Najtežji iWeniki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za v»e leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo loto - $7.00 Za inosematro celo leto $7.00 n i GLAS NARODA List slovenskih idelaycev y Ameriki. i The largest Slovenian Daily the United States. Issued every day except Sund and legal Holidays, 75,000 Readers. i TELEFON: C0RTLANDT 2876. NO. 168. — fiTEV. 159. Entered m Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y. Und^r the Act of Congress of March 3, 187». _____.TEW YORK, MONDAY, JULY 10. 1922. — P0NDELJEK, 10. JULIJA, 1922. TELEFON: CORTLANDT 2876. VOLUME XXX. —. LETNIK XXX. POLOŽAJ V PREMOGARSKI STAVKI | --.-— Predsednik Harding se bo moral lotiti ob svojem povrat-ku v Washington kočljivega vprašanja, kako rešiti premogarsko krizo. — Konferenca se bo najbrže razšla brez vsakega uspeha. — Zaupanje v skebe. Washington, D. C\, 8. julija. — Danes zvečer je bil položaj z ozirom na prempgarsko stavko lieizpremenjen in vsi prizadeti krogi pričakujejo z napetostjo konference, katero je sklical za ponedeljek predsednik Harding, kajti upati je, da bo na temelju te konference mogoče najti kako pot, kako zakljpčiti veliko stavko premogarjev ter pričeti z novim obratovanjem. Povratek predsednika v, glavno mesto je dal priliko kabinetnim uradnikom, da i so podali svoja poročila. Alfred M Offle, načelnik splo-' mi«' konference ter voditelj delodajalcev v premogovnikih mehkega premoga ter .John L. Lewis, mednarodni predsednik United Mine Workers sta se vrnila v {'l«vno mesto, da pripravita vse potrebno za sestanek, ki se bo vr-j hiI v ponedeljek. Tajnika Hoover in Davis, ki sta' ■>c vdeležila vseh dosedanjih kon-1 ferenc, ki pa so izpadle brez vsakega najmanjšega uspeha vsled nepopustljivega stališča premo-garskih baronov, sta imela danes dolgo razpravo glede položaja, a v vladnih krogih se vzdržuje najstrožji molk glede katerekoli ak-<:je, katero namerava vprizoriti vlada. Splošno prevladuje utis, da se bo konferenca zastopnikov mehkega premoga razšla v ponedeljek brez vsakega uspeha, kljub vsemu posredovanju predsednika, kajti razlike v mnenju med predsednikom Levisom ter zastopniki j premogarskih baronov so prevelike. da bi se jih moglo premostiti kar naenkrat. Spor v antracitnih poljih, kjer je uveljavljeno 44 prekinjen je o-bratovnnja", kar pomenja drug izraz aa stavko, ne more biti rešen kar tako, kajti delodajalci zahtevajo skrčenje plaK\ dočirn. noče premogarska unija privoliti v skrčenje pod maksimalno plačilno lestvico kot je bila določena leta 1920, Prizadevanja premogarskih delodajalcev temelje v glavnem na principu, da se uveljavi distkrikt-t»e mezdne dogovore, dočim zahteva premogarska unija, Ja naj se uredi vprašanje mezu ali plač mh temelju mednarodnega dogo-govora. V gotovih v'adnih krogih pr?-vladuje naziranje, da ne bo javni interes resno ogrožen vsled sedanje itavke premogarjev in iz tega izvirajoeega skrčenja produkcije premoga, kajti po njih mnenju je pričakovati le težko? v železniški transportaci ji. Ti vladni krogi smatrajo položaj na severro zapadli za nevznemirljiv. - kajti prepričani so, da bo neunij-sko proizvajanje premoga lahko , zadostilo glavnim potrebam seve-J I ro-zapada še predno bo prišla zi-j ' ma- * ! SMRTNA KOSA. l' _ V New Yorku je umrl po dol-j gem bolehanju Ludvik Podgor-n i k. oče slovenskega poslanca v rimskem parlamentu, dr. Podgor-, nika. Star je bil 67 let. Namera-,val se je podati v domovino, toda ' smrt mu je prekrižala račune, i Naj v miru počiva! EBERT RESNO BOLAN. ' Berlin, 7. julija. — Predsednik F!bert je resno zbolel na žolč-rrih ■ kamenih. I K bolniku so bili poklicani specialisti ter se domneva, da bo po-| ijlrelma operacija, da se odstrani j kamene. t t ■ i* . i VOJNO PRAVO V VERA 1H CRUZU. i i Vera Cruz, Mehika. julija. , Po krvavih spopadih med oblastmi in tolpami takozvae mehifke boljše viške unije, so vojaške o-blasti sedaj popolnoma uveljavile red in mir. Proglašeno je bilo vojno pravo. Čete patrulirajo po ulicah mesta. i DELOVANJE CARISTOV V BERLINU. --I Berlin, Nemčija, 8. julija. — Prejšnja carska častnika, Peter' Sehabelski in Setgij Taboritski. ki sta tekom napada prejšnjega ruskega ministra za zunanje za-i deve. Miljukova, ustrelila nje-j govega spremljevalca. Vladimir-i, ja Nabukova. sta bila obsojena na trinajst let ječe. [denarna izplačila I V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDENEM OriiHIJU I m potom naš« banka !«vrlujejo saneiljivo, hitro in po nizkih cenah. VfaraJ m btle iai« mm rieMe: Jugoslavija: j RaapnMtja na viiite poftre In laplafnj« "Kr. poBtnl čekovni nrad ln "Jadranska banka" v Ljubljani. Zagrebu, Beograda: Kranja, Olja, Maribora , Dubrovniku, Splitu, Kar a jem ali drugod, kjer je pad za hitro tzpiafllo natvgodneje. 300 kron ____ $ 1.15 1,000 kron .. $ 3.60 4"D kron ____ $ 1.56 6,000 kron .... $17.60 500 kron ____ $ 130 10,000 kron ____ $34 00 Italija fa saaedeno otemlK: RaapoMljn >a aadnjc pa*» ta lsptačaj« u/adr«naka banka" t Trsta, Opatiji ln Zadrn. 50 lir----$ 2 90 600 lir____$25.00 100 lir____ $ 5 30 1000 lir____ $48.00 300 lir .... $15.00 Za »aHHalva. U prtaccaj« ne«* dvajsetttso* ena aH pa iratiaai Ur 4mw*Mmm po mfmtumU to pmmbml Trtdroa kronani, dinarjem ln liram aedaj nI stalna, menja m večkrat in nepričakovano; la tem razlnca Mm ni mogote podati natančna rw vnaprej. Mi račonlmo po cani onega dna, ko nam 4oape poalml d«aar v raka. ' Gtmdm iaplaHI v mmMMh 4*t*rflh tkjto p—oMm tfU« v tem Mata. Denar m« Jo podati najbolje po Domeatlc Mooej Order all pa New York Bank Draft. saCortJ™ANK'SAKSER^STATE BANK STRAŠNA BEDA V WEST VIRGINIJI Neki organizator, ki se je mudil med tamošnjimi premogarji, poroča o stra-. sni bedi in lakoti. Neki newyorski dnevnik je poslal svojega zastopnika v West Virgin*jo, naj preišče tamošnje razmere. Po tritedenskem prn-učavanju je podal naslednje poročilo ; — V premogarskih pokrajinah West Virjrinije prevladuje brez dvoma največja beda. Resnica je, da se je dosti premogarjev vrnilo na delo, a vsi ti dobivajo zelo skrčene pla«"e v primeri s prejšnjimi. Pretežno število delavcev pa je ^e sedaj orez posla ter ne more najti nobenega drugega dela. Ti ljudje žive s svojimi družinami v razmerah, kot si jih človek komaj more predstavljati. Njih obup je naravnost nepopisen. * i Videl sem, kako so kompanij-ski biriči brez usmiljenja metali' iz hiš cele družine, ki so se nato preselile v raztrgane šotore, kjer je padal dež skozi luknje ter po- j polnoma uničil njih borno lastnino. V enem teh šotorov sem videl tri družine, dve zamorski in eno belo. Videl sem tudi družine v napol razpadlih skednjih, kjer bi| civiliziran človek ne nastanil ni ti ^ psa. j Videl sem možke, ženske in. otroke, oblečene v cunje. Niče-, sar drugega niso imeli kot nekaj napolstrohnjene koruzne moke. S približno desetimi funti surove koruzne moke, futom kave in funtom fižola mora izhajati družina šesterih ljudi cel teden. Nobenega mleka ni za otroke in nobene primerne hrane za napol odrasle. ŠTEVILO NEZAKONSKIH ROJSTEV RASTE V PARIZU. «> _ Pariz, Francija, 9. julija. — Visoki življenski stroški, ki silijo tako" može kot žene k delu, da se pokrije družinske izdatke, so vzrok ne le velikega zmanjšanja v številu porok tekom preteklega leta, temveč tudi velikanskega narastka nepostavnih ali nezakonskih rojstev. Čeprav se v Franciji neporočenih zvez ne smatra v isti luči kot v Ameriki, so statistike glt-dt gibanja prebivalstva v Pari zu, objavljene pretekli teden, v resnici poutljive. Kažejo namreč, da je bilo od 1245 otrok, rojenih v Parizu tekom zadnjih desetih dni, več kot pet in dvajset odstotkov potomstvo neporočenih dvojk- . Prcil kratkim je izbruhnil p »..ar v ka^i . rt- Ohio xrW.n ice v Baltimore. Zgorelo je na tisoče bušljev pšcnice in drugega ž"t:t. Povzročena škoda zna5a štiri miljone dolarjev. OBIČAJNA PRETVEZA NA DNEVNEM REDU Zvezna vlada hoče energični nastopiti v stavki železničarjev, zastran dostavljanja pošte. Chicago, 111, 8. julija. — Danes zvečer sta dobila okrajni pravdnik dyne in maršal Združenih držav, Robert Levy od generalnega pravdnika Daugbertv-ja polno-moč. da se poslužita sile pri pre-prečenju vsakega vmešavanja v meddržavno trgovino ter gibanje pošte. Ta akeija jreneralnega pravdnika je sledila objavi WT, G. T*ier£a,' predsednika Chicago k Alton ze-ift"!iice. je ves promet, vključno pošto do Bloominjrton in nazaj prenehal, ker niso hotele krajevne oblasti nuditi primernega varstva par možem, ki so ostali na delu v tamošnjili železniških delavnicah. Razventega se je izvedelo, da je Missouri, Kansas in Texas železnica objavila prekinjenje obratovanja dva in štiridesetih krajevnih vlakov ' v štirih državah, kar je-baje pripisovati dejstvu, da ni mogoče dobiti lokomotiv iz železniških delavnic in strahu pred zaposlenjem neunijskih delavcem. Osem* teh vlakov se nahaja v Missouri, dvanajst v Oklahomi in dva in dvajset v Texasu. Chicago, 111., 8. julija. — Ves promet Chicago & Alton železnice v Bloomington in nazaj, vključno prevažanje p(?