vratar Dobovca in slovenske reprezentance Damir Puškar in Tanja Vrabel.
Napeto, a brez golov
Že v uvodu obračuna sta se z obrazoma dotikala Kristjan Čujec in Matej Fider-šek, Čujec je rumeni karton prejel v tretji, Rok Mordej v peti minuti. Bilo je zelo živčno, skoraj vsi igralci so mahali proti sodnikom, ki
niso imeli lahkega dela. Že po sedmih minutah so Mariborčani zbrali pet prekrškov, Dobovčani pa po devetih; polčas traja dvajset minut »čiste igre« kot pri košarki. Vsak naslednji prekršek je kaznovan s strelom z desetih metrov (brez živega zidu). Moštvi sta bili nato bolj previdni. Gledalce je na noge dvignil Denis Totošković s čudovitimi »škarjicami«, a se je prvi polčas končal brez golov.
Izvrstne poteze
Prave sproščenosti ni bilo niti v nadaljevanju, dolgo je bil boj zelo taktičen, potem je na sceno stopil Alen Fetič, ki se je z varanjem otresel čuvaja in zaposlil Klemna Duščaka - 1:0. Sledil je zaplet. Nogometaši Dobovca Pivovarne Kozel, ki sicer v pokalu nastopajo z imenom MB Monting, so menili, da je žoga njihova. A strel s kota so izvedli igralci Maribora in izid je izenačil nekdanji član Dobovca Uroš Kroflič. Trener Dobovca Kujtim Morina
Tako se je končala mojstrovina Kristjana Čujca, ki na fotografiji leži na robu šestmetrskega prostora. Prodor je začel po desnem krilu, se sprehodil po čelni črti, pretekel vratarjev prostor in ko je bil že skoraj na levi strani, je neubranljivo sprožil pod prečko.
je žgoče protestiral, sodnik Admir Zahović iz Šentilja v Slovenskih goricah pa ga je sredi drugega polčasa poslal na tribuno. V 33. minuti je sledila mojstrovina Kristjana Čujca. V slogu največjih virtuozov je nanizal nekaj nasprotnikov igralcev in za-
bil žogo pod prečko - 2:1. Tekmecem ni preostalo drugega, kot da so zaigrali s petimi nogometaši v polju. Zida Dobovca niso uspeli prebiti, trinajst sekund pred koncem pa je zmago potrdil Žiga Čeh z natančnim strelom preko celotnega igrišča v prazna
vrata. »Edino Čujec lahko v Sloveniji doseže takšen zadetek,« je priznal vratar Maribora Vid Sever.
Za trenerja in kapetana
Dosedanji del sezone je za Dobovec odličen. Varovanci
trenerja Kujtima Morine so najprej osvojili superpokal, nato so zelo uspešno nastopali v ligi prvakov, potem so bili najboljši še v slovenskem pokalu. Vsi se zavedajo, da je glavni cilj sezone prvo mesto v državnem prvenstvu. V zadnji vrsti je z Mordejem igral Alen Fetić: »Z lepo popotnico pričakujemo zaključek tekmovanja v prvi slovenski ligi. Če ne osvojimo naslova državnega prvaka, nismo storili prav ničesar. Tega se moramo zavedati. Trener se nam je opravičil, ker nas je zapustil pred končnico tekme, mi pa smo zmagali zanj in za kapetana, ki je slavil rojstni dan.« Vratar Damir Puškar je drugič prejel zlato žogo: »Počaščen sem, a pred mano je še veliko trdega dela. Spopadli sta se najboljši slovenski ekipi. Glede na prikazano smo zasluženo zmagali.« V dosedanjih 24 sezonah slovenskega pokala se je med zmagovalce vpisal tudi celjski Pelikan.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Denis Totošković ni dosegel gola, a je bil deležen glasnega aplavza. Dolgo podajo je pričakal v skoku in odlično sprožil ...
... na njegovo žalost in vseh pristašev Dobovca pa je žoga švignila mimo desne vratnice.
Vsakega od treh golov so nogometaši Dobovca proslavili v objemu svojih navijačev.
30
AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
Prihodnji teden več o
v
presenečenju
Akademija je »zakorakala« v zadnji mesec. Ta ponedeljek je bil poln presenečenj tudi za našo skupino. Toda zaenkrat ne moremo vsega izdati. Lahko samo namigne-
mo, da je akademija dobila novo moč. Dodano vrednost, ki so se je vse udeleženke izredno razveselile, predvsem zaradi natančnega vpogleda v svoje zdravstveno stanje.
A naj bo to dovolj za tokrat. Vse vam bomo izdali naslednji teden, ko boste izvedeli, kdaj bo zaključna prireditev, ko bomo na prijetno druženje povabili tudi vas. Verjemite, na druženju boste izvedeli marsikaj zanimivega in koristnega za zdrav
življenjski slog.
Čas je za »eno skupinsko«. Od leve proti desni stojijo nutricionistka iz 24alife Damijana Presečnik, Irena Božič, Karolina Gaber, Boža Volf, Irma Rančigaj, Nataša Lojen, Zdenka Drobne in kineziolog Matevž Klevže iz 24alife. Spredaj Vida Verbek, Helena Fužir, Nataša Repas in Vidojka Pikelj.
»Motivirane so in to se pozna pri rezultatih«
Udeleženke so do zdaj spoznale, da lahko do zdravega načina življenja pridejo tudi z enostavnimi vadbami, ki jih lahko izvajajo popolnoma same. Doma ali v naravi.
»Priznati moram, da sem resnično pozitivno presenečen. Udeleženke so izredno zagnane, imajo ogromno notranje motivacije in upoštevajo vse naše nasvete. Posledično se to kaže pri rezultatih. Pri tem me veseli, ker vedno pridejo nasmejane in dobre volje,« pravi kineziolog Matevž Klevže iz 24alife. Pred skupino je še mesec skupnega dela akademije. Ta se bo končala konec marca. »Ta mesec bomo vadbe nadaljevali, ohranjali bomo dvakrat tedensko vajo za moč, pri vzdržljivosti bomo dodali kanček intenzivnejših vaj. Vzporedno bodo udeleženke še naprej upoštevale nasvete, ki so jih dobile na področju psihologije in prehrane,« dodaja Klevže. Mesec pred koncem tovrstnih projektov se ponavadi pojavi tudi strah, kako bo v prihodnje, ko strokovnega nadzora ne bo več. Toda Klevže miri: »Samo vzdrževati je treba kondicijo in nadaljevati tako kot v tem času. Mislim, da se vse udeleženke tega zavedajo in da ne bo težav.«
IZZIV BRALCEM
Premagajte čustveno prehranjevanje
Razmislite, kaj vas vodi v izbiro hrane. Opazujte svoje občutke in prehranska vedenja ob različnih čustvenih stanjih. Če težje povežete čustva in prehranjevanje, si vodite dnevnik. Če je treba, si zapisujte, kaj in kdaj jeste, kako se počutite, kje ste, medtem ko jeste ... Sčasoma boste začeli povezovati vzorce čustvenega prehranjevanja in jih boste lahko začeli reševati.
Poglejte tudi v svojo kuhinjo ali shrambo in preverite, koliko živil, ki ste jih zdaj spoznali, najdete doma. Nobenega? Samo nekatera? Vzemite svinčnik, papir in hitro zapišite nakupovalni seznam. Naj bo hrana, ki izboljša odziv telesa na stres ter razpoloženje, vedno pri roki.
Svetuje mag. inž. preh. Damijana Presečnik, 24alife
STROKOVNJAK SVETUJE
Čustveno prehranjevanje
Ali ste se že kdaj vprašali, kaj v vas zbuja željo po hrani? Ste si kdaj privoščili velik kos torte, ker ste uspeli v službi? Ali ste se mastili s pico in pivom, ker vas je prizadela ljubljena oseba? Takšno prehransko vedenje ob različnih tako pozitivnih kot negativnih čustvenih stanjih imenujemo čustveno hranjenje.
Že kot dojenček ste se naučili, da hrana predstavlja občutek ugodja. Prav zaradi njene dostopnosti jo, kadar ste v stresu, prevečkrat izkoriščate kot sredstvo ugodja, tolažbe in nagrajevanja. Ob hranjenju se namreč poveča izločanje endorfinov in posledično se počutite bolj umirjeno. Kratkoročno bi lahko rekli, da je takšno vedenje pozitivno, saj s tem umirite čustva. Vendar to dolgoročno predstavlja veliko težavo, saj lahko hrana postane vaša edina strategija za obvladovanje čustev, kar vodi v motnje hranjenja, občutke krivde in v še večji stres, predvsem ob pogledu na tehtnico.
Prepoznajte čustveno lakoto
Kadar začutite lakoto, je ta lahko fizična ali čustvena. Fizična lahkota se pojavi postopoma z »oglašanjem želodca«. Potešite jo lahko s katerokoli hrano. V nasprotju s fizično
lakoto se čustvena pojavi nenadoma, začutite jo v glavi, zaželite si točno določeno hrano, ki je največkrat sladka, slana ali mastna. Pojavi se ob določenih čustvenih situacijah in je s hranjenjem ne potešite. Ravno nasprotno, največkrat to nezavedno hranjenje vodi v negativne občutke krivde.
Kadar boste začutili lakoto, se najprej vprašajte, ali je fizična. Če bodo lačna le vaša čustva, poskušajte usmeriti pozornost stran od hrane. Pojdite na sprehod, pokličite prijatelja ali izberite katero drugo dejavnost, ki bo pomirila vaša čustva, pri čemer boste ob tem pozabili na hranjenje.
S pravilno prehrano v boj proti stresu
Tako kot lahko čustva vplivajo na izbiro hrane, lahko tudi s pravilno prehrano vplivate na svoja čustva, razpoloženje in kognitivno stanje. In namesto da v stresnih situacijah posegate po slaščicah, slani ali mastni hrani, bi morali še bolj skrbeti za raznoliko in uravnoteženo prehranjevanje ter s tem telesu zagotoviti vse, kar potrebuje.
Katera hrana vam ne sme manjkati pri roki, če želite izboljšati razpoloženje ali želite zvečer lažje zaspati? Prva v vrsti je z omega 3 maščobami bogata hrana. Ribe, losos, sardine, orehi, laneno seme, konopljino ali orehovo olje dokazano izboljšujejo razpoloženje in zmanjšujejo tesnobo.
Na dnevnem jedilniku ne smejo manjkati živila, bogata z vitamini B-kompleksa in vitaminom C. Omenjeni vitamini pomagajo znižati krvni tlak, pomirjajo v stresnih situacijah, pomagajo pri tvorbi serotonina - hormona sreče - ter zmanjšujejo utrujenost. Da bi jih zaužili, si privoščite borovnice, maline, jagode, pomaranče, šparglje, špinačo, ohrovt, brokoli ali peteršilj.
Tirozin in triptofan sta aminokislini, ki ju najdete v beljakovinskih živilih. Kotprekurzorja serotonina in dopamina -hormonov sreče - sta odgovorna za izboljšanje razpoloženja, zadovoljstvo, preprečevanje napadov panike in za dober spanec. Najdete ju v skuti, mleku, rdečem in belem mesu, jajcih, mandljih, bučnih semenih terpolnozrnatih žitnih izdelkih..
Najbolj učinkovita minerala pri umirjanju živčnega sistema sta kalij in magnezij. In kje ju najdete? Odgovor so špinača, redkev, paprika, kakav, fige, avokado, sončnična in bučna semena, oreščki in mandlji. Že pišete nakupovalni seznam z živili, ki bodo poskrbela za dobro razpoloženje?
Skupina je ta teden spoznavala pasti t. i. čustvenega prehranjevanja. Če mislite, da nikoli niste padli v takšno past, se motite. Skoraj vsak se kdaj sreča s tem, da poseže po hrani, čeprav sploh ni lačen. Kaj nas k temu prisili in kako se ubraniti?
INTERVJU
31
»Navijači smo prva rezerva na igrišču«
Na glavi kapitanska čepica, v rokah kopije pokalov, v srcu slovenski šport -Aleksander Javornik prebudil slovenske navijače
Soustvarjal je slovensko košarkarsko pravljico v Turčiji. Na olimpijskih igrah v Južni Koreji je bil priča izjemnim predstavam slovenskih hokejistov. Pred kratkim se je vrnil iz Združenih držav Amerike, kjer si je še z nekaterimi drugimi slovenskimi košarkarskimi navdušenci ogledal nekaj tekem Luke Dončića. V mislih imamo strastnega navijača Aleksandra Javor-nika - Žavskega, ki je širši javnosti postal znan po svoji izvirni navijaški obleki ter kopijah pokalov in medalj. Kljub temu da njegova oprava spominja na Titovo, pri njenem kreiranju ni imel v mislih njega.