šte, je prenehal, ker nočejo krajevne oblasti nuditi primernega varstva ljudem, ki so ostali na delu. Glasi se, da so se stavka rji tekom preteklega večera dejanski polastili železniških delavnic, pri tem oddali več strelov ter se nato napotili na postajo,1 kjer so prepodili mazače in inšpektorje. šerifu v Bloomington se je posrečilo najti in zapriseči nekako sto mož, a ko jim ie dal na-' vodila, kaka vršiti službo, so se pričeli ti ljudje obotavljati ter niso hoteli ničesar storiti. "* j — Na temelju številnih prejšnih izkušenj sem prepričan, da ni moglo sto pomožnih šerifov obvla-( ■dati pr/ožaj. Če bi bili to odločni in resni ljudje. (To se pravi, če bi bili taki morilni banditi kot jih imajo v službi premogarski baroni v West Virginiji.) Tako se je izrazil šerif, ki je takoj nato obvestil podgovernerja. da ne more obvladati položaja, da se boji izgredov ter ga naprosil, na i pošlje tri kompanije državne milice. Vsi napori, da se napravi konec stavki uslužbencev v železniških delavnicah, so bili dosedaj popolnoma brezuspešni. V vcerajšnemu ugotovilu načel-nilya železniškega delavskega sveta. da nima svet nobene polnomoči posredovati v stavki dokler se nočejo ljudje vrniti na deloT je NEMŠKA REPUBLIKA . NE MORE PLAČATI Berlin je naprosil za moratorij, da prepreči finančni polom. — Zaloga zlata v Nemčiji je popolnoma pošla. Beilin, Nemčija, ST. julija. — Berlinska v'.ada je storila vse mo-' go«"*e korake, da prepreči n§dalj-po padanje marke ter je vsled tnga tudi naprosila zavezniško re-paraeijsko komisijo za nadaljnv odlog, tekom katerega iloČe zadostiti svojim obveznostim. ! PoT-ofieijelno se je izjavilo, da sta se danes napotila dva nem-; ška izvedenca * Pariz, da naprosita v imenu Nemške vlade za-1 vc7niško reparacijsko komisijo za moratorij. Ta dva nemška zastopnika sta dr. Fischer, načelnik nemške komisije za vojne dolgove ter G. SS«'hroeder, podtajnik finančnega ministrstva. Čeprav se je v nemški državni banki nabralo 50,000,000 zlatih mark, katere mora nemška vlada izročiti zaveznikom do petnajstega julija, so nemški uradniki vendar prepričali, da ne bodo mogli §praviti skupaj nadaljne-i ga obroka, če bo padla nemška marka v istem razmerju kot avstrijska krona. Pariz, Francija, 8. julija. — i V francoskih oficijelnih krogih ' je opaziti veliko vznemirjenje vspričo neprestanega padanja nemške marke ter dejstva, da so šli nemški finančni izvedenci v Pariz v namenu, da naprosijo zavezniško reparacijsko komisijo za moratorij. Splošno je prevladovalo mnenje, da ni položaj v Nemčiji tako kritičen, dokler ni prišlo poročilo, da hočejo Nemci zahtevati moratorij. 1 Govorice, da ne bo Nemčija, plačala zadnjega obrok* v znesku i petdesetih milijonov zlatih mark in da namerava izsiliti prekinjenje plačevanja tekom naslednjih dveh let, so strašno vznemirile finančni Pariz, kjer je položaj glede državnega proračuna skraj-Jno slab in ker je temeljil ves vladni kredit na pričakovanju plačila od strani Nemčije. t predsednik železniške sekcije U. M. Workers, Jewell ponovil svojo (trditev, da mora priti prva ponudba za mir od strani železnic in železniškega delavskega sveta, j Številne železnice se pripravljajo otvoriti svoje delavnice v ponedeljek, in vsi delavci, ki se j bodo vrnili na delo, bodo sprejeti , z vsemi predpravicami, ki so jih j imeli poprej Oni delavci, ki se ne bodo vrnili ter bodo pozneje prosili za delo, bodo sprejeti kot novinci ter bodo Izgubili vse predpravice, izvirajoče iz dolgoletnega zaposljenja. | Splošno vlada tukaj prepričata je, da bo stavka prožnih nrad-'nikov od goden a na poznejši čas ali pa sploh preklicana. RUSI OPUSTILI UPANJE NA KREDIT Na konferenci v Haagu, prav kot v Genovi, so prišli do spoznanja, da noče noben narod posoditi denarja sovjetom. — Krasin je prinesel nove načrte. — Kakšne, se še ne ve. Poroča Edwin L. James. Haag, Holandska, 7. julija. — Rusi so prišli sedaj do spoznanja, da ni mogoče realizirati njih načrtov za velikanske kredite za sovjetsko vlado Ti načrti so se izjalovili v Haagu, prav kot so se izjalovili v Genovi in sicer iz istega vzroka, — ker noče namreč nikdo posoditi denarja sovjetski vladi. To temeljno dejstvo izključuje fantastični načrt, da naj bi Evropa dobavila tisoče milijonov rabljev, s katerimi naj bi nato razpolagali Lenin in njegovi tovariši. Vprašanje >aaške konference »d sedaj naprej bo. če so Krtsi pripravljeni priznati svoje dolgove ter dati odškodnino Inozemskim lastnikom privatne lastnine v Rusiji, katero so nacionalizirali v zameno za industri-jalni in trgovski skapital. Opaziti je znamenja, da bo sovjetska delegacija storila slehrno stvar za katerokoli - pomoč, nu-[V-»n Rusiji, kajti to pomeni, kot dobro spoznava, pomoč* za njo samo. Danes je dospel semkaj M. Krasin. Ruski glavni stan pravi, da je prinesel s seboj nove načrte, vendar pa se ni pojasnilo, v čem obstajajo ti načrti. Kmalu po njegovem prihodn semkaj danes zjutraj se je objavilo, da ne bodo Rusi danes predložili konferenci >rznam koncesij, ^atere sn pripraljeni dati, da pa bodo storili to najbrž jutri. M. Sokolnikov, ruski finančni minister, je dane«, dovolil javni interview ter priznal, da ruska vlada najbrž ne bo dobila direktnih kreditov. Nato je izzval celi svet, a voditelji ostalih delegacij so prepričani, da je mislil nekaj ravno nasprotnega. Vprašal sem danes Litvinova. če bodo Rusi kljub temu dali koncesije, če ne bodo dobili zahtevanih kreditov in on je odgovoril, da so Rusi pripravljeni prodati koncesije in privilegije, da dobe potrebne svote. tudi če bi haaška konferenca ne dovedla do nikakih direktnih kreditov. V svojem pogovoru je rekel Sokolnikov, da ruska sovjetska republika lahko obstaja tudi brez kreditov, da pa bi krediti dovoljevali hitrejši razvoj Rusije. Ko se ga je spomnilo, da niso sovjeti v štirih letih skoro ničesar storili za razvoj Rusije, je odvrnil Sokolnikov, da je bila t<-krivda zavezniškega vmešavanja in zavezniške blokade. To je stva«-kateri pripisujejo sovjeti rse svoje napake in vsa svoja izjalovlje-nja. — Če dobi Rusija kredite, smo pripravljeni na gotove žrtve, da se zadosti inozemskim tir-jatvam. — je rekel, — a če ne dobimo nikakih kreditov, ne mot remo zahtevati od naših kmetov, da nalože na svoje rame breme sto miljonov zlatih rubljev na leto. Nato pa je podal naslednje, zelo značilno ugotovilo: — Vedno bolj jasno postaja, da ne bomo dosegli splošnega do-goi-ora v Haagu. Med delegacijami obstaja preje tendenca proti sabotaži kot sodelovanju. — Pojasnil je, da misli s tem stališče Francije in njenih zaveznikov. — Če se ne bo dali Rusiji kreditov, potem Rusija lahko čaka, — je rekel. — Če - ne bo dobila kreditov, ne bo Rusija plačala. Nato pa je postal minister preteč : — Letos imamo dobro letino