»Obleči nisem želel klasičnih navijaških oblačil, ampak sem želel izgledati vsaj malo bolj >ugledno<, s čimer bi v športno dvorano lažje prinesel repliko pokala. Izbral sem suknjič, kravato in kapitansko kapo. Zaradi nje sem po Evropi dobil celo vzdevek admiral. Če smo dovolj pozorni, opazimo, da je imel Tito kot maršal drugačno pokrivalo. Podobnost med nama je povsem naključna, ker sva oba nekoliko bolj polnega obraza in nosiva očala,« pojasni Aleksander Javornik - Žavski iz Ložnice pri Žalcu.
Kako ste se spomnili, da bi lahko bili del vaše navijaške oprave tudi pokali in medalje, ki so povsem natančne kopije originalnih, le da so v vašem primeru izdelani iz stiropora?
Želel sem si, da bi bila za mojimi oblačili navijaška zgodba, zato sem kot prvi na svetu začel izdelovati replike pokalov in medalj. Da pokali niso pretežki - večino časa jih držim nad glavo - so izdelani iz stiropora. Do zdaj najodmevnejši je pokal z evropskega prvenstva v Turčiji, kjer sem ga imel ves čas pri sebi. Na koncu se je izkazalo, da je bilo to še kako upravičeno, saj so fantje postali evropski prvaki, mene pa je takrat marsikdo poimenoval kar Nostradamus.
Nedavno ste se vrnili iz ZDA, kjer ste si ogledali tekmo z uspešnim mladim slovenskim košarkarjem Lukom Dončićem. Zagotovo ste še polni vtisov?
Seveda, tega človek ne more pozabiti. Še vedno sem tako poln adrenalina, da bi šel kar nazaj. Do zdaj sem se namreč vedno zbujal ponoči in Luko Dončića gledal na televiziji. Vedno sem si želel kakšno tekmo s slovenskim zvezdnikom videti tudi v živo in to se je res zgodilo. Skupaj še s preostalimi navijači smo odpotovali ZDA in bili priča izjemnemu vzdušju.
Je k temu pripomogla tudi Zdravljica, ki ste jo lahko slišali med odmorom košarkarske tekme v Dallasu?
To je bilo za nas veliko presenečenje. Slovenski navijači smo se zelo dobro vključili v tamkajšnje navijanje. Američani so bili presenečeni, da lahko tako doživeto navijamo za klub, ki ni slovenski, temveč ameriški. Režiser tekme nas je zato med odmorom nagradil s predvajanjem Zdravljice.
Na tribunah med navijači vas lahko zagotovo opazimo pri košarki, hokeju in roko metu. Kaj imajo skupnega, da so vas tako pritegnili?
V živo je najlepše pogledati dvoranske športe, medtem ko se pri nogometu, če nimaš res dobrega sedeža, več vidi na televiziji. Prav tako je pri dvoranskih športih višja raven navijanja. Med navijači ni rivalstva in pretepov.
Torej vas pri nogometnih navijačih motijo pogosti izgredi. Kako gledate nanje?
Nogometni navijači so veliko mlajši, medtem ko dvoranske športe praviloma spremljajo nekoliko starejši. Nimam pojma, kaj razmišljajo, ko razgrajajo po tekmi. Ne vem, kaj jim je bolj pomembno, kdo je boljši ali kako dobra je tekma. Meni je zelo pomembno slednje. Zaradi tega imam veliko raje dvoranske ekipne športe, čeprav mi je zelo ljub tudi nogomet, ki sem ga v otroštvu celo treniral.
Ste morda že bili priča kakšnemu negativnemu dogodku?
Leta 2014 mi je eden od litovskih navijačev na Gran Canarii želel iz rok izpuliti kopijo mojega prvega pokala. Na srečo se je vse dobro končalo. Pokal je ostal v mojih rokah.
Kot sva že omenila, ste bili v Turčiji na evropskem košarkarskem prvenstvu. Odpotovali ste na olimpijske igre v Južno Korejo, kjer ste svojo nalogo prav tako zelo dobro opravili. Slovenskim hokejistom ste dali krila.
Vsak dober športnik ima rad veliko navijačev, ki ga nagradijo za vsako dobro potezo. Ponavadi smo navijači le tista prva rezerva
Aleksander Javornik iz Ložnice pri Žalcu velja za velikega športnega navdušenca. Še posebej so mu blizu košarka, rokomet in hokej.
na igrišču, ki da igralcu moč, da če je energijsko zelo izčrpan, iz sebe iztisne še tiste zadnje atome moči.
Imate kakšno izkušnjo, da je prav glasno navijanje spremenilo tok tekme?
To je bilo zagotovo v finalu evropskega košarkarskega prvenstva, ko so nam sodniki malo slabo sodili. Smo majhna dežela, nezanimiva za marketing, ampak sedem tisoč Slovencev, ki kričijo - Kdor ne skače, ni Slo-venc - ima tudi svojo moč.
Verjetno ste veliko pričakovali tudi od rokometašev v Zagrebu.
Spoznali smo, da se tudi v športu odraža majhnost Slovenije. Na žalost lahko pri rokometu tok tekme obrne sodniška odločitev, ki nas je v tem primeru stala polfinala. Hudo mi je, da lahko sodnik »tempira« tekmo in v svojo korist odloči, kdo bo zmagal. Na koncu se je izkazalo, da nam je ravno tista ena točka proti Nemčiji zmanjkala za polfinale.
Vse navijaške podvige redno beležite na družabnih omrežjih. Lahko bi rekli, da so vaš zaščitni znak kar »selfiji«.
Tega ne vem, a res je, da se ljudje, ko se kje pojavim, zelo radi fotografirajo z mano. Še posebej sem izstopal na olimpij skih igrah v Južni Koreji, ker sem imel kopije medalj. Domačini so mislili, da sem res njihov dobitnik. V začetku sem jim še razlagal, da so kopije, a ker mi niso verjeli, smo se začeli šaliti, da sem res prisoten v slovenski odpravi in da tekmujem v bobu, kjer nekoliko starejši igralci niso izjeme. Je do zdaj kakšna tekma, ki ste jo zamudili in vam je žal?
Žal mi je, da sem zamudil Super Bowl, finale lige ameriškega nogometa. To je eden največjih športnih dogodkov na svetu, ki je še vedno v mojih načrtih.
Bi kakšno tekmo radi ponovno podoživeli?
Zagotovo košarkarsko evropsko prvenstvo v Turčiji. Šlo je za tri izvrstne tekme. Zame je bila najboljša preizkušnja v četrt-finalu, ko se je Slovenija pomerila z La-tvijo. Bila je prava poslastica. Do zdaj je to zame ena najlepših tekem.
Na tribunah niste sami, temveč so okrog vas tudi drugi navijači. Kdo so to?
Po svetovnem košarkarskem prvenstvu v Turčiji smo se povezali v Klub navijačev Slovenije. Člani prihajajo iz vse Slovenije. V ponos mi je, daje tudi čedalje več žensk. Morda tudi zato, ker so dvoranski športi bliže nežnejšemu spolu. Spoznale so, da smo super družba. Nenazadnje gre v veliki meri tudi za druženje pred tekmo in po njej.
Imate tudi uradni dres. Kako ste prišli do njega?
Najbolj me je motilo, ker so bili slovenski navijači na tribunah tako neenotno oblečeni. »Če bomo ustanovili klub, si želim, da bi bili poenoteni, tako kot so navijači iz drugih držav,« sem si rekel. In to se je res zgodilo. Oblikoval sem enotne navijaške majice, ki so primerne za vse športe. Nekateri športniki so celo rekli, da je to eden najlepših navijaških dresov, kar smo jih do zdaj imeli pri nas.
Navijaška potovanja niso zgolj športno obarvana, temveč pomenijo tudi možnost ogledov različnih mest. Lahko bi rekli, da se razvijate v pravo malo navijaško športno-turistično agencijo.
Polovico drži, polovico ne. Pika na i še vedno ostaja tekma. Če smo v določenem kraju, je pametno, da si ogledamo tudi tamkajšnje znamenitosti in tako malo pozabimo na navijanje.
Ko ljudje spremljajo vaše navijaške podvige, se marsikdaj vprašajo, od kod vam toliko prostega časa in seveda denarja. Vsa ta potovanja seveda niso poceni.
Sem zelo ponosen na svojega delodajalca Fužinarja iz Vitanja, ki je obenem tudi moj sponzor. Direktor Marko Hribernik me je razumel in spoznal kot človeka. Opazil je, da sem v športu z dušo in s srcem. Odločil se je, da mi bo pri veliki navijaški ljubezni pomagal tako finančno kot z dopustom. Najbolj pa mi je všeč, da sem tudi njega, ki ni nikoli rad veliko spremljal športa, navdušil zanj. Postal je navijač. Letos marca bo celo odpotoval z nami v Miami, kjer si bomo ogledali tekmo Miami - Dallas.
ŠPELA OŽIR, foto: GrupA, osebni arhiv
32
PUSTOVANJA
Nad pustovanji v Celju bdela pošast Monko
Že štirinajsto leto zapored so pustno veselje v središču mesta s povorko pripravili učenci in učitelji Osnovne Šole Lava. Letos je vse maske, ki so jih učenci pripravili ob pomoči učiteljev in staršev, navdihnila pomlad. Na čelu povorke je bila ravnateljica Marijana Kolenko kot mama pomlad. »Ponovno smo združili moči in pripravili zelo zanimive skupinske maske, saj vemo, da je tako tudi učinek pustne povorke bistveno večji.«
Učenci prvega triletja II. osnoven šole Celje so na pustni torek v mestno središče pripeljali vse letne čase.
Pustni čas je v knežjem mestu najprej naznanila nad celjsko »zvezdo« razpeta pošast Monko. Nato smo v Celju lahko spremljali kar tri pustne povorke. Potem ko so v soboto pustno veselje v knežje mesto prinesli učenci in učitelji Osnovne šole Lava, so se v torek dopoldne po ulicah sprehodili še učenci II. osnovne šole. Na pustni torek popoldne je bila nato v središču mesta še osrednja pustna povorka v organizaciji Zavoda Celeia Celje, ki ji je sledilo veliko pustno rajanje na Glavnem trgu.
Čeprav so se vsi organizatorji letošnjih pustnih prireditev izjemno potrudili, se vendarle zdi, da bi lahko z nekoliko več sodelovanja v Celju ponovno pripravili res veličastno pustno podobo, kakršne so bili nekoč Celjani že vajeni. Tako meni tudi ravnateljica Osnovne šole Lava Marijana Kolenko, ki sicer že štirinajst let skrbi, da v Celju zadiši po pustu. »Pred leti smo v Celju organizirali odlične po-vorke. To danes je bolj nekakšna prispodoba za pust. Res pa je, da je bila takrat na ravni občine organizirana ekipa, ki je vsako leto skrbela za to prireditev. Ko je bila ekipa razpuščena in se je organizacija tako razdelila, je počasi vse skupaj zamrlo. Zdaj imamo, kar imamo. A to še ne pomeni, da se ne da bolje.« Da si celjski osnovnošolci zaslužijo dopoldansko torkovo pustno rajanje, na katerem lahko predstavijo svojo kreativnost, je prepričana tudi učiteljica razrednega pouka v II. osnovni šoli, Breda Stepan. Ker je organizacija tovrstne prireditve izjemno velik zalogaj, šole težko poskrbijo za vse, zato bi bilo smotrno, če bi tehnični del organizacije prevzel občinski zavod Celeia, medtem ko bi vsebino in program prispevale šole. Kot je pojasnila Jerneja Kolar iz zavoda, so tovrstno pustovanje pred leti že organizirali, a pravega odziva med šolami ni bilo. Tako so se lani odločili za obuditev popoldanske povorke, ki je bila dobro obiskana, in temu so sledili tudi letos.
LKK, foto: GrupA in SHERPA
Pošast Monko je pustna inštalacija v javnem prostoru, ki so jo zasnovale tri vizualne umetnice, združene v Kolektiv IvAnKe - Andreja Džakušič, Keiko Miyazaki in Iva Tratnik. Sicer pa je vloga in naloga pošasti Monko podobna vlogi, ki jo imajo v slovenskem prostoru bolj znani kurenti. »Ta pošast preobrazi zimo v pomlad. Če se izrazim drugače - ker je pust lahko nekoliko bolj prostaški, Monko žre zimo in iztreblja pomlad. Gre torej za koncept pustovanja, kjer se opravi z zimo in s temačnimi silami in to nas potem ponese v pomlad,« je še pojasnila Džakušičeva.
Na pustni torek si je posebna komisija ogledala pustno okrašene lokale v središču mesta in po temeljitem premisleku ob mastnih krofih sklenila, da si je prvo nagrado prislužil gostinski lokal Špital Za Prjatle. Na drugo mesto se je uvrstila cvetličarna Cvetje Cokan, na tretje pa Cvetličarna v Prešernovi ulici. Nagrajenci prejmejo mestne bone v vrednosti 500, 250 in 100 evrov.
Zavrteli direktorski vrtiljak
V Šoštanju je bil minulo soboto 66. pustni karneval. Pust Šoštanjski je zavrtel direktorski vrtiljak. Ta je opozoril na nenehno menjavanje direktorjev tamkajšnje termoelektrarne.
»Ugotovili smo, da se direktorji pri nas v različnih podjetjih, sploh v energetiki, menjajo tako hitro, da menjavam več ne sledimo. Na vrtiljak smo posadili vse
direktorje in si jih privoščili,« je povedal Peter Rado-ja, predsednik Turističnega društva Šoštanj, ki skrbi za veselo in norčavo dogajanje v tej občini.
Karnevala se je udeležilo veliko skupin iz Slovenije in tudi iz tujine - prišli so gostje iz Budve v Črni gori, srbskega Šabca, hrvaškega Ivanič Grada in od drugod. Obiskovalci prireditve so si lahko med
drugim ogledali znana šo-štanjska pustna lika. To sta koš šoštanjski in Tresimir. Prvi je povezan z delavci v Tovarni usnja Šoštanj, drugi z vasjo Družmirje. Po karnevalu je bila v tamkajšnji športni dvorani še velika maškarada. Najbolj domiselne maske so domov lahko odnesle nagrade v skupni vrednosti dva tisoč evrov.
TS, foto: AP
Na čelu povorke so bili seveda spet Tresimirji. Gre za like, ki spominjajo na lik istoimenskega kneza. pustni legendi naj bi ta prišel izza Urala in se s svojim ljudstvom naselil v Šaleški dolini.
V	Vizorah in okolici je valilnica mladih skakalcev, od koder je prišel tudi Timi Zajc.
V	Novi Cerkvi dvaintridesetič
Na sobotnem karnevalu v Novi Cerkvi pri Vojniku je nastopilo približno petdeset skupin. Nekatere so opozorile na različne gospodarske in politične težave tako doma kot na tujem.
Tako sta se karnevala udeležila prva moža ZDA in Severne Koreje, prvi s soprogo seveda. Iz zgornjega dela Štajerske je bila Štajerska varda, prišel je cvet slovenskih politikov, manjkali niso niti strici iz ozadja ... V povorki so sodelovali tudi številni otroci iz vrtcev in šol - tako s Frankolovega, iz Nove Cerkve, Socke, Šmartnega v Rožni dolini in Vojnika. Nastopilo je več kot šeststo otrok. Priprave odbora za karneval so trajale kar dva meseca. Karneval v Novi Cerkvi, ki je vsako leto zelo obiskan, je bil letos že 32. leto.
BJ
Foto: GrupA
PUSTOVANJA
33
Laško v znamenju tradicionalne pustne povorke
Osrednje dogajanje pusta v Laškem predstavlja tradicionalna sobotna pustna povorka, ki se vije po laških ulicah od pivovarne do občinskega dvorišča. Letos je bilo vreme organizatorjem zelo naklonjeno, temu primerna je bila tudi dobra udeležba pustnih mask.
»Letos se je pustne povorke udeležilo več kot dvesto mask, kar nas zelo veseli, saj ohranjamo dober odziv na ta dogodek,« je povedala Tina Belej, od tega meseca vršilka dolžnosti direktorice Stika Laško.
Pustna povorka se je v Laškem kot običajno končala s pustnim rajanjem na občinskem dvorišču, kjer so najboljšim maskam podelili nagrade.
»Seveda pri nas ne pripravljamo tako velikega dogodka kot na Ptuju, nismo tako prepoznavni kot tamkajšnji kurenti. Naš dogodek je vseeno zelo dobro obiskan, ima svojo tradicijo, to je naša dediščina, kar je zagotovo lahko zanimivo tudi za turiste.«
RG
Foto: Jaka Teršek
Pustne domišljije v Laškem je bilo v izobilju.
Teden mozirskega veseljačenja
Mozirje pripravlja pustovanje z zelo dolgo tradicijo. Tamkajšnje veseljačenje se je začelo na debeli četrtek in je trajalo vse do včeraj, do pepelnične srede, ko je bilo treba pusta še pospremiti k zadnjemu slovesu. Sredi mozirskega trga so ga položili na »pare« in ga objokovali, pozneje so ga še sežgali.
V Mozirju, ki je od leta 1999 vključeno v evropsko združenje karnevalskih mest, za vsak debeli četrtek podelijo trške pravice enemu od priseljencev, ki živijo tam vsaj osemnajst let. Običaj korenini v srednjem veku. V petek je sledil - prav tako po starem običaju -obhod trških mej. Ponedeljek je bil v znamenju »okolofiranja« pustne bratovščine, ki se je napotila od hiše do hiše skupaj z ansamblom Boj se ga.
Vrhunec pustnega norenja je bil seveda na pustni torek, ko je prišlo v mozirski občinski stavbi do vsakoletnega »puča«. Za en dan je prevzel oblast pustni župan in reševal vse, kar je mogoče in nemogoče reševati. Pust mozirski je nato obiskal gospodarske družbe v mozirski in nazarski občini ter se ustavil tudi v rečiški občini. Popoldne je bilo v znamenju mednarodnega pustnega karnevala, kjer so prav tako sodelovale skupine iz Črne gore, s Hrvaške, iz Makedonije in Srbije.
BJ
V Petrovčah dobili Hopslandio
Pustni karneval je bil v torek popoldne že tretje leto v Petrovčah. Povorka je krenila izpred Osnovne šole Petrovče in se sprehodila po kraju vse do prireditvene-
ga prostora pred cerkvijo. Še posebej so se potrudili organizatorji dogajanja, člani Turističnega društva Petrovče, ki so se pošalili iz velikopoteznega občinskega
Komisijo na Vranskem je najbolj prepričala skupinska maska praljudje, ki so jo uprizorili člani domačega Literarnega društva Livra Vransko.
Dišalo je po kebabu, slavili praljudje
Trg Vransko je letošnjo pustno soboto pokal po šivih. Preplavile so ga najrazličnejše maske, ki so se udeležile tamkajšnjega pustnega karnevala, ki je letos praznoval šestdeset let. Od leta 1959 je odpadel le enkrat - v začetku 80. let zaradi žalovanja po Titovi smrti.
Karnevala se je udeležilo sedemnajst skupinskih mask
iz celotne Spodnje Savinjske doline in širše. Tako kot vsako leto do zdaj so tudi letos na šaljiv način prikazovale aktualno družbeno dogajanje tako na lokalni kot mednarodni ravni. Še posebej vroča tema je bila nedavna afera z govejim mesom, ki se ji niso mogle izogniti niti skupinske maske, po zaslugi katerih je po celotnem trgu dišalo po
kebabu. Komisijo so najbolj prepričali praljudje, ki so jih uprizorili člani domačega Literarnega društva Livra Vransko. Na drugo mesto so se uvrstili Egipčani iz Zagorja in na tretje Biatlonci Športno-re-kreacijskega društva Ločica. Najboljši so domov odnesli bogate denarne nagrade.
ŠO
Foto: DARKO NARAGLAV
projekta - Hopslandie. Novo turistično območje ob ribniku Vrbje je tako za en dan postalo petrovško.
ŠO
Foto: DARKO NARAGLAV
Petrovško Hopslandio je na pustni torek popoldne obiskal slavni ameriški par, Melania in Donald Trump. V žalskih »toplicah« sta jih gostila župan Janko Kos in njegova soproga. Ksenija Benedetti je skrbela za protokol.
Med tremi najizvirnejšimi pustnimi maskami na Polzeli je bila polžja družina z regratovima cvetovoma.
Polžki prilezli med najizvirnejše maske
Stalnica pustnega časa je na Polzeli v zadnjih nekaj letih postala velika otroška maškarada. Nič drugače ni bilo letos, ko je športna dvorana pokala po šivih.
Rajanje sta povezovala klovn in klovnesa, za piko na i je poskrbela skupina kurentov. Turistično društvo Polzela je razglasilo najizvirnejše pustne maske v različnih kategorijah. Komisijo so najbolj prepričali goreča hiša in gasilci, kokošja družina in polžki z regratom.	ŠO
34
PUSTOVANJA
»Glede na to, da Šmarski hram še ni nared, bomo pa tole našo hiško še malo podpolcali ...«
Občinarji so se selili v Šmarski hram
Prva selitev za pusta, prava med počitnicami
Po dolgih letih čakanja in usklajevanja so se zaposleni šmarske občine včlanili v selitveni servis Zapuščam te ...
Gasilska za selitveno slovo
ŠMARJE PRI JELŠAH - Šepetalo se je že dolgo, potem se je zgodilo. Ko se je prvi svinčnik zakotalil po podu, je bilo jasno. Streha nad glavo ni več varna. Občinska stavba se podira. Državna uprava je nemudoma pobrala šila in kopita ter se preselila v zabojnike. Občinarji so s selitvijo potrpežljivo počakali do letošnjega pustnega torka.
Klenim Kozjancem malenkost nagnjena stavba pač ni mogla do živega. Vsa ta leta so potrpežljivo čakali na bolj trdna tla pod nogami. Za boljšo prostorsko predstavo so kljub temu že pred devetimi leti na pustni torek zgradili snežno občinsko palačo. Kot so sporočili v uradnem sporočilu za javnost, je čas opravil svoje. »Po številnih sestankih, usklajevanjih in gradbenih delih smo dočakali težko pričakovano selitev v bolj stabilno domovanje.« Za spremstvo so se dogovorili s članicami Društva kmetic Ajda ter člani Društva vinogradnikov in kletarjev Trta. Ker prazen žakelj res ne stoji pokonci. Ob težkem delu še toliko manj. Da res ni moglo iti nič narobe, so jim ob strani stale še pustne šeme iz vrtca in šole. Učinkoviti šmarski občinarji so delo torej že »naprej spravili«. Selitveni »žur« je že bil, vsak svojo pisalno mizo bodo pa v novo stavbo prenesli enkrat poleti.
StO
Foto: SHERPA
»Pozor ... A ste prepričani, da je stavba malo pijana? To bo vseeno treba strokovno preveriti. Pa ne bomo jo tako kot državni uradniki ob prvi sapi popihali ...«
S posebno pozornostjo so na voz naložili občinske finance.
Šmarska »vaservaga« je najbolj zanesljiva.
Zavezali so culo ...
PODLISTEK / AKCIJA
35
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Johann Gabriel Seidl
(2)
Avstrijska državna himna - v slovenščini (1854-1918)
Po prihodu v Celje se je posvetil predvsem družinskemu življenju. Romantična podeželska okolica Celja je predstavljala navdih za njegovo pesniško ustvarjalnost. V enajstih letih bivanja v mestu ob Savinji je Seidl spisal svoja najpomembnejša literarna dela ter zaslovel kot pesnik, raziskovalec in učitelj.
Nemoteno je svoja dela objavljal v časopisih in urejal Auroro ter pospešeno pisal tudi samostojna dela. Zanimal se je za zgodovino in ljudsko izročilo Celja ter njegove okolice, še posebej so ga pritegnili ostanki iz rimske dobe. Po osmih letih mirnega in idiličnega življenja v Celju si je zaželel vrnitve v katero od večjih mest monarhije, zato je leta 1837 zaprosil za prestavitev v Gradec ali Brno. Njegova prošnja
žal ni bila uslišana. Želja po vrnitvi v velemestni svet je imela tudi moralno-finančne razloge, saj se je čutil obvezanega, da sebi in svoji družini najde uglednejšo in bolje plačano službo. V želji, da bi Seidlu priskrbeli ugledno službo v kateri od metropol habsburške monarhije, so se njegovi prijatelji lotili drzne potegavščine. Januarja 1840 so brez njegove vednosti v vseh večjih časopisih po državi v obliki nekrologov objavili vest o njegovi smrti, da bi javnost opozorili nanj. Nekaj dni kasneje so v časopisju objavili vest, da je šlo

le za potegavščino in da je Seidl dobrega zdravja ter da še naprej opravlja delo profesorja v Celju. Potegavščina je kmalu obrodila sadove in Se-idlu so štiri mesece po lažni vesti o njegovi smrti ponudili mesto kustosa dvorne zbirke novcev in starin. Tako se je Seidl po enajstih letih življenja v Celju ponovno vrnil v rojstni Dunaj. Svojega celjskega obdobja se je vedno spominjal kot zelo srečnega, saj mu je bilo dano, da je prva leta svojega zakonskega življenja preživel v mirnem in idiličnem okolju, ki ga je Celje ponujalo. Po vrnitvi na Dunaj se je bolj kot literaturi posvečal znanosti in šolstvu. Takratna širša javnost ga je poznala predvsem kot pisca avstrijske državne himne »Bog ohrani, Bog obvari Nam Cesarja, Avstrijo« ( »Gott erhalte, Gott beschütze unsern Kaiser, unser Land!«), ki je ostala v veljavi vse do razpada države leta 1918.