in sovjeti postajajo vedno bolj močni. V bodočem letu hpmo manj pripravljeni nuditi koncesije in manj razpoloženi plačati francoske kmete, ki imajo ruske obveznice. V Genovi in Haigu sem eni številna boljševiška ugotovila, a zadnje navedeno je najboljše, ker kaže rusko stališče ter spravlja v ospredje vprašanje, koliko bi bila vredna kupčija s sovjeti. če bi jih zunanja pomoč zadostno o-jačila, da bi lahko stali na lastnih nogah. Finančni minister je pojasnil na dolgo in široko novo rusko cko nomsko politiko, ki obstaja v tern, da se izrablja tehnični stroj kapitalizma. Ko sem ga vprašal, če ne pomeni to izločenja komunizma, je odgovoril: — Ko smo se borili proti zavezniški intervenciji, se nismo obotavljali poslužiti se zavezniških top( rt katere smo zaplenili. - jgj KRALJ BO OSTAL MA PRESTOLU TUDI ČE BO ZAVLADALO DELO. London, Anglija, 9. julija. —. Ko se bo delavska vlada polastila vrhovne sile v Angliji, bo ostal kralj še vedno na prestolu, — je izjavil Arthur Henderson na Vse-učiliški delavski konferenci, ki se je vršila v Edinburghu. Govoril je na temelju nekega predloga, ki je bil pozneje poražen, in v katerem se je obsojalo delavske voditelje, ki so pripravljeni postati tajni svetniki. To se je očividno obračalo proti Hender-sonu in J. A. Thomasu. Henderson je trdil, da resolucija ni odkrita in da predstavlja zakrinkan poskus, da se dvigne vprašanje republikanstva. Rekel je, da pričakuje in upa, da bo o-stal kralj na svojem prestolu, ko se bo polastilo delo vrhovne sile v državi. — Ko bo prišla zlata do ja. — je rekel, — bodo postali delavski ministjri tajni svetniki. To je edina čista čast, katero more dati ta dežela ter upam, da bo vedno optala čista, da jo bodo lahko sprejemali zastopniki delavstva. PILSUDSKI JE DOBIL NEZAUPNICO, Varšava, Poljska, 9. julija. — Predsednik Pilsudski je naprosil kabinet ^'ivinskepa, naj ostane v uradu, dokler ne bo stvorjeno novo ministrstvo. Kabinet je vče-> raj resigniral, ko mu je izrekla poslanska zbornica nezaupnico. Glasovanje poslanske zbornice smatrajo v parlamentarnih krogih za direkten napad na Pilsud-skijevo vlado. CROKESJEVA ZAPUŠČINA. 1 -■ West Palm, Florida, 8. julija. ' Soglasno z oporoko znanega prejšnjega Tammany Hall voditelja v New Yorku, Crokerja, ki je umrl v svojem rojstnem kraju na Irskem je podedovala njegova vdova celo premoženje, razen j $10,000, katere je zapustil Cro-ker svoji hčeri. i Splošno je znano, da je njegova žena Indijanka, v katero se je j zaljubil y svojih starih letih. GLAS NARODA, 1Q. JUL. 1922 A.OVERTISEM E N T ne če cigarete DOBRE so! tO Kanite te dcarete ia štedite dnu. f _I Peter Zgaga ; i 1 Marsikatero dobro srce bije in utripa pod strgano srajco. Marsikatera nikljasta ura teče ; v elegantnem, s portami prepre- j Ženem fraku 1 * * * zemimo, da vlada velik ne- \ : red. l*a če je nered še tako velik in če dolgo časa vlada, pravimo, da \ vlada "obstoječi red7'. * . •» * Slučajno sem dobil v roke dnevnik rojaka, ki se je podal v j staro domovino. V Ameriki je imel veliko sre- i . eo. Z butlegarijo si je zaslužil ve-, i liko svoto denarja. Svojih produktov pa ni hotel. i piti, ampak si je na parniku pri-" voščil boljše kapljice. 1 Vozil se jc v drugem razredu 1 nekega francoskega parnika. V svoj dnevnik je zapisu 1 naslednje : 1. junija. — Ob desetih dopoldne dospel na parnik. S prtljago nisem imel nobene sitnosti, ker nimam nobene. j Prve tri milje je bilo jako .'težko in dosti vode. Po tre*1 mi-i. lj;ih se je pa odprlo. Ah. kako je - dobro ... 2.. 3. ali 4. junija. — (Ne vem "i natančno. Saj je vseeno.) Si»al; * sem. pa ne vem koliko časa. Zju- j traj ga je dobro malo. podnevi ' pa kadar je. In tudi zvečer se „ iia ne branim. Sedaj grem spat. si - . -- ^ , - •>. junija. — Neki vrag se zib-( Ije. Ne vem ali se ziblje ladja, ali so ziblje morje, ali se zibljem jaz. .. In prav poceni je. Po tri dolarje j- šampanjec. O pivu ne govorim. To je za otroke. Sedaj pa malo i- spat. * | a 6. junija. —-- 7. junija. — — — — 8. junija. — —--- 9. junija. — O hudič, smo že doma ! ti * * * Šestnajstega bo Slavcev piknik * v Smithwood parniku. Glendale. I L. I. Kot pravijo, bo dosti okrep- - čil za dušo in telo. Pekli bodo kozlička m ko- 1 -i j. struncka. Lansko leto sem se bil strašno blamiral, baš n* Slavčevem pik- v niku. >- Tajnik Slavca mi je dobrosrč-i- no rekel: >i — Poglej ga koštrunčka. po-£rlej ga ! — Da. vidim ga — som odvr- II nil. — Presneto je lep. Kako lopo l~ je zaokrožen, kako krasne rožice ima in kako kratko kikljieo t — Ali noriš? — me je zavrnil. — Ne jrlej tisfejra. ki dreza s palico v ogenj, pač pa tistega, ki se na ognju peče. i * * # a Tisti čas sem sklenil, da boni d popravil svojo zmoto s tem. da k bom ajritiral za Slavca. Zamer-kal si bom vsakega, kogar ne bo na niknik dne 16. julija. Piknik bo. magari če bodo frlanke letele ^ z neba, 0 * * * Skaza pravi, da nima masla na glavi. [• Toliko ga ima. da se mu niti sprednji lasje ne vidijo izpod [) njega. 1 • • • Vzemimo, da bi vlada prepo- vedala izdelovanje in prodajo ajskrima. a Bog ve, koliko ljudi bi potem j delalo ajskrim doma? Z munšaj-narji bi gotovo ne mogli konku-n rirati . . . i # * • Danzadnem vidim oglase v li-e stih, ki pravijo, da je treba skr- - beti za punco, ko doseže svoje šti-! rinajsto ali petnajsto leto. V oglasih je rečeno, da je to ; pri ienskah jako nevarna doba. j Ponujajo razne kapljice in razna i 1 zdravila. % Ko je pri nas doma postala punca stara stirinajst let, je vze! oče palico v roko. zaklenil vrata! in napravil križe na oknih. t To sredstvo se je v vseh ozirih izborno obneslo. ; •. • Amerika — narobe svet. 4 Na dan Neodvisnosti se je po--t ročilo v New Yorku nebroj oseb. j SuQuslmmnska Ustanovljena 1. 1898 SvatnL ilriutnla Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Du- Mejniki za jugoslovansko-avstrij-sko mejo. IvatiRfscška tvrdka inž. Lenarčič je začela obmejni komisiji odpošiljati granitne mejnike za razmejitev luni .lui>as.Iitvijo Ln Avstrijo na Koioškem. Mejniki so treh vrst: veliki, srednji in mali. Sretluji in mali nosijo napis SMS — IV in zaporedno številko, veliki pa razen tc»;i we: St. Germain H). sepiMiibra I«-H 1». Mejniki so zelo čedno izdelani. Odlikovanje "Glasbene Mntice". Zb>r "Ula-bene Matice" je bil <•!» priliki ge>4ova-iija v Bej>gr;idu odlikovan /. retlom sv. Save III. razreda. 'A redom lielega orla V. razreda sta bila odlikovana predsednik ••Matice''' dr. Ravnikar in vodja g. H'lhad. z redom sv. Save V. razreda pa upravitelj "Mati-ee" ir. Mchkota. • Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla gdč. Ida! Trampiiževa, učiteljica v Opatiji, hčerka kmetijskega svetnika pri pokrajinski upravi v Ljubljani, Frana Traiapuža. Na Dunaju je umrla Jotsipina Vidmarjeva soproga uglednega ljubljanskega trgovca in mati vse-učiliškcga profersorja inž. dr. Milana Vidmarja ter bivšega načel-nika Jugoslovanskega sokolskega saveza StaneLa Vidmarja. Truplo pokojnike s'i prepeljali v Ljubljano k večnemu počitku. V Zagrebu ji- umrl komandant konjeniške brigade, podpolkovnik Gjuka Cljorgjevič, bivši poveljnik naših v Ha ran ji «lo izpraznitve bajskega trikota. Pokojnik se j«? nenavadno živahno zanimal zlasti za razvoj ''Sokola" in jc za ljubljanski vsesokoLski zlet. ki se bo vršil t*i 12. do 15. avgusta letos, osebno prevzel vodstvo transporta zagrebške žnpe v Ljubljano, prehrambeno in stanovanjsko vprašanje. Kruta -mirt ga je ugrabila sredi njegovega dela in mu onemogočila. da bi i*t brez podpisa ln oetbnostl ae ne prlobčuj«>Jo. Denar naj se blagovoli po-•iljati po Uon«-y urO«-r. Ivi »|-rema bodo se nadalje razcepljeni ter jili binlo končno sovražniki uničili. "Povmmii neiz<»gihno je l)iU>, oskus bi se neizprosno izjalovil. "O tem predmetu sem govoril zato, ker imajo vsi spori v delavskem taboru svoj izvor v meglenem navdušenju za rusko revolucijo. Amerikanci ne smejo nikdar pozabiti, da stanujemo v Ameriki. To je enostavno, a zelo važno zemljepisno dejstvo, ki ga je treba A*edno pov-darjati. 