Se nadaljuje ...
ALENKA HREN MEDVED, Osrednja knjižnica Celje
www.kamra.si
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
ALBUM S CELJSKEGA
Naša mama - Potočnikova Rezika
Če se napotite vzhodno od Laškega, pridete do vasi Tevče. Tam živi Terezija Zu-panc, po domače Potočnikova Rezika.
V tej vasi se je leta 1927 rodila v družini, kjer je bilo razen denarja vsega obilo: otrok, dela, veselja, skrbi, ljubezni in še največ petja. K njemu je otroke spodbujala njihova mati, velika »zakladnica« ljudskega petja.
Mama Rezika je že kot desetletna deklica začela prepevati v šentlenartskem cerkvenem pevskem zboru, ki mu je ostala
zvesta vse do današnjih dni. S prijateljicama Slavico Medved in Zefiko Krašovec je z veseljem hodila na vaje in ob nedeljah srčno prepevala pri svetih mašah. Tudi naš ata Gabrijel je bil pevec in tamburaš ter si je verjetno s tem »prislužil« mesto v maminem srcu. Petje in še enkrat petje ob različnih priložnostih ali kar tako je bilo pri naši hiši vedno doma. In tako je še danes, ko mama ljubezen do petja deli s svojimi vnuki in pravnuki. Da bi se ohranilo, kar je nosila v srcu vse življenje, je na željo hčerke Gabrijele malo več kot sto pesmi z roko zapisala v zvezek, ki je lani kot knjiga s priloženo zgoščenko ugledal luč sveta.
Pesmarica Jaz pa brez pesmi živeti ne morem, ki pomeni dokument nekega obdobja na področju ohranjanja pesemskega izročila, je bila v laški knjižnici predstavljena 25. januarja. O Terezijini ljubezni in skrbi za ohranitev tradicije ljudskega petja sta nam spregovorila njena hči Gabrijela Lavrinc in fotograf Herman Čater, ki je poskrbel za knjižno izdajo. Značilnosti rokopisnih pesmaric in pomen ljudskega petja nam je orisala dr. Marjeta Pisk. Poslušalci so občudovali, s kakšno srčnostjo sta Terezija in Gabrijela ubrano zapeli pesmi. Ob koncu večera so se jima pridružili tudi Ljudski pevci Šentlenartčani.
Pesmi Stoji, stoji ta beli grad, Marija z Ogrskega gre in Saki petek jutr, ki so bile pred leti posnete pri nas, so vključene
tudi v knjigo in zgoščenko Sto slovenskih ljudskih pesmi. Urednica Jasna Vidakovič, muzi-kologinja in avtorica radijskih
oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi, je zapisala, da so »glasovi Potočnikovih mehki in temno ubrani. Kadar se je sedem Potočnikovih otrok zbralo na skupnih praznovanjih ali ob drugih priložnostih, se je vedno oglasila pesem. Nič čudnega, da se je v tem pevskem gnezdu ohranila marsikatera starodavna zvočna pripoved«.
Prispevala: Marija Zupanc
V Albumu Slovenije na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Laško, rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-1736 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik
Д1 MATURANTKI* iN NAJ MATUR—T
Trije februarski finalisti
Prvi mesec letošnje akcije Naj maturantka in naj maturant je prinesel zanimiv rezultat, kakršnega še nismo imeli. Dva kandidata za finale sta namreč prejela enako število glasov, to je 293. Zato se bosta za končno nagrado potegovala Simon Lokošek in Alen Lamper. Med dekleti je februarja zmagala Vanessa Obrovnik s 125 glasovi. Vsi trije so dijaki Šolskega centra Šentjur.
f NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE novi tednik radio Celje
www.nt-rc.si
36
AKCIJA
1. Domen Bajec 2. Erika Fišer	3. Gal Gradič 4. Adrijan Vrečun 5. Timotej Se
2Ш
NAJ MATURANTKA IN NAI MATURANT
OSMA SEZONA AKCIJE • Foto: Nataša Müller • Oblikovanje: Andreja Balja
V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati štirih šol Šolskega centra Celje:
SREDNJE ŠOLE ZA GRADBENIŠTVO IN VAROVANJE OKOLJA (SŠGVO), SREDNJE ŠOLE ZA STROJNIŠTVO, MEHATRONIKO IN MEDIJE (SŠSMM), GIMNAZIJE LAVA (GL) in
SREDNJE ŠOLE ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO (SŠKER).
Prvi mesec osme sezone akcije Naj maturantka in naj maturant je za nami, imamo finaliste akcije, to so Vanessa Obrovnik ter Simon Lokošek in Alen Lamper (glej stran 35). Ta in naslednji mesec boste izbrali še dva para. Zmagovalci se bodo v finalnem delu pomerili maja. Maturantka in maturant, ki bosta takrat prejela največ glasov bralcev, bosta dobila telefona Samsung Galaxy S9. Nagradi podarja podjetje Novatel iz Celja, zmagovalca ju bosta prejela na javni prireditvi, ki bo 14. junija v središču Celja.
Sto točk učiteljev
Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portretno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljen vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja.
1. Domen Bajec 4A SŠGVO
2. Erika Fišer 4A SŠGVO
3. Gal Gradič 4B SŠGVO
4. Adrijan Vrečun 4B SŠGVO
5. Timotej Sever 4C SŠGVO
6. Klara Mirnik 4C SŠGVO
13. Saša Šibilja M-4.e SŠSMM
14. Maj Knežević M-4.e SŠSMM
15. Adam Brunet M-2.f SŠSMM
16. Lenart Podbregar S-2.g SŠSMM
17. Tilen Kolšek 4A GL
18. Anita Zupanc 4A GL
25. Gašper Pistotnik 4E GL
26. Ema Brglez 4E GL
27. Dominik Fendre K 4A SŠKER
28. Tjaša Likeb K 4A SŠKER
29. Martin Vošnjak E 4A SŠKER
30. Domen Romih E 4A SŠKER
Maturantka in maturant, ki bosta v finalu zbrala največ vaših glasov, bosta prejela telefona Samsung Galaxy S9!
AKCIJA
37
ver	6. Klara Mirnik
7. Nejc Gubenšek 8. Luka Stepišnik 9. Marjeta Okorn
7. Nejc Gubenšek S-4.b SŠSMM
8. Luka Stepišnik S-4.b SŠSMM
9. Marjeta Okorn M-4.c SŠSMM
10. Nejc Trnovšek M-4.c SŠSMM
11. Anže Podpečan M-4.d SŠSMM
19. Denis Osmanović 4B GL
20. Neli Cadej 4B GL
21. Aljaž Rodič 4C GL
22. Nika Zalokar 4C GL
23. Luka Šegota 4D GL
12. Maruša Lipar M-4.d SŠSMM
24. Anja Zalokar 4D GL
31. Sven Senica E4BSŠKER
32. Aleksej Herman E4BSŠKER
33. Tadej Stanko R 4A SŠKER
34. Nina Cerar R 4A SŠKER
35. Matjaž Centrih R 4B SŠKER
36. Mateja Žvegler R 4B SŠKER
Za marčevske kandidate
lahko glasujete do vključno torka, 2. aprila, do 12. ure.
Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali za maturante, izžrebali dobitnika Citycentrovih Desetakov v vrednosti 250 evrov! Pogoj za izročitev nagrade bo prisotnost nagrajenca na zaključni prireditvi akcije 14. junija v središču Celja.
Glasujte za »svojega« kandidata
Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
KUPON
Pravila glasovanja
Na enem kuponu, ki bo vsak mesec druge barve, lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
NAJ №<"?"BANTKA IN NAJ Ш URANT
Glasujem ZA nai maturantko / naj maturanta
I Ime in priimek
pod zaporedno številko
Podatki o osebi, ki je glasovala:
Ime in priimek
Naslov
Telefon
E-pošta
Ste naročnik Novega tednika? da ne
Dovoljujem, da se moji podatki uporabijo pri pridobivanju naročnikov Novega tednika. L _ _ _ _ _ _ _ _ _ J
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
38
IZ SVETA ZABAVE
Slovenski zvoki in Timi Zajc posneli Planiško polko
Slovenski zvoki so posneli novo Planiško polko, ki je posvečena Timiju Zajcu in smučarskim skokom. Na njihovo pobudo je Timi z njimi zaigral na diatonično harmoniko. Timi Zajc ni samo odličen športnik, je tudi odličen harmonikar in baritonist. Avtor glasbe in aranžmaja skladbe je Bojan Lugarič, avtorica besedila je Vera Šolinc.
Videospot so posneli 10. februarja letos na 3. tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih v Ljubnem ob Savinji. Do sodelovanja je prišlo, ker je Timijev oče Boštjan Zajc dolgoletni član ansambla Slovenski zvoki. »Tudi dedi Feliks Zajc je glasbenik, ki se vse življenje ukvarja z glasbo. Igral je v različnih ansamblih. Še vedno je član Rudarske godbe Velenje in je kapelnik Godbe Hramše. Oče Boštjan in dedi Feliks sta tudi zelo
ponosna, da ima Timi rad narodnozabavno glasbo in da kljub zelo zasedenemu urniku še vedno najde čas za glasbo - doma ali v družbi prijateljev,« pravi vodja
ansambla Slovenski zvoki Bojan Lugarič, ki nam je zaupal še, da je Timi Zajc končal nižjo glasbeno šolo. Igra bariton in je tudi samouk na »frajtonarici«. Ko pride Timi
s tekme domov, po Lugari-čevih besedah vzame v roke harmoniko in z užitkom igra svoje najljubše pesmi. To ga razveseljuje in sprošča.
Foto: vox.si
Hajdi je nazaj
Le kdo se ne spomni Hajdi, deklice, ki je nekoč prepevala vsem znano pesmico Naš kuža? Čas je bil, da Hajdi Korošec po več desetletjih ponovno posname pesem za otroke in odrasle. Ni naključje, da pesem spet govori o kužku! Animirana pustolovščina Korgi: Kraljevski kuža z velikim srcem je bila kot ustvarjena za takšen projekt in Hajdi je iz rokava stresla avtorsko pesmico ter glasbo z naslovom Kuža Korgi.
Mjav in Gregor Ravnik se pripravljajo na poroko
Članice zasedbe Mjav so stalnica na glasbenih festivalih pri nas. Poleg številnih nastopov, ki jih imajo skoraj vsak dan, so izjemno priljubljene na porokah, še posebej ob cerkvenih obredih, kjer s troglasnim petjem ustvarijo
popoln trenutek sreče, ki se nadaljuje z odločnim »da« ženina in neveste. Ker že leta na porokah pojejo tuje pesmi, so se odločile, da je čas, da izdajo tudi svojo avtorsko poročno balado v domačem jeziku, kjer so v besedilu prepletene
ljubezen, sreča in večnost. K sodelovanje pri tej skladbi so povabile Gregorja Ravnika, študenta solo petja na akademiji za glasbo. Gregor se že od nekdaj poleg klasične glasbe ukvarja tudi z zabavno glasbo, slovenska javnost pa
ga pozna kot člana skupine Vivere.
Melodijo za pesem Vzamem te je napisala Maša Uranjek, besedilo je delo Jasmine Šmarčan. Skupina Mjav in Gregor Ravnik v videu nastopata v oblekah, ki spominjajo na poročna oblačila in so delo slovenske modne oblikovalke, ki deluje pod znamko Patricia Pie in je s porokami tudi sicer povezana, saj med drugim izdeluje poročne obleke.
Vsem članom projekta je tematika porok zelo blizu in že komaj čakajo na pomlad in sezono porok. Hkrati ostaja ugibanje, kdaj bodo članice skupine same dahnile usodni da, glede na to, da so vse v srečnih zvezah. Pravijo, da bodo dale prednost svoji novi zgoščenki, ki bo luč sveta ugledala konec pomladi.
Poleg pesmi in spota Vzamem te članice Mjav burijo duhove tudi z novo pesmijo Gospod, težko sem ponižna, ki je priredba Magnificove kultne uspešnice Gospod, težko sem ponižen.
Foto: ekskluzivno.si
od m
dodlslt
Lego film
»Brat in sestra se borita za lego kocke.« Morda je Lego film 2 vendarle en film preveč povsem dobesednega in vsaj do neke mere lesenega pop referenčnega humorja. Otroška lahkovernost zgodbe tokrat zveni mnogo preveč preračunano (element presenečenja je seveda izginil). Film ne le da do neke mere zveni kot nenehna reklama, ampak mnogi liki večino časa preživijo tako, da »reklamirajo« sami sebe. Scenaristični duet Phil Lord in Christopher Miller, katerih pečat se pozna vsepovprek, je pred tem pomagal ustvariti film Spider-Man: Novi svet (Spider-Man: Into the Multiverse). Lego film 2 izzveni kot superherojski spektakel, zvezan v verige otroškega filma.
OCENA: 6/10
Free solo
»Nevarno plezanje.« Zanimivo ugibanje je, koliko tistega, kar je ostalo v košu za smeti montažne sobe dokumentarca Free Solo, je še bolj zanimivo kot vse, kar nazadnje v dokumentarcu vidimo. Film je namreč izredno analitično »spo-liran«; morda prav tako kot so analizirane stene, preden so preplezane. To sicer obenem pomeni, da se avtorji lotevajo tematike plezanja iz res mnogih zornih kotov (poleg preiz-praševanja mladega razmerja vidimo tudi, kako junakova amigdala običajnih pragov strahu sploh ne prepoznava). Če v to vključite (predvidljivo) odlične posnetke plezanja v naravi, je pravkar pridobljen oskar logičen rezultat. Vendar: umrljivi Zemljani se ne bomo nehali spraševati, če ne bi ta težnja po perfekcionizmu in melodičnosti bolje služila, če ne bi bila povsem sama sebi namen.
OCENA: 7/10
PETER ZUPANC

PRIHAJA
Korgi: Kraljevski kuža z velikim srcem
Najljubši pes britanske kraljice se izgubi v Londonu. Znajde se sredi skupine najrazličnejših psov, ki se borijo za preživetje. Pomembno: belgijski animirani film, v katerem se pojavita celo Trump in Melanija.
Stotnica Marvel
Dve izvenzemeljski rasi v vojni. Med njima stoji ženska, ki pride na Zemljo sredi osemdesetih in tam najde spomine. Pomembno: prvi letošnji Marvelov film in prvi s superju-nakinjo nasploh. Igrata Brie Larson in Samuel L. Jackson.
Colette
Ambiciozno podeželsko dekle se poroči s starejšim intelektualcem Willijem. Njen pisateljski čut je kmalu prepoznan - a si ga lastijo drugi ... Pomembno: v biografski drami o slavni francoski pisateljici igra Keira Knightley. Kje: Koloseji / art mreža.
(PZ)
novi tednik
ZA ZDRAVJE
39
Včasih se pozabimo imeti radi
Čeprav pogosto rečemo, da smo v stresu, ljudje pogosto ne ločimo med stresom in stresno situacijo. Slednja zamaje naše notranje ravnovesje. Takšne stresne situacije se dogajajo vsak dan: zamujanje v službo, neprijeten dogodek, spor s partnerjem ali sodelavcem ... Stres je le naš odziv na stresno situacijo. Ravno ta odziv je lahko pod našim nadzorom. Torej je od posameznika odvisno, kako se bo na neko situacijo odzval in pod »kakšnim stresom« bo.
Ni vedno nujno, da je stresna situacija negativna. Lahko jo predstavljata tudi poroka ali porod, vendar je odziv različnih oseb različen. Težava nastane, ko je takšnih stresnih situacij preveč in so preveč intenzivne. Naš odziv nanje je odvisen tudi od naših pričakovanj. »V evoluciji se je stres razvil, da nas aktivira in nam omogoča preživetje ter sčasoma tudi povrnitev v ravnovesje,« pravi psihologinja Maja Štukelj iz Centra za krepitev zdravja Celje.
Če je še pred časom veljalo, da je stres udarec samo za starejše, je danes drugače. Vedno več mladih je v duševnih stiskah, saj je tudi tempo življenja danes drugačen, hiter. Čeprav bi pričakovali, da nam bo sodobna tehnologija olajšala življenje, je včasih ravno nasprotno. »Živimo prehitro in preveč je vsega. Dajemo velik poudarek karieri, povsod moramo biti najboljši. To pričakujemo sami od sebe in od nas to pričakujejo naši delodajalci. Želimo biti popolni in želimo imeti popolne družine. Primerjamo se z drugimi. K temu veliko pripomorejo družbena omrežja in mediji. Zavedno in nezavedno se primerjamo z drugimi. In če nekdo nima nečesa, kar ima nekdo drug, se pojavi primanjkljaj, ki lahko povzroča tesnobo in neprijetne občutke,« pravi Štukljeva.
Kdaj je čas za pomoč?
Strokovna pomoč je dobrodošla predvsem takrat, ko naše novo vedenje, ki nastane zaradi odziva na stresne situacije, vpliva na naše delovanje, nas ovira na področju misli, čustev, razpoloženja in fizičnega počutja. Na področju
preventive je vsak čas pravilen čas za različne tehnike in veščine, ki nam v prihodnje pomagajo pri soočanju s stresnimi situacijami. »Kakšna pomoč je primerna za določenega posameznika, je odvisno od njega. Kajti človek ni duševni >jaz< in fizični >jaz<. To ni ločeno. Človek je eden. Vse, kar je, kar čuti, je odraz vseh njegovih življenjskih izkušenj in genetskih dejavnikov,« pravi psihologinja. Koliko časa posameznik potrebuje, da svojo dušo in telo s strokovno pomočjo postavi na noge, je odvisno od njegove celovitosti. Res pa je, dodaja Štukljeva, da je pomoč učinkovitejša, če oseba, ki doživi izgorelost, pomoč poišče pravočasno. Dlje kot čaka, večje možnosti so, pride do dodatnih zapletov in daljši čas oseba potrebuje, da vzpostavi ponovno ravnovesje.
In eden od receptov za doseganje ravnovesja je, da se imamo preprosto radi. »To, da smo v stiku s seboj, s svojimi čustvi, mislimi, je najpomembnejše. Torej ljubiti se. Kajti ljubezen ni le čustvo do osebe, ampak tudi do sebe, družbe, službe, dejavnosti... To nam pomaga pri soočanju z vsakodnevnimi obremenitvami. V stroki to imenujemo strebri opore,« dodaja sogovornica.
Izgorelost
Izgorelost človeka ne nastane čez noč. Gre za večleten čustven in telesni napor. Izgorelost pomeni, da se človek ni pravočasno ustavil, da bi umiril svoj življenjski tempo in da bi v življenje vključil tudi prijetne ž i -
vljenjske dejavnosti. Med razlogi, ki vodijo k izgorelost, sta tudi ta, da podležemo zahtevam po »vedno več in vedno bolje,« ali pa, da smo se v določenem obdobju soočanja s stresnimi situacijami »ustavili« v fazi jeze, žalosti, morda obupa in nismo sprejeli situacije. »Do izgore-losti vodi tudi to, da ljudje določenih stresnih situacij ne sprejmejo, jih le potlačijo vase ali jih zanikajo,« pravi psihologinja. Vse to lahko prinese nadaljnje težave na področju duševnega in telesnega zdravja: depresijo, tesnobne motnje, celo sladkorno bolezen, povišan krvni tlak, povišan holesterol, prebavne težave, tudi nekatere vrste raka.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, splet
V Centru za krepitev zdravja Celje, ki deluje tudi v zdravstvenih postajah na območju Vojnika, Dobrne in Štor, se je možno brezplačno vključiti tudi v delavnici Podpora pri spoprijemanju z depresijo in Podpora pri spoprijemanju s tesnobo. Obstajata tudi delavnici Spoprijemanje s stresom in delavnica o tehnikah sproščanja.
Psihologinja Maja Štukelj iz Centra za krepitev zdravja Celje
ШЖЧШЈНИ«!
živite ceneje!
!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
SKINAUT
SMUČARSKA iOLA
CELJSKA
I
iU
Informacije 0(1 614 464
TDPFIT
center za zdravje in rekreacijo

C E LJ S K A izposoja kolesa
IN0X DIMNIKI
MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.
<Ptikk
TERŽAN, d.o.o.
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold
-	10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust.
-	INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust.
40
MLADI ZA MLADE
Mednarodna izmenjava
V ponedeljek, 25. februarja, se je v Celjskem mladinskem centru uspešno končala mladinska izmenjava »Youth SLAMs (Society of Lyric Active Meetings) against radicalization«. Sofinancira jo program Erasmus+. Mladinska izmenjava je naslavljala pojem radika-lizacije in nestrpnosti med mladimi s pomočjo aktivnega srečevanja s slam poezijo. V projektu je sodelovalo 35 mladih iz petih evropskih držav - Latvije, Grčije, Španije, Italije in Slovenije.
Udeleženci so raziskovali nove oblike slam poezije, poetičnega stila, razvitega z namenom nastopanja pred občinstvom. Tako so udeleženci krepili pisno in ustno
izražanje ter javno nastopanje. Pripravili smo performans o problemih generacije, ki je na prepihu med odraščanjem in aktivnim vključevanjem v družbo, ter o problemih radi-kalizacije sodobnega časa.
Delavnice, ki so trajale ves teden, so vključevale razne igre - spoznavne, miselne, komunikacijske, poetične, igro vlog - in so bile izvajane pod budnim očesom mentorja Kristiana Koželja. V ekipnem duhu so pripravili scenografijo v vseh petih jezikih sodelujočih držav za zaključni petkov nastop. Vsak od udeležencev je poljubno izbral zgodbo na eno od tem, kot so nasilje v družini, spolno nasilje, terorizem, rasizem ali nesprejetost. Lahko so izbirali med zgod-
bami iz sveta ali z nami delili lastno zgodbo, izkušnjo. Prav tako so imeli možnost izbire, ali se bodo postavili v vlogo žrtve ali storilca. Na petkovem, zaključnem nastopu so se udeleženci odlično odrezali, govorili so v angleškem ali maternem jeziku in kljub individualnim nastopom poudarjali ekipni duh. Tako so obiskovalcem postregli s slam poezijo v kar sedmih jezikih.
V delovnem tednu so bili tudi športno in turistično aktivni. Mladi so spoznavali ulice Celja in njegovo zgodovino. Na spoznavnem večeru so odkrivali tudi okuse slovenske tradicionalne hrane. Povzpeli so se do celjskega gradu in z razgledom na Celje črpali navdih za poezijo. Dan so
preživeli ob drevesni hiši, ki je del mestnega parka. Tudi do celjskega kegljišča in drsališča so se odpravili in kako-
vostno preživljali čas. Nagradi za odlično izpeljan zaključni nastop sta bila obisk jame Pekel, v Šempetru in sprostitev
na odličnem koncertu zasedbe Mookie, »tribute« zasedba skupine Pearl Jam.
AB
Na fotografiji z leve: Sven Pungartnik Rauter, Franci Kastelic, Matija Kocbek, Zarja Križnik in Lara Kristina Golmajer.
Kajuhovcem prvo mesto v državi
Dijaki I. gimnazije v Celju so na dr-	Razveselili so se še treh srebrnih pri-žavnem tekmovanju iz znanja nemščine znanj, ki so jih prejeli Sven Pungartnik dosegli izjemen uspeh. Franci Kastelic je Rauter, Lara Kristina Golmajer in Matija postal državni prvak med dijaki 3. letnika Kocbek.
in osvojil zlato priznanje.	Tekmovanje je bilo 5. februarja v Maribo-
Zlato priznanje in odlično deseto mesto je	ru.
osvojila tudi Zarja Križnik.	NP
Medobčinski šolski
parlament
V telovadnici OŠ Braslovče je bil v četrtek, 28. februarja, pod organizacijskim vodstvom Suzane Vombek medobčinski šolski parlament. 64 predstavnikov osmih osnovnih šol je razmišljalo in razpravljalo o šolstvu in šolskem sistemu.
Pred začetkom so jih nagovorili ravnateljica OŠ Braslovče mag. Marija Arh, župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in organizacijski vodja medobčinskega parlamenta Suzana Vombek. Sledil je krajši kulturni program. Nastopili so učenci OŠ Braslovče in Plesna skupina Cool kids pod vodstvom Zine Vovk.
Teme letošnjega medobčinskega parlamenta so bile Povezovanje med učenci, učitelji in delavci šole, Usposabljanje za življenje, Uvedba novih predmetov v šoli in
Vzpostavitev ravnovesja med različnimi načini poučevanja. Pod vodstvom moderatork Žive Dokl, Ize Robavs, Pie Planinšek in Vite Florjanc so izpostavili probleme in dileme, ki jih kot mladi vidijo na področju šolstva. Pri tem so pokazali visoko raven zanimanja, znanja in kulturnega debatiranja.
Ob koncu konstruktivne debate so izbrali osem mladih parlamentarcev, ki jih bodo zastopali na regijskem otroškem parlamentu 15. marca v Velenju. Ta odgovorna naloga je bila zaupana Meti Sedminek iz OŠ Šempeter, Juliji Trobina iz OŠ Polzela, Tini Mazej in Ani Cizej iz OŠ Petrovče, Anžeju Doklu, Urhu Račniku, Krištofu Svatini in Inji Rampre iz OŠ Braslovče.
Tako mladi parlamentarci kot tudi vsi vabljeni gostje so se prijetno počutili, za kar gre zahvala celotnemu kolektivu OŠ Braslovče.