44Nihče nam ne more jamčiti, da bi ameriški delavci zmagali, če bi zamenjali svoj vojni program s programom Moskve. 41 Vsa znamenja kažejo, da bi zadeli s takim programom pri Amerikancih na gluha ušesa. 4 4 Mi ne moremo govoriti z ameriškim delavcem v ruskem duhu, ali pričakovati od njega, da bo znal takoj ceniti prednosti ruskih metod. 44Istotako je tudi resnično, da bi ne mogli vsiliti naših ameriških metod ruskim kmetom in delavcem." I • i ' v ! Dopisi. _ New York City. ; Sem naročnik Gla.sa Naroda in t bi ne videli drugih okoli sebe z bolj trdosrčnami obrazi, gotovo bi jim pritekla .-soJ-zu sožalja. Ker pa nismo vsi tako rahločutni in lahkoverni, smo kratkomalo t<> ponudbo /uivrnili. Ženske so s»- držale hrabro, čast jim! Ko so se že moški po vednem prigovarjanju vdali za deset procentov popusta, so se šivalke še vedno držale, da ne odnehajo niti 1 /.a en et-nt. Ker pa debate le ni • biloj konca, so se pod činulalje več- ■ jim pritiskom gotovih ljudi konč-j no vendarle tudi one zelo teiku [ odločile da če moški poskačtjo v zanjke nikdar sitega delodajalca) gremo še me ž njimi. Ivo je pre-brisanee videl, da nas ima že na-. pol v zanjki, še slišati ni hotel, da . I>i delal naprej z znižanjem deset procentov. Potem je pa postal objesten. Najprej ven » to organizi-; rano sndrgo idi z vsakim drugim . kdor .if samo usta odprL V pai dneh smo bili na cesti, kdor je bil zapisan \ eni o knjigo. Par dni potem so začele žensk t .'šivati po cenah, do katerih so jvli • drugi prisilili. In pri tem je ostalo. Kaj pa z namiKakor že rečeno, kar nas je, da sino usta od-1 prli, smo ostali doma. Prvi so do bili obvestilo, da nij pridejo delat najbolj pohlevne ovčiee, in s temi siromaki so začeli etelati kot svi 1 nja z mehom. Mesto dvajset pro • entov zmanjšanja plač, kot je gospodar sam rekel, so jim pri n» • katerih delih vzeli nič manj kot osemintrideset. Ker se je delalo že ■ v sezoni nekaj ceneje kot drugod, i se dela sedaj samo za tri cente t manj kot za polovično plačo kakor tam, kjer so zavedni slauuii- ; k a rji. i _ ! Največja zasluga pri tej podlo-. sti gre Jančetu. Ta človek Še ne prav s polodstotnimi možgani ter najboljši delavc«- pri zadnjih, je ijitel toliko poguma, da je z nekim ' Zidom začel kvariti že sedaj trdo prisluženi l:ruh vsem slovenskim slanmikarjem v Xew Yorku- in o-kolici. Vsi gospodarji tovaren s« bodo zaceli sklicevati na tovarno. ' kjer se dela ceneje, da tudi oni 11» morejo plačati več, ker jim lahko dotičen konkurira, kar vsak človek lahko pripozna. In za temi ju- • naki pravzaprav zajci se odzivajo L'Še drugi. Seveda .so vsi skupaj za enega slabega. Rojaki, delavci, kazen bo prišla (in mora priti, ker to je v nebo vpijoče, kar delate sedaj. -Gospodar je rekel za dvajset procentov . skrčenja plač, vi pa delate sedaj za osemintrideset! Ali res vsi skupaj nimate za enega pametnega m ožgan* In posledice bomo čutili j še mi. ki smo vendar nedolžni pri Jem. Akoravno sem pičlo ijobra-jiien Čelavec, vidim pogubo jias vseh, vas in vaših otrok! Še nikjer S ni zapisano, da tudi vasi otroci ne ;bodo to, kar ste vi danes, navadni t slamnikarji, trpini nikdar sitih de-. lodajalc»*v. In s tem, kar delate v tem easu, jim boste preskrbeli jako «labo dedščino. Noben pošten človek vam ni nevoščljiv dela, ali, rojaki, ne vračajte tfmdo za dobro, ! ker mogoče pride čas ko boste razočarani. Kdor vas sli v delo za manjšo plačo, ta ni prijatelj delavstva, torej tudi ne vaš. Ta je naš sovražnik, zapomnite si to enkrat za vselej: Ne dajte prodati za par Judeževili srebrnikov! Kolikor se .spominjam, še v Sv. Pismu ni nikjer zapisano, da moramo izkoriščevalce revnega delavstva bolj ljubiti kot samega sebe in svoje družine. Skoro sem prepričan, da se prizadeti ne boste zmenili za ta dopis, da bo vse te — p » kranjsko povedano — bob v steno, ali, rojaki, prisegam vam, da se boste št spominjali, ko bos»e tudi vi p risi 1 jeni metati bob v močne .stene kapitala. Če se ne bo prijel, vedite, da je prepozno iu da boste krivi večina vi nezavedneži med zavednimi. Vam dragim rojakom slanmikarjem in slamnikaricam pa polagam na srce, če vam je kaj za dobrobit vam Ln vašim družinam, da >e ob priliki združimo, da bomo šli ramo ob rauii v borbo za naš vsakdanji kruh. Če storimo tako sle lahko prepričani, da bomo marsikaj dosegli, kar jc samo nekaterim nemogoče. Držite se g« ->la: "V si"gi je moč!" iu nilubir ne boste razočarani. Bratski p >zdra\ vsem Sloven-eem sirom Amerike, posebno pa .slamnikarjeni in slanini kar ie&m. -1. Cerar. Johnstown, Pa. Tukajšnji Slow ne i 0 še. nasprotni onim, kateri so prizadevajo it* razm«*iv izboljšati S«* drugi ovirajo v b' ju za izboljšanje svo-j'-ga ]>oloža.iii s teiu. da zdaj ob času stavke flelajo. Da, človek bi j mislil, da taki-le samo zato delajo, ker so s s«.-dan ji mi delavskimi razmerami zadovoljni. Toda temu ni tako. Tukajšnji štirje rojaki Matiček, Janezek, Franceljček in Jo ško pa pravijo, da zato delajo, ke; imajo — družine! Čujte, rojaki po Ameriki, posebno ve. dekleta! Tukaj imajo meči slovenskimi premogarji samo t' štirje rojaki družine, vsi drugi katerih nas je na stotine, smo pa j.sami samci in peelarji, torej vso polno ženinov, samo kopice otrok imamo. Zato bi jaz predlagal, da bi vsi, kateri stavkamo in "nimamo'' družin, pomagali tem, da bi tudi njim ne bilo treba delati, ker so tako nesrečni, da imajo družine in morajo radi njih delati, ker jih drugače nimajo s čim preživeti. Seveda ti bodo pa takrat stavkali, ko se bodo delavske razmere tako izboljšale, da bo premogar lahko svojo družino preživel, ako tud; ■celo leto ne bo delal z drugimi besedami rečeno, takrat, ko sploh stavkati ne bo treba. Zato pa pomagajmo vsak po svoji moči, da iim tudi zdaj ne l>o treba delati ko so delavske razmere tako ^la-he, da. naravnost obupne, da nam ne preostaja drugo, kakor prijeti za orožje in it: v boj za izboljšanje delavskih razmer. To orožje je stavka, edino orožje, katero je de-lave« trpinči na razpolago. Stavkajoči premogar. Zaplenjeni mrliči. V Budimpešti se je v zadnjem času razvila posebne vrste trgovina — trgovina z mrliči. Sluge ! tamkajšnjesra anatomičnega zavoda so zasačili na tem, da so eks-portirali mrliče in okostnjake Prodajali so mrliče medicinskim fakultetam na Dunaju, v Jeni, Kodanjii i:1 fttockholmu po 50 do (i0 tiso*' kron komad. Policija je zaplenila sest zabojev takega "blaga", ki je že bilo pripravljeno za izvoz. • f Glavni odborniki. Predsednik HrDOLPH PERPAX. 923 K. tsr-th St . Cleveland. O. Podpredsednik: I.Ol'IS H Al. A NT. liox Pearl A\e.. l^orain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLKR. Ely. Minn. 1-t la Rajnik: GEO. h,. BROZ1CH. Ely. Minn. Bl^^ajnik neizplačanih smrtnin: John Movern. 6J4 X. 2nd Ave. "W. Du-luth. Minn. Vrhovni zdravnik. Dr. J OS. V. CRAHEK, «13 E Street. X. t'.. PlttsburKh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON' ZBASX1K. Room 2u»J ltakewell Hldg.. cor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 26'i3 So. Lawtidale Ave. Chicago. 111. FRAXK SKIi-\BEC, Washington Strevt. Denver, Co!«'. Porotni odbor. LEONARD SbABODXIK. Ely. Minn. GREGOR J. POREXTA. Black Diamond. Wash. FRAXK ZORIC1I, C21T St. Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor. VALEXTIX PIRC, 51? Meadow Ave.. Rockdale. Joliet, III. PAULINE ERMENC. 539 — 3rd Str»-et. Salle. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Rue bio. Colo. ANTON CELARC. Market Street, Waukegan. III. --Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda"'. - Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor ttidi denarne po&Uatv« naj se pošiljajo na glavneca tajnika. pritožbe naj se poSilja na prešilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatoliSka Jednota priporoča vsem Jugoslovanom obilen pristop. Kdor *eli p<-statt član t»- orcanir:.iije. nal se zclasi t.ijnikl bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z S člani ali članicami. Iz Slovenije. Nezgoda vsled neprevidnosti. , Karel Pire iz Žigmarce je pr»_-d ! glavnini kolodvorom v Ljubljani tako neprevidno m-sil v ovoju več kos, da je kosa zadela levo rok notarske uradnice Ide Lindič, jo ranila in raztrgala rokav. Lindieeva je bila i^'wiov ana za loo Din. Protituberkulozna liga v Slovenj-gTadcu. Pokrajinska uprava za Slovenijo v Ljubljauii odi»l»rila društvena pravila za protituberkulozuo ligo za slovenjgraški |>olitieui o-kraj s sadežem v Slovenjgra»du. I'staiiovni oln-ui-zbor ^e je vi>.il dne Š. junija pri okrajnem gla- ■ varstvu v Blovenjgradcu. Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. 1 "deležba na razstavi, ki se !><.> J vršila od S. do 17. septembra, bo proti pričakovanju velika. Dnevno prihajajo številne prijave, ta-ko da bo razstava za razstavljaiee I kakor posetnike zanimiva in po- ■ učna. Priglasil se do zdaj obrtniki in industrijalci iz vseli krajev j mariborske oblasti. Mnogo prijav pa «e še pričakuje p »sebno iz PrekniurJa. Razstava, ki bo za Maribor nekak mali vel esej eni, \xj radi tega nekaj izrednega in b«> imela brezdvonino lep uspeh. Obisk razstave se obeta že sedaj ve likanski. Prijavile so se že števil-ne korporacije iz eele Jugi »slavi je, pa tudi iz inozemstva, kakor Avstrije in Češkoslovaške, kjer vla-da z;! obrtno gibanje veliko zanimanje. Razstava, l- i je prva te vrste v Jugoslaviji, vzbuja povsod j mnogo zanimanju in je že s tem njen popolen uspeh zasiguran. Novice z Jesenic. Poroča se: Pogrešali ^nio dežja, v nedeljo 11. junija smo ga pa do-| bili toliko, da se bodo polja, trav-I uiki in vrtovi kar poživili. Polja i in vrto^-i so v novi lepoti. Padalo je zlato; zakaj obeta si nam naj-i lepši pridelek na jesen, ako ne bo kakšne uime. — Tihotapstvo je v bujnem cvetju. Zlasti je raz-sirje-, 110 med odraslo mladino, kar je še1 j bol j žalostno, ker se s tihotapstvom mlad čl i »vek hudo demorali-I žira. Kdor je začel tihotapiti, mu ,ne diši več pošteno delo. Kmet in obrtnik današnje dni le s težavo dobita moških delovnih moči. — Da se je začelo živahno življenje na Bledu, se vidi tudi pri nas na' ! kolodvoru in na eesti. Je pa tudi v resnici lep naš Bled in smo Slovenci kJiko nanj pon<»«sni* Ognjegasilske vesti. V Loki pri Zidanem mostu so! I položili te dni temeljni kamen za j novi Gasilni doni. Za izvršitev te !Pežke naloge gre v*- priznanje v prvi vrsti sedanjemu načelniku g. [Jeneičn, ki se (požrtvovalno trudi,! da bomo imeli kmalu prepotrebni Gasilni dom. Prostovoljno gasilno društvo na Laverei je imelo 18. junija blagoslovi jenje nove brizgalne. Vršila se je tudi -\-rtna veselica pri Ogni-, nu. Cisti dobiček se bo uporabi za novo gasilno orodje. 1 Vladimir Levstik: 5 VIŠNJEVA REPATICA. GLAS NARODA, 10. JUL 1922 KDO BO ZMAGAL? fraze; dejanje se je vsililo samo od sebe. Z naglim objemom je stisnil devojko k sebi. vzdignil njeno j?Iavo. ki se je le napol upirala. ter zapečatil svoje razodetje z vešče preračunanim poljubom, čuteč. kako sen ehote otvarja so-čna školjka Dorinih ust.... Že je menil, da vsa zamira od slasti, ko jra je mahoma pelinila od seoe. •*< ijran !** je prhnila. brišoč si ustnice s hrbtom dlani. "Kako se predrzneš!----In sploh — ali ne /-naš nič bolje? Mislil* sem, bog-ve kaj je takšenle tvoj poljub pa se zdi. kakor bi jedla postane rake.... Fej. še enkrat mi poizkusi!" Ne meneč se za prošnje poparjenega osvajavca. je počakala roditeljev in se zapletla v njiju raz govor o jrrofu. "DomiŠljavee se mi zdi!" je vr irla v m os ko je kipelo navdušenje najviše. "Pa je tudi Sekaj drusrejra. srček moji" je oporekel Grabunec z brbljaj oči m tenorčkom. "Eh. blairor se jim!" "Zelo si mu iraponirala,' je ble-knila mati na pragu domače vile. Dora se je lahkomiselno zasme-jala ter prepustila roditeljema prvenstvo slovesa. Ko sta odkie-p::la vrata, je ponudila Egonu ro lfo in zamrmrala: "Tak ti. siromak, ki ne moreš >:iveti brez mene: do svidenja... Kaj mi hočeš pravzaprav? Za ženo bi me rad? In če te ne maram? Nu. čakaj, potrpi; danes me ne miče. jutri tudi še ne — mogoče pozneje jM Toda Esron ni bil tako obupan, kakor so je delal; žvižjraje je kre nil domov, dočim je padla Dora v svoji "palnie; na tomano in zajokala s krčevitim, histeričnim jokom, sama ne vedoč poeemu... "Moji upi naraščajo, papa!" jo oznanil očetu, ki je bil spremil frrofa v hotel in je hodil zdaj po obedniei. zaripel od pijače in zadovoljstva. "Trd oreh si mi izbral. jjj-i moji veri. ali to vidim že zdaj. da trdnjava ni nezavzet-na." "Znati je treba." je zagodel ^mučiklas z odsotnim duhom. "Ne boj se; nekaj tvojih talentov sem le podedoval!" je odrezal sin ter izginil spat. Dalje prihodnjič.) Reški predsednik protestira. Iz Kraljeviče poročajo: Predsednik reške vlach- dr. Riiiard Za nella je poslal v Rim in Beograd protestno brzojavko proti terorju, ki izvajajo fašisti na Heki in ki .s«* nadalje onemogoča delovanje ustavne vlad.-. Dr. Zanella za hfeva, naj se z l{**ke takoj odstranijo vsi oni elementi, ki vedno kalijo mir in povzročajo izgrede in spopade in ki neprestano vrše nasilja, ker so pod varstvom kara bi-njerjev, ki jim puščajo popolno svobodno roko ter jim celo pri napadih pomagajo. Slika nam kaže zamorskega boksarja prvenstvo. Pretep se bo vršil Harrv Will.sa. s katerim se boril šampjon Jaek Dempsey za v Kanadi. Čudeži enega stoletja. zovi?" Dne 14. decembra 1820 je pa neki baltimorski časopis naznanjal, da je dan poprej neki zelezniški voz. na katerem je bilo 37 oseb. vor.il po tiru z "<_:rn zno" hitrostjo 10 milj na uro. ta ki "tla se niso moirli «rledalei nit zavedati te histrosti.\ Koliko b si mojrel domišljati dandanes na vaUen T>iciklist. ki ne hi mogel vo žiti hitreje? Se leta 1842. so pozivali pre bivali-i Dorchestra, Mass.. držav-lio lejrislaturo. naj obvaruje me sto nesreče, da bi se tam ustanovila železniška postajaj* Vrhunec je pa doseegl neki .Javni shod v Lancastru. Ohio, ki je leta 1828. sklenil resolucijo sledečimi stavki: "Ako bi Bos-hotel, da bi njegova bitja poto vala s strašno hitrostjo do 1; milj na uro. bi bil to proglasil v sv. pismu ničesar o tem. ozna čuje shod železnico za delo Sa-.tana. ki hoče z njo zvabiti duše v pekel." Kdor se včasih tako ozre na zaj in spozna ogromne izpremjem-be v času, celo v tako kratkem času, kakoršno je eno stoletje, si utrdi prepričanje, na napreduje človeštvo kljub vsem zaprekam, kljub vojni in groziA in da je ta napredek zakon razvoja, ki !g"a rudi "peklenska vrata" ne premagajo. Tedaj mu bo jasneje, da tudi socijalizem ni nanjarija ln fantazija in 'grozna hitrost*, ampak sad istega razvoja, ki je splo-lil železnice in parobrode in svetovni promet in zbližal narode ta-vo. da se naposled tudi lahko ze-linijo za skupno korist. Junaška deklica. Na mestnem pokopališče v Nišu r Srbiji so pokopali te dni Dragico Jličevo iz Potžarevea. Pred nekaterimi tedni je Drr.giea na nekem hribu pasla ovce. Kar se priklati iz gozda volk ki je na palci deklico. Obgrize-1 jo jo močno vendar se je junaška deklica po strašnem boju ubranila volka ter ga zadavila. Ugotovilo jki se .ie, . da je bil volk stekel. Nasrečno deklico so prepeljali v PasteurjeV zavod v Ximi. kjer ji* te dni umrla vsled stekline ■ T "V Samomor dveh zaljubljenih ljudi. V znanem zagrebškem izpreha-jališču Maksimiru -s > našli te dni trupli mladega dekleta in mladega fanta. Iz pisem, ki sta jih pisala svojim staršem, je razvidno, da sta šla prostovoljno v smrt, da »hranita obojestransko ljubezen čisto in nepokvarjeno tudi na dtugein svetu. advert S E M E N T S ZAHVALA. Povodom našega obiska v Cleveland«, Obi t-, izrekamo tem potom svojo srčno-ittkrcno zahvalo Min. Laushe. Mrs. Motlie ter ^lr. in Mrs. Ccrtalič za njih prijazen sprejem in vso gostoljubno postrežbo. V resnici nismo pričakovali toliko zabave, razvedrila iti toliko gostoljubnosti, kar nam bo ostalo za vedno v trajnem spominu. Se enkrat prisrčna hvala vsem skupaj, in če katerega pot pripelje k nam, se bomo skušali odzvati. — Frank Bruder z družino, La Sal le. 111. doc Cigole s soprf'go, Girard, Ohio. + Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški! državljan. Slov.