T. TAVČAR
BRALCI POROČEVALCI
41
Bosanski dan
V Pegazu si znamo preproste dneve narediti posebne. Doslej smo obeležili italijanski dan, mehiški, dalmatinski ... Tokrat smo se odločili, da se sprehodimo še južneje - v Bosno in Hercegovino. Tamkajšnja kuhinja je znana po mešanici zahodnih in vzhodnih vplivov.
Pred kosilom sta Amela in terapevtka Tina pripravili
kratko predstavitev Bosne in Hercegovine. Amela prihaja iz Sarajeva, zato je od doma prinesla narodno nošo, ki jo je pokazala našim stanovalcem. Bili so navdušeni, kajti noša je v celoti ročno delo.
Naši kuharji so se ponovno potrudili in pripravili pravo kulinarično razvajanje. Topla predjed je bila »bego-va čorba«, ki je tradicional-
na svečana jed, narejena iz zelenjave in kokoši. Glavna jed je bila sestavljena iz če-vapčičev, pripravljenih po bosanskem receptu - brez svinjine. Zraven kot priloga prebranec, popečena lepinja ter okusen kajmak in ajvar. Sladic je bilo kar nekaj: ba-klava, hurmašice, tulumbe - vse pripravljeno izpod rok naših kuharjev.
Za večerjo so stanovalci dobili še dve odlični jedi: pito »krumpirušo« in »zeljanico«. Testo in nadev je pripravljala naša kuharica Diba, ki prav tako prihaja iz Bosne.
Stanovalka Malčka je povedala: »Krasno je bilo, vse smo pojedli. Naj se ponovi vsak mesec!«
VALENTINA JECL, delovna terapevtka
novi tednik
www.nt-rc.si
radio celie
42
BRALCI POROČEVALCI
Koncert pevske skupine Pevke treh vasi
V Dom starejših Šentjur smo povabili Pevke treh vasi, ki prihajajo iz Petrovč, Šempetra in Gotovelj pri Žalcu. Kot pravijo, se družijo že več kot dvajset let ob prepevanju starih slovenskih ljudskih pesmi, katerih sporočila so včasih tudi žalostna, a življenjska.
Da smo ob poslušanju pesmi nekateri lahko zaplesali, sta poskrbela gospoda prav tako iz omenjenih krajev, saj sta s harmoniko in kitaro ter prepevanjem bolj znanih slovenskih besedil
popestrila in razveselila večino stanovalcev. Nekaj stanovalcev je tako lahko kljub svoji priletnosti pokazalo znanje iz plesnih veščin ter svojo vitalno naravo človeka v tretjem življenjskem obdobju.
Nastopajoče gospe so dobile za svoja dolgoletna prizadevanja za ohranjanje ljudskega izročila s pomočjo ljudskega petja zlato plaketo in priznanje za tovrstno delo na področju kulture, česar so bile zelo vesele. Stanovalci
so ob koncu enournega koncerta še priklicali z močnim aplavzom tudi harmonikarja za izvedbo še dveh pesmi, pri katerih so se s petjem lahko pridružili tudi sami.
Ob koncu koncerta smo se nastopajočim zahvalili z majhno pozornostjo ustvarjalk ročnega dela DS Šentjur, ki rade zahajajo v prostor hiše k prostočasnim aktivnostim delovne terapije. S tem si krajšajo čas ob mentorstvu delovne terapevtke, se družijo in se
spodbujajo pri ostalih vsakodnevnih opravilih ter skupaj odločajo o tem, kaj bodo počele naslednji dan.
Koncert je bil lep in prijeten, opaziti pa je bilo mogoče tudi kakšno solzico na obrazu prenekaterega stanovalca. So bile to solze sreče ali žalosti, prepuščamo vam, spoštovani bralci, zato bomo Pevke treh vasi ponovno povabili med nas čez nekaj časa.
PETRA ZAVASNIK
Posekali 130 let staro smreko
Lastnika ekološke kmetije na 750 metrih nadmorske višine na Dobrovljah v občini Braslovče sta Ivan in Romana Dobnik, po domače Vrhovnikova. Ivan in Romana sta starša treh otrok. Ivan kmetuje na domači kmetiji, ukvarja se z živinorejo in gozdarstvom, Romana je zaposlena v BSH Nazarje.
Po večletnem odlašanju se je družina z revirnim gozdarjem Jožetom Zupančičem odločila za posek 130 let stare smreke. Tako je padla smreka
matica, kot kmetje imenujejo najvišja in najstarejša drevesa v svojem gozdu. Ker takšnega primera smreke tudi v okolici ni, so ob poseku te smreke pripravili dogodek, na katerega so povabili brate in sestre z družinami, sosede, prijatelje in znance. Na povabilo sta se odzvala tudi župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in re-virni gozdar Jože Zupančič, ki je dejal, da takšne smreke v njegovem revirju ni.
Začetek poseka smreke, ki ga je opravil lastnik Ivan
Dobnik v soboto, 23. februarja, je trajal 40 minut. Po padcu smreke so opravili natančne meritve smreke. Tehnični podatki smreke: starost 130 let, dolžina 45 metrov, talni obseg 500 cm, skupna masa lesa 16,70 kubičnega metra. Spravilo sta opravita Franjo Vratnik in sosed Viktor Kokovnik. Po spravilu prve smreke so posekali še eno malo lažjo in tudi zelo lepo smreko, obe sta skupaj merili približno 28 kubičnih metrov lesa.
Po padcu druge smreke je sledila gozdarska malica za vse prisotne. Žene so postregle z domačo klobaso, s kruhom, in kozarcem domačega jabolčnika. Po malici so spravili še drugo smreko. Potem je sledila demonstracija sečnje z ročno žago amerikanko. Vmes je zadonela še pesem. Ob koncu se je Ivan Dobnik zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je bilo dopoldne kljub mrazu prijetno doživeto.
T. TAVČAR
BRALCI POROČEVALCI
43
Upokojenci so zborovali
Kar 11 točk je obsegal dnevni red rednega zbora članov pododbora Podkraj Društva upokojencev Velenje.
Mravljak. V razpravo se je vključil predsednik Sveta KS Podkraj pri Velenju Jože Dro-bež, ki je posredoval potek pridobivanja dokumentacije za gradnjo doma v Podkraju. »Z
medsebojnim razumevanjem in s prijateljsko besedo se lahko veliko doseže, tudi izboljša bivalno okolje,« še vedno zatrjuje predsednik Drobež.
HINKO JERČIČ
Po potrditvi dnevnega reda, izvolitvi organov zbora, pozdravu gostov, med katerimi je bila podžupanja MO Velenje Darinka Mravljak, je daljše poročilo o delu in razmerah v DU Velenje podal predsednik Franc Vedenik. V prvem delu poročila je predstavil uspešno delovanje upravnega odbora v minulem letu. V društvu so zvesti številnim in dobro obiskanim prireditvam, od kulturnih do športnih, ter različnim akcijam, izletom in druženjem. Predsednik Vedenik je poročal tudi o lastništvu pisarniških in drugih prostorov v središču Velenja, ki si jih je lastila MO Velenje. Društvo je sicer vložilo tožbo, a med tem časom sta se stranki dogovorili za umik tožbe ter razdelitev premoženja, kar je na zboru potrdila podžupanja Darinka
Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Veljavnost akcije od 1. februarja do 4. aprila 2019. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročanja. Pogoji so objavljeni na www.nt-rc.si/novi-tednik/postanite-narocnik-novega-tednika.
44
VRTNARIMO
Zasnova, zasaditev in oskrba obhišnega vrta (2)
Kako pravilno posadimo okrasne rastline?
Danes bomo razmišljali, kako pravilno posadimo okrasne rastline, da nas bodo še dolgo razveseljevale, in na kaj moramo biti pri tem pozorni. V teh dneh povsod že cvetijo znanilci pomladi, a žafran je tisti, ki zagotovo naznanja pomlad. Tako smo lahko prepričani, da je zdaj pravi čas za delo na vrtu, torej tudi za sajenje rastlin.
Kako izkopljemo sadilno jamo za drevnine in kako velika mora biti?
Najprej moramo vedeti, zakaj tam drevesa sadimo. Ni treba kopati prevelikih jam, kajti čez dve do tri leta je zemlja enako zbita kot prej. Pomembno je, da drevo ni ne bolj globoko in ne bolj plitvo posajeno, kot je bilo v drevesnici. Izjema so na primer topoli, vrbe, ki jih lahko sadimo nekoliko globlje kot v drevesnici. Vrtnice posadimo dovolj globoko, da je cepljeno mesto pod zemljo, pri drugi cepljeni drevnini mora biti cepljeno mesto nekaj centimetrov nad zemljo.
Vseeno je dobro upoštevati pravilo, ki pravi, da naj bo širina sadilne jame 1,5-kra-tni premer koreninske grude oziroma bale. Globina naj bo enaka, kot je višina koreninske grude oziroma kot je bila posajena v drevesnici. Pri manjših sadikah naj bo vsaj 15 do 30 centimetrov večja od širine bale oziroma lončka, da jo lahko zasujemo, globina sadilne jame naj bo enaka višini bale, razen če je potrebna drenaža. Pri sadikah brez koreninske bale, torej z golimi koreninami, je pomembno, da je sadilna jama dovolj globoka in široka, da lahko korenine enakomerno razporedimo, ne da bi jih zvijali ...
Sadilna jama naj ima obliko narobe obrnjenega trapeza. Ko drevo posadimo, je še pomembno, da oblikujemo zali-valno skledo, ki ima obseg kot kap krošnje drevesa.
Če smo v dvomih glede za-stajanja vode, opravimo preizkus odcednosti zemljišča; izkopljemo do 60 centimetrov globoko jamo in jo napolnimo z vodo. Če se v pol ure izprazni, je odcednost dobra, v nasprotnem primeru napravimo drenažo ali rastline posadimo na nasip oziroma izberemo rastlinske vrste, ki prenesejo zastajanje vode.
Sajenje
1.	Balirane rastline, torej rastline z gojeno koreninsko grudo, lahko takoj postavimo v sadilno jamo na pravo višino, balirni material (juta ...) razvežemo in razgrnemo ter ga ne odstranjujemo, razen v primeru plastične mase .
2.	Sadike z golimi koreninami postavimo na stožčast kupček zemlje, ki jo lahko nekoliko potegnemo navzgor med zasipanjem. Uporabljamo mrežo proti voluharju, še posebej pri okrasnih rastlinah iz družine rožnic (vrtnice, šipki .).
Skrbno pripravimo sadilno jamo.

čimer ponovno vzpostavimo kapilarni stik za sprejemanje vode iz okolice.
Obrezovanje ob sajenju
Drevja, ki je presajeno s koreninsko grudo, ni treba močno obrezovati, le odstranimo suhe, bolne, poškodovane oziroma polomljene veje ter opravimo potrebno gojitveno rez. Če drevo presadimo z golimi koreninami, kar pomeni, da odstranimo velik del koreninskega sistema, ga nekoliko močneje obrežemo, da zmanjšamo površino, ki izgublja vodo. Pomembno je, da se zavedamo, da z obrezovanjem odstranimo
Opora
Posajeno drevo rabi oporo, da se v vetru ne polomi ali prevrne ter tudi zato, da se z gibanjem debla (zaradi vetra) ne giblje tudi še ne dobro vrašče-na koreninska gruda, pri čemer bi se vedno znova potrgali koreninski laski. Do 6 metrov visoka drevesa potrebujejo enega ali dva kola, dolga 2 do 2,5 metra, ki ju zabijemo 60 centimetrov globoko v sadilno jamo pred sajenjem.
Poznamo različne opore za drevesa in grmovnice ... Večja drevesa učvrstimo z jeklenimi žicami, ki jih napnemo pod kotom 45 stopinj. Ko se drevo vraste, opore odstranimo, da
Ko sadimo drevo, smo pozorni na naslednje ukrepe,
ki bistveno vplivajo na rast in razvoj:
•	pravilno sajenje balirane rastline in sadike z golimi koreninami,
•	prava mera pri izboljšavi tal - zmernost pri dodajanju hranil,
•	pravilno zasipanje sadilne jame in zalivanje,
•	obrezovanje ob sajenju,
•	postavitev opore,
•	zaščita dreves pred prevračanjem, naleti vozil, vandalizmom,
•	zaščita rastlin pred mrazom,
•	zaščita rastlin pred izsušitvijo,
•	zaščita rastlin pred pleveli,
•	zaščita rastlin pred voluharjem in ostalimi glodalci.
Kako pripravimo drenažo v sadilni jami?
Od spodaj navzgor: drenažna cev, 15 cm peska, koprena, najmanj 15 cm zemlje, sadika.
tudi produkcijsko površino, ki bi zagotovila hranila za rast korenin. Zato tudi pri močni rezi ne odstranimo več kot 15 odstotkov listne površine.
Iglavcev in vedno zelenih listavcev, ki so praviloma ba-lirani, ne obrezujemo.
Grmovnicam ob sajenju lahko izrežemo od polovice do tretjine poganjkov.
Cepljene vrtnice po sajenju obrežemo na 10 do 20 centimetrov (če smo jih sadili jeseni) in spomladi na tri do pet očesc.
Obrežemo le poškodovane, nalomljene in tiste korenine, ki rastejo zvito in bi lahko kasneje motile normalno rast debla.
žice ne poškodujejo debla. Zaščita
Okolico drevesa oziroma grmovnice lahko zaščitimo z zastirko, ki je lahko preperel gnoj, slama, listje, pesek, lubje, luščine lupinarjev, na primer lešnikov. Deblo ovijemo z zaščitno tkanino, še posebej drevje, ki je doslej raslo v senci in za zaščito pred zajci. Spomladi zaščito odstranimo, saj zadržuje vlago in spodbuja napad glivičnih bolezni ter napad škodljivcev okrasnih rastlin.
ŠTEFANIJA KOS ZIDAR, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Foto: arhiv NT (SHERPA)
Zasipanje: zemljo za zasipanje lahko izboljšamo z dodatkom organskih in mineralnih gnojil, vendar pri tem previdnost ni odveč, saj preveč dobrega tudi rastlinam ne koristi.
Izboljšanje tal: da, a po pameti. Ob upoštevanju zmernosti pri dodajanju gnojil korenine rastejo hitreje. Če je razlika v založenosti s hranili med nasuto zemljo in okoliškim substratom prevelika, korenine dolgo ne rastejo v okoliški substrat, zato je pametneje gnojila dodajati, šele ko so nove korenine že oblikovane, torej šele ob koncu prve rastne sezone, razen če zemlja izkazuje pomanjkanje hranil.
Pri baliranih sadikah po polovici zasipanja dobro zali-jemo, da se zemlja sesede in da ob robu bale ne nastanejo zračni žepi, nato luknjo napolnimo do vrha ter ponovno zalijemo. Zapolnjeno luknjo le rahlo potlačimo, iz ostanka materiala oblikujemo zalivalno skledo, ki ima enak obseg kot kap drevesa, pri čemer omogoča stekanje vode h koreninam.
Zalivanje omogoči rastlini vodo, nadalje omogoča tesnejši stik med talnimi delci in koreninami, poveže tudi nasuto zemljo z okoliškimi tlemi, s
MODRI TELEFON / AKCIJA
45
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
Modri telefon
V domu brez
varstvenega
dodatka
Občanka sprašuje, ali pripada njeni materi varstveni dodatek tudi v primeru, če živi v domu za starejše občane. Oskrba v domu stane vsak mesec več kot devetsto evrov, mama pa ima malo več kot štiristo evrov mesečne pokojnine. V lasti ima stanovanje, ki meri 46 kvadratnih metrov. Mama je v domu oskrbovana na oddelku za nepomične (nepokre-tne) stanovalce.
Odgovarja kabinet ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
»Zakon o socialnovarstve-nim prejemkih določa, da do varstvenega dodatka niso upravičene osebe, ki so v celodnevnem institucionalnem varstvu v socialnovarstvenem zavodu. Glede na omenjeno določbo mama občanke ne more biti upravičena do varstvenega dodatka, ker živi v domu, kjer ima celodnevno oskrbo v celoti zagotovljeno.
Če je mama nepokretna, lahko zaprosi za dodatek za pomoč in postrežbo na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V sklopu pravic iz javnih sredstev lahko mati zaprosi za uveljavljanje pravice do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev (za plačilo inštitucionalnega varstva), kjer se v postopku ugotavlja tudi plačilna sposobnost njenih preživninskih zavezancev (to je na primer otrok, moža ...).«
Zapuščinski postopek
Občanka sprašuje, koliko časa mine po smrti neke osebe, da pride na sodišču do zapuščinskega postopka. Prav tako jo zanima, kako so med čakanjem na postopek zaščiteni oporočni dediči.
Kot je odgovorila direktorica celjskega okrožnega sodišča Ksenija Ručigaj, je na poslušalkino vprašanje težko odgovoriti. Kdaj po smrti zapustnika je razpisana prva glavna obravnava v zapuščinskem postopku, je odvisno od posameznega sodišča. Na našem območju je bil lani povprečen čas reševanja zapuščinskih
zadev tri in pol mesece. S tem je mišljeno vseh šest okrajnih sodišč našega območja. Poleg Celja so to okrajna sodišča v Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Velenju in Žalcu.
Glede podvprašanja poslušalke o zaščiti oporočnih dedičev direktorica sodišča odgovarja, da ni razumljivo. Ni namreč jasno, kakšno zaščito naj bi ti morali imeti. Direktorica sodišča poleg tega še dodaja, da je treba upoštevati tudi to, da sodišče ni tisto, ki naj bi strankam nudilo pravno pomoč. V postopkih sta namreč vsaj dve stranki ter bi nudenje pravne pomoči eni od njiju pomenilo njen prednostni položaj. Zaradi tega imajo stranke svoje odvetnike, če pa strankam finančno stanje tega ne omogoča, jim sodišče lahko odobri brezplačno pravno pomoč.
BJ
Sledljivost mesa v klavnicah
Bralec je v naše uredništvo posredoval vprašanje glede zakola govedi. Zanima ga, kako lahko kmet, ki odda v klavnico govedo, ve, da je po zakolu dobil prav svoje govedo in ne katero drugo. Vzreja živine na manjših kmetijah je namreč bistveno drugačna kot v velikih tovrstnih obratih. Zaradi tega se lahko med prvimi in drugimi razlikuje tudi kakovost mesa. Preverili smo, ali je mogoče, da se v klavnici izgubi sledljivost mesa in kmet zaradi tega ne dobi svoje govedi.
Zakol živine doma je bil prepovedan že leta 1954, strogo pa je prepovedan od leta 1984. V preteklosti tega nihče ni jemal resno, ker teh predpisov niso spoštovali ne kmetje ne pristojne ustanove za nadzor. Zaradi najrazličnejših bolezni pri živalih, ki so nevarne tudi za ljudi, so bile nujne spremembe. Tradicionalni zakoli govedi na črno doma so se zaradi tega preselili v klavniške zgradbe.
Vzreditelji na Celjskem živino v zakol oddajo v različne tovrstne obrate. Med njimi najdemo Celjske mesnine, klavnico v Gorenju pri Zrečah, veliko pa se jih odloča tudi za Loške mesnine v Škofji Loki. Tamkajšnji direktor Mitja Vodnjov pravi, da imajo sledljivost zelo dobro urejeno, zato ni bojazni, da lastnik ne bi dobil mesa lastne živine. »Vsaka žival ima ušesno številko in potni list. Ko kmet odda žival v naš hlev, optično preberemo številko v potnem listu in na ušesu, ki se morata ujemati. Na liniji v klavnici so vsi trupi označeni z etiketami, na katerih je črtna koda, ki spremlja meso vse do predaje iz klavnice.«
Direktorju Loških mesnin ni znano, da bi v kateri slovenski klavnici načrtno menjali meso. Tudi če bi to nameravali, je zaradi črtnih kod to nemogoče. »Včasih se pri kmetih pojavi pomislek, da sta bila njihov bik oziroma krava težja in da ju je morda kdo zamenjal. To je nemogoče, ker delavci v procesu klanja zaradi črtnih kod ne vedo, kdo je lastnik govedi. Tudi če
bi želeli zamenjati, ne vedo, katero žival naj bi zamenjali, ker vidijo samo črtno kodo in ne priimka rejca.«
Zamenjava mesa se torej lahko zgodi zgolj zaradi človeške nepozornosti, a še to je izjemno redko. »Na prevzemu kmet pove svoje ime in priimek. Ker imamo v tistem trenutku za izdati meso od treh Janezov Novakov, lahko pride do zamenjave. Ko lastnik podrobneje pogleda podatke, opazi, da se naslov ne ujema. Kakšen takšen primer na leto imamo, a gre za povsem nenamerno človeško napako.«
Karneval iz Žalca v Petrovče
Bralko iz Spodnje Savinjske doline zanima, zakaj na pustni torek po ulicah Žalca ni več nekoč tradicionalnega pustnega karnevala. Za najmlajše pustne maske je organizirana le maškarada na Šlandrovem trgu.
Vodja programa turizem v žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem Sabina Palir pravi, da pustnega karnevala v zadnjih nekaj letih v središču Žalca ni več zaradi manjšega zanimanja pustnih mask in zaradi bolj privlačnih okoli-
ških karnevalov z veliko daljšo tradicijo. »Ko se je začela obnova mestnega središča, za karneval zaradi gradbenih del ni bilo prostora. Ko enkrat izpustiš dogodek, je težko pritegniti nazaj maske, ki so ti bile do takrat zveste, da bodo prihajale nazaj in ti pričarale dobro vzdušje. Skupinske maske izbirajo karnevale, ki imajo dolgo tradicijo in bogate nagrade ter ponujajo več kot manjši karneval v Žalcu.«
Pustni karneval se je iz Žalca v nekoliko manjšem obsegu preselil na ulice Petrovč, kjer ga je letos tamkajšnje turistično društvo pripravilo že tretje leto zapored. V pustni povorki vsako leto po besedah predsednice turističnega društva Marjete Grobler sodeluje več kot deset skupinskih mask. »Turistično društvo ima osrednje masko. Letos smo jo pripravili na temo Hopslandie. Karnevala se udeležijo tudi okoliška gasilska in turistična društva, maske iz šole in vrtca.« Povorka je na pustni torek popoldne krenila izpred osnovne šole v Petrovčah in se sprehodila po kraju vse tja do prireditvenega prostora pred cerkvijo.
ŠO
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www. novitednik.com (Pisma bralcev).	UREDNIŠTVO
Zlato zapečeni z zlato sredico
Eva in Mitja sta na pustni to rek v Jutranjem ritmu gostila srečne izžrebance nagradne igre Zagri znite v zlat krof. Ne le da so se skupaj mastili z okusnimi krofi pekarne Geršak, krof enega od srečnežev je bil polnjen dvakrat - z marmelado in zlatim prstanom Hiše nakita Adamas.
Pet srečnežev je v torek nemirno zagri-znilo v zlato zapečene krofe ... Vsak je z glavnim dobitkom imel drugačne na-
črte ... Staš Jesenik bi z njim najbrž pokleknil pred svojo izbranko, a žal ni odšel v njegove roke oziroma v njegova usta.
Največ sreče je imela zvesta bralka Novega tednika in poslušalka Radia Celje Biser-ka Vrečer, ki je v nagradni igri naše medijske hiše sodelovala prvič. Vsem sodelujočim čestitamo in jih opozarjamo, da lahko dobijo novo priložnost za bogato nagrado že kmalu.
Foto: SHERPA
Dobitnica zlatega prstana Biserka Vrečer je bila nad prstanom navdušena. Kot je povedala, ga ne bo podarila, temveč ga bo ponosno nosila kar sama. Sicer si je Vrečerjeva prstan še posebej zaslužila, saj je v studio Radia Celje prišla edina zamaskirana. Oblečena je bila v pikapolonico - mogoče ji je ravno ta oprava prinesla srečo.
46
RAZVEDRILO
Šale nam je poslala Mira Milec iz Celja.
Ni logično
Zakaj ljudje naročajo dvojne hamburgerje, velike pomfrije in zraven dietno kolo?
Zakaj puščajo banke velika obokana vrata odprta, a privežejo pisala na pultih?
Zakaj puščamo na tisoče evrov vredne avtomobile na cesti, garaže pa polnimo z neuporabnimi stvarmi?
Zakaj sonce posvetli naše lase, a potemni našo kožo?
Zakaj ženske ne morejo uporabiti maskare in imeti pri tem zaprtih ust?
Zakaj nikoli ne vidimo naslova: »Vedeževalka zadela na loteriji«?
Zakaj se imenuje to, kar delajo doktorji in odvetniki, »praksa«?
Zakaj je čas, ko je promet najbolj počasen, imenovan
Junak
Iz šolske naloge:
Kdo je tvoj junak?
»Moj oče.«
Zakaj meniš, da je ta oseba junak?
»Ker se nikogar ne boji.«
Ali je kdo ali kaj, česar se tvoj junak boji?
»Moja mama.«
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
»rush hour« (čas hitenja)?
Zakaj ni mačje hrane z mišjim okusom?
Zakaj sterilizirajo iglo pri smrtonosnih injekcijah?
Poznate letalsko neuničljivo črno skrinjico? Zakaj niso iz enakega materiala izdelana letala?
Zakaj se ovce ne skrčijo, ko dežuje?
Če je letenje tako varno, zakaj so na letališčih terminali (terminus = konec)?
Obljuba
Bog je obljubil moškim, da bodo lahko našli dobre in poslušne žene na vsakem vogalu sveta.
Potem je naredil svet okrogel in se je smejal in smejal.