-Angleška Slovnica £ Obsega sledeče: f $ ^ Prvi del: GLASOSLOYJE. f J [\ Drugi del: OBLIKOSLOVJE. , j Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANGLEŠKI BESEDNJAK. Šesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja. , Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, cena s poštnino $1 Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. "S Vsakpreviden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denarja Sigurnost in dohodek Vložite Vase prihranke pri nas na "Special Interest Account ker uživate te prednosti v pobi meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena tt pokritju z naj-boljšimi ameriškimi Sondi, čisti DOHODEK iznaša 4% na leto. Vloge se lahko začne Glai JADRANSKE BANKE (Nadaljevanj«.) Naposled si je grof odtrgal krinko; z bridkim, skoraj jeznim izrazom je obstal njegov |>ogled na l><>ri, kakor bi hotel reči; "Mari ti .>»• ni dovolj T Čemu i-•,*raš komedijo z mano in puščaš, da otepam na tvojih nitkah kakor pajac * Sama ve*. da si naj-l«'jx>a in du te bo«* je rasmejala * svojim najlepšim smehom, kakor da je bila grofova zadnja besedi irvrstcn dovtip, in mu pomolil i iz Ninkine maj** li^T. ki je pred Mavljal 0'-k;ikin«» Meduzo: • Ali jo r>oznate? Ne* fcaj j ven moj portret!" In /rav» ri srn j** pogledala, k;: kor bi niti slutila, da se nop-u J«- i ž njejra. Nin»« in **#»be sarc. To j«* bilo pr. v»/-: trosjvH Tončka j. zastoka la in 0 rabimo je dregnil l »t f nogo. »irof je priznal po. raz; s prisiljenim smehljajem J" okril podobnost slike, zinil še par krat na l»*vo in de-no ter se začel odpravljati, misleč: '"Vidini da si mi ko-: ali zdaj nalašč. počakaj. ptičiea, kadar r-* bom umorjen po teh idiotih!" Toda Rm lie i k las se ni dal pripraviti ob irlorijo današnjega dn-pot v svobodo je vodila samo prt--ko n.]e'_»ov»'ira trupla, 7. milimi besedami povabil trrofa, naj sede z njimi *'k preprosti večerjiei. ka kršno imamo vsak dan"; njej»o-vemn in ženinemn moledovanju s« je pridružil Pohlin. ki je že od jutra pretakal sline. Gost seje vil kakor belouška in bi bil nemara odnesel pete. da se ni p" nesreči spotrledal r D<»ro. "Hočem, da ostaneš!'* so rekle njen*' oči. In irrof je ostal____ Večerja seje vlekla kakor obed na dvom; nihče izmed navzočih ni pomnil tako razkošne svatbene •rost i je. M i/a -e je šibila od jedi ir. humanist, ki j«' bil odložil "di-I lomatsko jxilitiko" na kesnejši • as. se je napasel do trrla. Dobra vina so podnetila duhove; zabava ,i»' bila bist roumejŠa nego v kateremkoli romanu Natalije von Schimniel vliess. in razen dveh. treh napitnie s.* ni pripetila nobena nesreča. Orof se je izkazal vpet očarajnčejra čebljača. tem lajrlje. ker mu j«* poma'.re v tako blaženo voljo, da s., j,. Štela natihem sleherna ra damo n jejrovejja srca; še ero-spa CJrahunčeva si je sklenila ku piti zidane hlače Smntfklas je "stal od mize s prepričanjem, da \z;.'oji irrofa m liberalea. Divljn- | ku je bil obljubil da pojde ž njim na lov. poročnika sta vedela iž j njegovih u*t. da je lepota avstrij-i -ke kap«' nep.rekosljiva, in Ejron j se je >matral po njegovi hvali za prvega frakarja naR<4 dobe. Vzlle pozni uri ni -ilil nihče domov: oapite dame bi bile najrajše plesale. in komaj je arrof iz vljudno-1 sti omejiil Smučiklaslji "prekrasno i^ro arosjKKličine hčerke**« /»- dre vila v-a dn»žba h klavir-1 jll. Nina se je rvijala m»d tipkami. vi»o|ci ^<»st je obračal note. ^k<»rdi " IInzarNk«* 1 jubi<*e"* '.o prihajale v "t arda-šev sen"; jr^-*.pa Tončka je bila spet po'na za-npanja. Vsi so se »metli okro«. da bi čin tesneje jržili posbilnje mi-ilnte grof o ve navzočnosti, le Do- j ra je slonela zase preko fotelja ;u gledala j»rizor oddaleč. \ina je udrihala, kakor je vedela in znala : foksterijer in ruski hrt sta obupno tulila v predsobi. <>rr»f j^ povzdigoval njen talent do ne-i fcs, hvalil c-stetično držanje in pro žil praveate ognjemete zaljublje nih pogledov; nazadnje je obslo-nel čez klavir ter se zamaknil va-j njo tako izrazito, da je nadkrili-j 1a vse svoje disonance in s tru-. dom končala komad, fsmnčikla* ^ wje buzal vpričo vtieh. ne meneč se za mrliški obraz nesrečnega Fahini*. Ko pa je Xina vstala ter jela spravljati splošno pohvalo. w» je zgodilo nekaj čudnejrn. Do-1 ra j« pristopila, ne da bi jo bil kdo poprosil; nienn liee je imelo spet tisti hladni, ošabni izraz. S fj»okojnim očesom je obletala druž ' bo, nasmehnila se. sedla h klavirju ter zaigrala žlahten Chopi-j ov valček z resničnim euvstvom in toliko ve-šč«» roko. da je Ninin u»peh nenadoma zatemnel; še ti -ti, ki jim v sreu ni bila storila veselja, so jo obsuli s hinavskimi j okloni. Glasneje od vseh je čestital jrrof. čuteč, da nova kaprici ni slabo znamenje zanj; toda fna je vstala, otresla hvalo z ne strpnim migom lepih ramen ter s" mimogrede ozrla k očetu: "Gremo, papa.... Gospod E-fren, ali m-* spremite*" "Grabuneeva l>ora je ena sama v vsem mestu." je žalostno pomi--111 doktor Košmolj. "Zato pa ve. kaj si sme privoščiti." Obožnjoči polled, kater^pra si je dovolil irrof jiri slovesu, je vznemiril samolastnieo ]irav tako malo kakor zavest, da je skvari-ia druži o: milijon bi ne bil ve" milijon, če tie bi minila zamera do jutrišnje zore! Sicer pa je mno to poprr.vifa p tem. ko izkazala Ecronu toli očitno naklonjenost ; zunaj, ko mu jo obvisela na kuinoleu in hitela ž njim naprej. .«■ mladi fsmučiklas sam r.ačel misliti. da ^a izpodbuja. Noe je bi-.la mila in jasna. j>olna p;irfumov fwldaljenesa zelenja: šf1 plinovke -o mežikale ob oestah kakor sla-dostrastne oči. Dora je jrovorila v-o pot /. vročično odkritostjo tožila spn-mljevaveu. da ji manjka notranje harmonije, ter (»eitala sft ma sebi. kako neznosna in prrda j" včasih, pa le zato. ker venomer išč nečesa, kar bi jo utešilo....* Ta izpoved je presenetila kavalir-ja; tesna bližina Dorine postave, "■an.iavost parkovih stez. ]>o katerih sta zavila nazadnje, vinska volja in raz*kra/.eno samoljubje, ' se skupaj ga j»* premoglo, da je začel jecljati o ljubezni. "Ze dob»o ve.>te. da živim samo vam.... Nikoli nisem slutil, da .je mojroč tak nemir.... tako ne-utešeno koprnjenje.... in tako strastno oboževanje ženske." je leiral v pretrganih stavkih. "Do smrti vas bom volil. Dora... Gla-vr »i rarbijem, če me zavržete! — Maii ne uvidite. da mora biti enkrat konce te muke? Vse. vse dam za vas.... ali hočete moje življenje7 Dajte, recite.... bodite moja!" Dora jra je poslušala s povese-no jrlavo; rahla sapica ji je razmetavala črne lase. da so teplJ E^onovo lice kakor aromatični bi či. Strast besedi mu je lezla v žile; ozrl se je - Grabunec in Gra bunka sta bila še daleč za ovinkom. In Dora ni rekla ničesar, le jeno t<-ko dihanj.- je čutil poleqr se be in dviganje njenih prsi. ka-kor bi jih napenjala vroča, za-mamljena misel.... "Duša." je vzkliknil z učinkovito zamolklim glasom, kakor nekoč pri Mariji Manfred i je vi. — "brez tebe ne morem živeti!" Porabil je bil vse zaljubljene Konzularne vesti iz Jugoslavije. tioapodarske razmere v Jugoslaviji približno iste, kakranje so bile pred mesecem dni, glasom cianka v {'jinineree Keport»" otl -'ti. juniji, ki se naslanja na poro-anicris-Kih konxult»v K. S. Pat-ton v lW»gradu in M. W. Van Siekel v Zagrebu. Kdina sj»remem-ba je ta, da je vrednost valute ne-k.d k.j bol j stalna kot j.- bila v iui-: i.uliii mese'.-iii. I i izvoz v januarju nevsporeden. Ako se primerjajo številke o iz | v6 repov nasproti 10.-J09 lani. Abnormalni primanjkljaj žita i:i krme je povzročil ve !iko drag.ujo, pa .se ni izjt>Iača!o, ali bilo e.do nejuogoče prezimiti živino. Izvoz mesnatega iilaga se jc jiovečal oči 2,SH7 metričnih ton na 4.210 ton; izvoz h-sa in lt^nih | zdel kov se je povečal od 22,000 n na .">MttH)g ton. Izvoz češ]»elj in inarmelade je bil tudi večji. I Bazne vesti. j Državni rudniki pri Tuzli v 1'osni baje proizvajajo 444)00 me-jtričnih ton soli ali skoraj četrtino (vse domače potrebe. Neki časopis .trdi. da b: se mogla proizvodnja podvojiti, ako bi se nadodalo ne-j koliko opreme. Ministrstvo za pošte in brzojave j objavlja, da se bodo tekom pole-'tja postavile nove telefonske pro-• ge in da strokovnjaki že delajo na {tem. Glasi se, da je nemška vlada jnapravila ponudbo za gradnjo velike brezžične postaje v Jugoslaviji kot delno plačilo vqjne odškodnine. Pozen sneg in hladna pomlad je resno pretila uaevom, ali nastopila, so deževja in večja vročina in iz-j gled na letino m je zboijUL ' Naš svet je doba zelo različnih I ljudi in med njimi je tudi mno-! go takih, ki nočejo ničesar sli-' šati o razvoju in napredku. Ves! svet jim je nekaj popolnoma ne-izpremenljivega. Najvee, kar priznajo, je to. da umirajo ljudje pa se rode drugi namesto njih. Ali da se v izpreminjanju lahko Iz-slede gotovi zakoni, se jim zdi naravnost krivoverska misel. Recite takemu človeku, da so bili naši pradedje divjaki, da niso le nagi neumiti in nepočesani tekali po zemlji, ampak da so imeli celo hanibalske navade, pa se mu zamerite kakor da ste sfnrtno užalili njega in vse njegove prednike. "Tako je. kakor je bilo. In tako bo" — to so mu zdi vrhunec vse modrosti. Dobro bi bilo. če bi se taki ljudje včasi malo zamislili in si skušali predstaviti le tiste izpremem-be, ki nam jih je prineslo zadnje stoletje. Kaj je sto let* V večnosti šteje prav toliko kolikor tre-notek. Ampak ni nam treba jemati na pomoč večnosti ki je nam časovno omejenim bitiem tako tež-Ko razumljiva. Kaj pa je sto let. ako vzamemo takozvano zgodovinsko dobo človeštva v poštev. ki jo lahko cenimo približno na 6000 let f Kaj. če se spomnimo, da ' je približno miiijon let odkar ne je v terojami dobi pojavil naj-primitivnejši divji človek? Kaj ce računamo, da je naša zemlja le o-kroglih sto milijonov let stara. In vendar so se v kratkih stoletjih izvršile take globoke in obširne izpremembe. da bi se morali sami sebi smiliti tisti, ki zanikujejo napredek in razvoj, ee le vsaj površno pregledajo te izpremembe. Danes sta čas in daljava zelo relativna pojma: V normalnih dobah pošljemo lahko po kablu br-rojav kamorkoli v Evropo in čez nekaj ur dobimo odprovor. v Chi-e.agd vecarjamo: potem sedemo na eks-presni vlak in drupri dan lahko kosimo v New Torku. Pri telefonu pozvonimo, na tisoče milj oddaljeni pri ja tel i se nam oprlasi in po žici se z njim lahko pomenimo. kakor da si sedimo v parlor ju nasproti. Par ur nam vza-m*. da obiščemo r avtomobilu znanca, ki živi sedemdeset milj od nas. Kdor ima pa aeroplan na razpolaga in ga zna ravnati preleti z njim igrraje sto milj za uro. Sanje pesnikov in vizije prerokov so se uresničil« v dobi. v kateri živimo. Se pred sto leti so bili stiki med ljudmi v marsičem podobni onim iz časov Abrahamovih. Potovanje čez ameriško prerijo seje še leta 1809. zelo malo razlikovalo od onega čez puščavo Me<-zopotamije v dobi očakov. Napoleonove jadrnice so bile pač večje od nekdanjih Cezarjevih; toka zprajene in opremljene so bile skoraj enaJko. Sploh je vpisanih v zgodovino zadnjih sto let več in mnogo raznejših izumov v vseh preteklih doba. 1 Vzemimo za vzgled le način o-grevanja in razsvetljevanja. Še žive ljudje, ki so poznali le ognjišče v bogatejših hišah pa odprt i kamin. Lojene sveče .so bile že luksus v primeri & trskami, s katerimi ae je svetilo po neštetih hišah. Kakšna razlika med temi primitivnimi metodami in sedanjo kuj javo in razsvetljavo s plinom jn elektriko! Šivanje, tkanje, pletenje, veee-[ nje. so bila v pravem pomenu be-jsede ročna dela. Danes opravljajo sv© to in še marsikaj dragega duhovito zasnovani komplicirani stroji, ki jih pogostoma žene elektrika. Zamislimo si gosje pen), kn je včasih sr'osno služilo za pisa- , vo: »e naši stari očetje so se pa! posluževali in tudi mnog-o naših J očetov; pa vzporedimo z njim i pero. ki se avtomatično napol-j njujo in pisalni stroj. Spomnimo j se na račun&ki stroj ki sešteva in pomnožuje. Popledajmo na skok od srpa in kose do velikih strojev ki žanjejo, mlatijo in sipajo čisto zrnje v vreče. Pomislimo na razliko med metlo in strojem, ki izsesa zadnji prašek iz preproge. Kakšna je razdalja med lokom. pu.Šico in sulico ali pa tudi med puško na kam,,in. pa današnjo brzostrelno strojno puško! Kaj so vsi bojni pripomočki Na-}>ol«onove in AVellingtove armade v primeri s sedanjimi dreadnought i. tanki, aeroplan i, sub-maršnkami. plinovimi bombami in tekočim ognjem. Kaj j>e nekdanji« kurirska pošta poleg sedai-njih bliskovitih poročil po žicah pod zemljo, na zemlji in pod vodo in po zraku brez žic! Kolikorkoli so bili številni, važni in duhoviti izumi tepra stoletja ane« nisem za nikamor in vendar hi moral v mesto. Vin* mi že stoji dva dni na kolodvoru, bil bi rkrajni čas. da ga vsaj jutri spravimo domov. Pa kako? Kam ki ne upam. Trganje v nogah, to je re|o nevarna reč. zlasti v tem vremenu, pant je pri vojakih. Minka tudi ne more biti povsod hlapcem pa ne zaupam niti živine niti blaga.... V sobo je stopila Minka, noseč poln plidenj umitih kozarcev. K.* je videla očeta slabe volje, je bila takoj pri njem in ga vprašata sočutni): *'0«'ka. kaj pa noge? Ali vas trga? Pa danes je že nekoliko bolj Še, ali ne? '"Figo je bolje j Dokler bo ta-kob* sigansko vreme, š»> misliti ni, da bi ae »znebil tega spaka !'* "To je rts prava nadloga za vas, rčka. Ampak to deževje mors j^njati šc danes ali pa vsaj jutri. Kavno zdaj sem gledala na brfrn-fn»ter. pa se je precej dvignil.*' "No. čas, bi že bil. ^icer moram rcH, da danes ni slabeje ko» je bilo včeraj. Skoro bi rekel, da se nekolAcu bolje počutim. <*> se raz-Tfdri, bom v par dneh dober. Ampak nekaj »irugega me skrbi. Jutri je zadnii čas, da spravimo vino v mestnega kolodvora. ITlap-eev ne upam pustiti samih. Moram * njimi, pa se prav res bojim, da •s« prehladim nanovo.M "Bog varuj, očka! Vi ne smete nikamor! Vino bo jutri brez va» doma, bodite brez skrbi! Name-to vas pojdem jaz s hlapci.** Žagar je zadovoljno pogledal tvojo hčer. "Vid č, Minka. saj sem mislil nate. ampak časa imaš malo, to j*" "Bežite no. eno popoldne že lahko izostanem vsled tega se le ne.bo podrla hiša.** Drugi dan se j* Minka odpeljala s hlapel v mesto in vrlo na-raestovala očeta. Preden so s* hlapci vnovič vrnili, je imela Minka v mestu časa dovolj in tedaj se je spomnila na svojo p»*ed nekaj dnevi odposlano "Ženino ponudbo'*. V duhu je iz računala, da so pretekli ravno iti-rje dnevi, odkar je bila ponudba objavljena. V začetku je sklenila. da počaka štirinajst dni in potem še le dvignil priporočila svo jih či«fi!erv. Danes pa. Ko je slučajno v mestu in ima dovolj časa. hi šla prav lahkr no glavne poŠte in dvignila, kar st je že nabra- — m RYNOANf 2» Julij« — Boulogne VANDYCK M Jul I J* — H am bur g AMERICA H Julija — Cherbottr* AQUITANIA 1 avg. — C harbour« PARIS * avg. — Havre YORCK t avg. -»- Sramen MINNEKAHDA 1 ivauit j—H ambur« PRES. POLK 2 avgusta—-Cherbourg SAXLNIA 3 avg. — himburj FINLAND 5 avgusta—Cherbourg tiRCTIC I avg. — Qanoa BERENGARIA 8 avgusta—Cherbourg RELIANCE' S avgusta—Cherbourg P. GARFIELD 9 avgusta—Cherbourg MANCHURIA % avgusta—Hamburg «ei_VEO*RB 10 avg. — Trs« LA 8AVUIE 1t «#g. — Havrs ZEELAND 12 avgusta—Cherbourg PRES. TAFT 12 avgusta—Cherbourg SEYDLITZ 1« avg. — Uremsn LAFAYBTtI IS avg. — H«vre KROONLAND 19 avausta—Cherbourg PARIS S3 avg. — Havre PRES. WILSON M avg. — Trst LAPLAND 26 aver, t a—Cherbourg ARABIC *» avg. — Q»no* HANOVER 80 avg. — Breme* ADVERTISEMENTS DIREKTNI IN EDINI PARNIK ZA DUBROVNIK ITALIA 12- avg. V devetih dneh V Jugoslaviji. Potujte na enem izmed treh morskih velikanov, ki odpltijejo vsakega torka iz New Vtika. Vsi potniki tretjega razre>la so v kabinah. MAURETANIA AQUITANIA BERENGARIA prekc Cherbourga. r,A karte in navodila vpra£ajta n&jbližje-pa aftpn'a v vaftem mestu ali okolici. Prakični Računar Priročna žepna knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, že natančno izračunjeno, kakor tudi sa izračun j en je obrati. Knjižica je trdo vezana, stane ■ poštnino 75c JUGOSLAVIJO V^ftEDft&R&IKS Now York do ("herbonrc in Anlwerpen Kroonlano—15 Julija: 19 aVfr.; 23 sept, l-apland — 22 juli.: 26 rvr.; 30 sept.