Resnica
Kdo nikoli ne laže?
Otroci, pijanci in ženske kopalke!
Enostavno
Učiteljica napiše na tablo račun:
20 x 60 + 5 x 2: 8=
»No, Janezek. Reši problem!« naroči.
Janezek vstane, obriše tablo in reče: »Problem rešen.«
Študenti medicine in zdravniki
prvo leto ^ојГ drugo leto
Б.
d
.s
vz-
peto leto
mlad zdravnik
starejši zdravnik
specialist
Če denar ne more kupiti sreče, kako potem razložiti motorje in pivo?
Ko ti računalnik ne dela, ugotoviš, da delujejo tudi druge naprave v hiši: sesalec, štedilnik, mešalec ...
Vse celice na meni umirajo: možganske, kožne, lasne ... Samo moje maščobne celice imajo večno življenje.
Oven
Tehtni ca ImÜ

Od četrtka zvečer do nedeljskih jutranjih ur boste gostili Luno v svojem znaku, zato bo življenje dobilo pospešen ritem. Z energijo, ki vam jo dajejo planeti, boste s prijazno besedo in z razumevanjem, ki ju boste pokazali, dosegli desetkrat več kot na vaš običajen, včasih preveč zahteven način. Ob pričetku novega tedna boste zelo uspešni pri urejanju poslovnih, uradnih in finančnih zadev. Velja se potruditi!
3\k

Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Srečanje z ugledno osebo, ki bo tudi na pogled privlačna, ne bo ostalo le pri lepih besedah. Marsikaj se lahko razvije iz tega in zelo veliko je odvisno od odločitev, ki jih boste sprejeli. Ne pozabite, da je Merkur trenutno retrograden, kar vam narekuje povečano budnost ter previdnost. Venera v sorodnem vodnarju bo ugodno vplivala na vaše čustveno življenje ter prijateljstva. Več se boste družili in lepo vam bo.
škorpijon
Od nedeljskega jutra do torkovega popoldneva boste gostili Luno, zato bo počutje kvalitetno. V nedeljo poskrbite za razvajanje duha in telesa, ne pozabite tudi na kulinariko! Teden se bo pričel zelo delovno. Čas je odličen za načrtovanje in urejanje financ. Če vas obdaja zaskrbljenost, se obrnite na prijatelje, ki vam bodo v naslednjih dneh nudili podporo, ki jo potrebujete. Cenite njihovo iskrenost.
Zaradi položaja Merkurja morate biti previdnejši kot sicer, da se ne zapletete v mrežo nejasnosti in nesporazumov. Če boste uporabili svoje pristope in ne boste pripisovali pomembnost obvestilom in nasvetom tistih, ki jih ne čutite kot najbolj iskrene, boste ta čas preživeli dokaj mirno. Svojo razdvojenost boste skušali prikriti, vendar vas lahko pri tem marsikaj izda. Bolje je takoj razčistiti.
Dvojčka
S Soncem, z Merkurjem ter Neptunom v sorodnem vodnem znamenju boste imeli v tem tednu izredno veliko podporo. Vaše zanimive zamisli bodo naletele na odobravanje okolice in ugoden razplet dogodkov. Ne bo vam težko najti takih, ki vam bodo pomagali pri njihovi uresničitvi. Na čustvenem področju vam lahko celo očitajo, da ste preveč hladni, kar vas bo presenetilo.
Rak
Strelec
Izkoristite blagodejne energije svojega vladarja Jupitra, pod katerega zaščito se trenutno nahajate. Izjemno sposobnost osredotočenja na bistvo boste imeli, kar vam bo v veliko pomoč pri načrtovanju za bližnjo in dolgoročno prihodnost. Za ljubezensko druženje bo ostajalo bolj malo časa. Vse preveč boste okupirani z vsem mogočim.
Kozorog
Nekdo vas bo hotel prepričati o pravilnosti svojih odločitev, ki nimajo veliko skupnega z vami. Spraševali se boste, čemu sploh namenjate svoj prosti čas, in sklenili, da je dovolj razdajanja za tuje ljudi. Sami sebe končno postavite na prvo mesto! Luna na vas deluje z dvojno močjo, saj je vaša vladarica. Vendar njen vpliv ne bo negativen. Vaša kreativna plat se bo prebudila, ideje bodo deževale, uresničite jih.
lev
Nikakor ne boste ostali neo-paženi. Tokrat se boste lahko prepričali o tem, da se dobro vedno povrne z dobrim. S prepričljivim nastopom lahko osvojite simpatije in zaupanje pomembnih oseb. Izhodišče, ki si ga boste ustvarili sedaj, bo dober temelj tudi v prihodnje. V odnosu do neke osebe boste še vedno vztrajali pri starem sistemu, kljub temu da je že preživet. Takoj spremenite taktiko!
Vodnar
Pred vami je zanimiv teden, v katerem se boste večkrat lotevali stvari, za katere ste menili, da so že urejene. Pri načrtih in opravkih, ki zahtevajo ročne spretnosti, boste najmanj učinkoviti. Če je vaše delo povezano z veliko dinamiko, lahko doživite marsikaj prijetnega in navežete nove stike. Življenje vam marsikaj sporoča, samo naučiti se je treba prepoznavati vzorce. Ne pripisujte vsega naključju!
Po finančni plati lahko pridete v tem času zaradi spremenjenih okoliščin do denarja, ki vam je bil pred časom še nedostopen. Z Venero v svojem znamenju ste tokrat ljubljenec zvezd. Vidno vas bo polepšala in prinaša vam krasne trenutke. Ko boste najmanj pričakovali, boste dojeli, kako rad vas ima nekdo. Zbližala se bosta, to bo v nadaljevanju vplivalo mogoče tudi na poslovno plat vašega življenja.
Ribi
Devica
Napeto bo in v nekem trenutku lahko greste s svojo ne-popustljivostjo celo predaleč. Nerazumevanje z zakonskim ali poslovnim partnerjem lahko seže do skrajne točke. Ne pričakujte z druge strani logičnih razlag in dokazov, ker težava izhaja iz vas samih. Oseba, ki živi v tujini, pogosto pomisli na vas. Ali je tudi obratno, se tudi vi spomnite nanjo?
Merkur je res v vašem znaku, vendar je retrograden, kar pomeni, da potrebujete v medosebnih odnosih več potrpežljivosti ter prilagajanja. V tem času vas bo nek notranji nemir izzival v nepremišljene čustvene reakcije. Srečevali se boste s težavami pri usklajevanju zasebnih in poslovnih interesov. Sonce vam lepo dviguje vitalno energijo, vendar jo lahko sočasno Neptun jemlje. Pazljivo glede zdravja!
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
SUDOKU 351
Nagradna križanka
sss
NADMORSKA VIŠINA
KAR KOGA SEZNANJA Z ZAHTEVO
DATOTEČNI FORMAT
ILOVICA (STAR.)
KRAJ PRI GROSUPLJEM
KDOR KAJ ZBIRA
PREBIVALEC GOČ
ANNE HATHAWAY
LEGENDARN
APAŠKI POGLAVAR
NE-NRAVNOST
MAJHNI MORSKI RAKI
ODPADEK PRI PILJENJU
SL. JEZIKOSLOVEC (JOŽE)
KDOR DELA Z NAPRAVAMI
POVZROČITELJ TEŽAV
DRUŽBA BOHEMOV
NEKD. MB. TOVARNA SKUPINA ŽUŽELK
«ss
PISATELJICA
MUCK TRAVA DRUGE KOŠNJE
PISEC KERMAUNER
KAR SE ULOVI
NEKDANJI SMUČAR GRUBELNIK
AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA
IGRALKA KAČIČ
IRSKA (ORIG.)
OLGA ČEHOVA
DRUGA OBLIKA GENA
KAR KOGA
VARA KNJIŽEVNIK BOR
NESLADKANO PECIVO
20
22
12
EDWARD YOUNG
OPOZORILNI SIGNAL
NATAŠA ABRAM
RALPH LAUREN
UGANKARSTVO
ANGLEŠKA MANEKENKA (KATE) ZAGREB
REŽISER PEVEC
BRITANSKA VIOLINISTKA (VANESSA)
PRIJETEN
VONJ (ZASTAR.)
PREDEL V BOHINJU
23
10
MESTO V ANGLIJI
SNOVNI DEL
Človeškega
BITJA
RAZLIČNA VOKALA
NEKD. SL. TOLAR
NAŠA IN TUJA ČRKA
NEKD. JUG. LETALSKA DRUŽBA
JADRANSKI OTOK
GLASBENA PRVINA
PODREDNI VEZNIK
NRAVO-SLOVEC
RIBJE JAJČECE
OSREDNJE-AZIJSKO GOROVJE
MERA ZA RITEM
16
ELEGANTEN ŽENSKI ČEVELJ Z VISOKO PETO
3			4	2				6
2		6						3
				5				
6					4	8		
				9	3	4		
	8	2						
			1	3				
	7	5					8	
						2	7	
SUDOKU 42
			7				4	8
		3	1					
		4	2			1		9
1					6			
							7	
5	4				1	3	8	
	3			4		9		2
	2	7	5					
	8	1		2		4		
REŠITEV SUDOKU 350 REŠITEV SUDOKU 41
2	4	5	3	1	8	6	7	9
9	1	3	6	5	7	2	8	4
6	8	7	9	4	2	5	1	3
7	3	6	5	8	1	9	4	2
5	2	4	7	3	9	1	6	8
8	9	1	2	6	4	7	3	5
3	6	8	1	2	5	4	9	7
4	7	2	8	9	6	3	5	1
1	5	9	4	7	3	8	2	6
8	2	5	9	1	4	6	7	3
1	4	3	7	6	5	2	9	8
9	6	7	3	2	8	4	5	1
7	8	6	2	5	3	9	1	4
3	1	9	4	8	6	5	2	7
2	5	4	1	9	7	8	3	6
5	3	1	6	4	9	7	8	2
4	7	8	5	3	2	1	6	9
6	9	2	8	7	1	3	4	5
3
21
11
PAVEL LIČAR
4
ŠIMO EŠIC
JUŽNI SADEŽ
5
19
13
ZASUK
SELEN
14
15
6
HUDIČ
8
17
9
18
PLIN V NAFTI
novi tednik
Vedno г илтој /
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
Nagradni razpis
Ime: Priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Kontaktna telefonska številka:
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Podpis:
1. nagrada: Kuharske bukve	- zdravilna zelišča,
čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC	
2. nagrada: majica NT&RC	
3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC	
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 12. marca.
Geslo iz številke 9: Zvončki so že zacveteli. Izid žrebanja
1.	nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejme: Marija Pinter iz Dobrne.
2.	nagrado, majico NT&RC, prejme: Silva Hercog iz Laškega.
3.	nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Terezija Svet iz Prebolda.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
48
RUMENA STRAN
Modna oblikovalka Urška Drofenik v družbi pravljičnih bitij. Z izdelavo kostumov se je izjemno izkazala, Matija Kovač si je sobotno povorko ogledal brez maske v spremstvu svojih deklet, Mojce Črešnik in male saj je njen sin prejel kar dve nagradi za izvirno masko.	Muce Copatarice.
Pomladna, mitološka in filmska bitja
Sobotna pustna povorka je v Celje privabila številne zabave željne in vse, ki še kaj dajo na pustne običaje. Kar nekaj znanih smo ujeli z maskami in brez njih oziroma z njihovimi običajnimi.
Foto: GrupA
Pomlad v podobi ravnateljice OŠ Lava Marijane Kolenko v mestno središče ni pripeljala zgolj pustne povorke, prinesla je tudi slastne pustne krofe. V enega je zagrizel novinarski kolega Andrej Krajnc.
Alja Beccari iz Felinološkega društva Celje je tudi za pusta ostala zvesta mačkam. Tokrat se je predstavila kot Catwoman. Mijav.
Povsem v duhu časa
Takole aktualna sta bila s svojo masko voditelja Jutranjega ritma na Radiu Celje Eva Rudman in Mitja Knez. V uredništvu sta zaman iskala kandidate, ki bi bili pripravljeni poskusiti njun slastni prigrizek. Vsi smo raje segli po krofih in težav z zdravjem za zdaj ni.
Kabaretna plesalka in medved
Najrazličnejša praznovanja že tradicionalno pripravljajo v celjskem lokalu Tamkoučiri in tudi na pustno soboto se niso izneverili uveljavljeni praksi. Za zgled je bila kar »šefica« lokala Polona Cve-trežnik, ki se je opremila v duh letošnje kabaretne pustne teme. Vodja celjskega območnega sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost Tomaž Črnej - Tuži ni bil le plešoči medved, pač pa tudi dežurni fotograf. Fotoaparat je sicer njegov stalni rekvizit, kožuh pa je verjetno našel kje v omari, če sklepamo po naslovu njegove razstave Oče je bil lovec ...
Foto: SHERPA