> Gothland 23. jul. Naravnost v Antverp Finland — 5 avp sta i» »ept.: II okt. Samland isam<> 3. razred) 2 avg ; Zeeland — 12 hvk.: 1»» sept . 21 okt. ^ American Iins lz New Yorka do Plymouth«, (.'herbourjtH in Hamburga. St. Paul — 12 julija: 16 av*.: 20 sept. •Mongolia — 26 julija: 30 avg.: 4. okt. Mlnnekahdz (samn 3. razred) 2 avg.: 6 peotenibr«- * • Manchuria — 9 avg.: 13 s»>pt.; IS okt. •Nove |ireiirHbe 3 razreda z VFem modernimi udobnostmi WHITE STAR New York dn Cherbourg in Antwerpen Olympic — 15 julija; 12 avg ; 2 aept. Homeric — 22 julija. 13 avg.; 3 sept. Majestic i^fi.oon ton> 23 Juli.: 26 av« : 1« sept. Xajvetji parnik sv^ta. Privedite Jih Iz Evrope na naših udobnih parnlklh. Dobra ».rana, Zap>-t! prostori. .Udobna stanovanja. Uljudnl služabniki, k." govore vaft Jezik. Vpraflajte nas glede udobr^h vnaprej plačanih voienj. Vpra?ajt»> pri: PASSENGER DEPARTMENT No: 1 Broadway, Nrw York nil Pozor! | Sorodnike in znance Je zopet mo-goče dobiti iz starega kraja, ker je bila dosedanja postava j (triprocentna kvota) podaljšana za nadaljni dve leti. Dobiti sorodnike in znanee iz kraja imajo prednost ameriški državljani "in oni, ki imajo prvi panir. Kdoi žeti dobiti koga iz starega kraja, naj nam piše za pojasnilo; točna in solidna postrežba jamčena. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York SVEŽE GROZDJE. SVEŽE GROZDJE. Kot v prejinih letih smo tudi sedaj pripravljeni naoraviti pooodbo z* katerokoli vrsto svetega GROZDJA. Mi odpoiiljamo varno in točno. Ne o-botavljajte se glede nakupa. Danainje cene so niije kot bodo ob otvoritvi Mzij*. Danainje cene so sledeče: MUŠKATEL. belo sveže grozdje, tona. net ____......... S S7 ©0 SHASTA belo grosdje. tona. net ...................... I 66.00 ZINFAXDEL. črno grozdje, tona, net .................... I 47.0» - BARBERA, črno grozdje, tona, net .................... 1119.00 Mi prodajamo samo na kare. Za nadaljne podrobnosti pftite na: FLOOD BUILDING Pacific Grape Company SAN FRANCISCO. CALIFORNJA Nesrečni album. t lo. Kar še pride, vzame prihod- n jie. Na pošti je stopila k okencu, pri katerem se je urejevalo vse, ksr spada pod "poštno ležeče." ) Sramežljivo je vprašal*, če je j že kaj došlo na naslov; "Dia-I mantna bodočnost," na kar ji j* I poštni uradnik izročil troje pi ) sem. 1% * i Prijetno iznenadena je hitela [ zopet proti kolodvoru. Čutila je že po tipanju, da so vsem trem pi.«=mom dodane slike. "Ha. kakor nalašč, ravno tri! Kakor bi vedeli, da mi manjka rav no toliko slik v albumu. Sedaj mi vseeno, da dobim še kaj ali pa nič." Polasti se je silna radovednost in najraje bi takoj odprla vsa tri pi^ma. Toda ljudi je bilo ved«o teliko okoli nje. da tepa ni mogla storiti. Stisnila je vse skupaj v žep in sklenila, da jih odpre, pregleda in prebere še le doma. ko bo na varnem. Med tem so «e TiUpei zopet vr-, nili in topot so naložili vse vino. S tem jf bilo opravilo na kolodvo-: ru končano in sedaj se je tudi ; Minka smela odpeljati domov. Komaj je bila doma, že se je izjrnbila v svojo sobico, da nemo-toma ust reže svoji radovednosti. Odpre prvo pismo in seže po sliki. Slika je predstavljala moža kakih štirideset let. s prijaznim obrazom in dol srn. črno brade. V priloženi ponudbi j*1 navajal da čeravno ima svojo cvetočo mladost že za seboj, zagotovi svoji bodoči ženki najlepšo bodočnost. ker poseduje več obširnih posestev in polep tega se bavi Se z neko veliko, jako dobičkanos-no lrupčijo. "Ha. ha." se je zasmejala Minka. "Bavi se s čimer hočeš, to me ne bripa. Glavno je. da ima5 toliko človeški obraz, da te smem vložiti v album!" Odprla je drupo pismo in izrekla iz njepa sliko zelo mladepa pelobrad^pa fanta, z dolpimi. po-lizanimi lasmi. V svoji ponudbi pq roča. da uraduje pri nekem velikem podjetju in da ima lepo bodočnost pred seboj. Ima jako bo-pptepa strica brez otrok, po kate rf»m bo on, kot edini dedie, dobil vse njepovo opromno premoženj". Minka je zopet prasnila v plašen smeh: "No. no. voj stric naj se le dol-po veseli življenja, meni zadostuje tvoja slika!" Sedaj je prišlo na vrsto tretje pismo. Pisava na ovitku se ji je zdela nekam znana, toda preveč je bila radovedna, da bi premišljevala, kje je že videla tej enako. Na mah je pretrpala ovoj ln s« grla po sliki. Ali — križana pora — kaj pa je to? Roke ji odrvene, na čelo ji stopa mrzel pot.... Ali bedi ali sanja----? Moj, Bop. to je — on — to je — Janko'. J. mrzlično naplieo seže po priloženem besedilu in preleti naslednje vrstiee; Dražestna pospica! Z ozirom na Vašo velecenjeno ženitno ponudbo drzne se tudi moja malenkost vstopiti v brez-dvomno številen krop Vaših čestil-cev ter Vam ponuditi svojo sli- j ko. Glede premoženja se ne m» j rem meriti z Vami, vendar so mi t kljub temu dane vse možnosti, do Vam ne da bi se upoštevalo Vaše imetje, ustvarim nailepšo bodočnost. Toliko danes. Vs*> drupo pozneje. ako najdem v Vaših očeh milost upodnepa odgovora. V največjem spoštovanju s« Vam globoko klanja preudani Janko Krajnik, hranil, uradnik v K... .. Papir je zdrsnil na tis.... Nesrečno dekle se je v obupnem p? i dušnem joku vrglo na poste-ljo. Žapar in njegova žena, ki sta že pogrešila svojo hčer. sta jo iskala v pivnici, na dvorišču, pri ; hlapeih in pri deklah v hlevu, toda povsod brez uspeha. Slednjič sta jo vendar našla v njeni sobi- ! ci, ko je še vedno britko ihtela j m trgala iz albuma slike ksr po j vrsti d ni po za drupo. Roditelja sta jo vsa v skrbeh obsula z vprašanji, kaj za božjo vpljo si ji je vandar zgodilo. Dolgo nista mogla dobiti nika-kepa odgovora. Končno je Minka uvidela, ds to staršem ne no- j re in tndi ne sme ontati prikrito, j Obrisala si je solze in odkrito,- ka j kor pri spovedi začela pripovedo- \ GLAS NARODA, 10. JTTL. 1922 vati, 8 kakšnim namenom je objavila v 'časopisu ženitno ponudbo in kasen uspeh je dosegla u-prav danes. "Pomislite, mati, da je — on — tak____!" Iznova so jo polile solze. "Oj ti nesramnež, sleparski škric, grda hudoba!" ne je v silni . ogorčenosti zgražala mati. Oče pa se je pogladil po tolstem trebuhu in ae prav sladko zakro-jhotal: "Ha, ha, ha, Minka, ali ti ni-1 sem vedno pravil? E, jaz dobro : poznam take ptičke. Denar, ta mu diši, kaj mu je mar ženska! Sicer pa, dekle moje, bodi hvaležno, da se je še pravočasno razkrinkal ta prefrigani ptiček. Pomisli, kakšna rcvica bi bila poleg njega vse svoje življenje! O, sedaj naj se le o-briše zate in za tvoje denar! Pri ; prvi priliki mu dam brco, da jo bo pomnil še tri dni po smrti. Ti i pa, Minka, bodi vesela { Snuba-: čev boš imela se na kupe, izbrali bomo pa le takega, ki te bo mogel posaditi na kaj in bo res vreden tebe in tvojega denarja!" Še dolgo so potem razpravljali vs? trije o tem najnovejšem dogodku in se končno zedinili v toliko, da se Janku, ko se prvič prikaže, tnkrat za vselej pokažejo vrata. Janko pa, ki ni niti najmanje slutil, kaka grozna nevihta se zbira nad njegovo ubogo glavo je prišel takoj drugi večer k Žapar-ju. K njegovi sreči ni bilo doma ne očeta, ne matere, odpeljala 6ta se v mesto. Minka se je mudila v kuhinji ter sc razpovarjala s svojo sestri-čno. sosedovo Jerico, ko je vstopil .Tanko. "Dober večer, dušiea," je smeli ljaje pozdravil svojo zaročenko, • ona pa je ošvignila s tako srepim pogledom, da je Janka zazeble prav do globočine srca. "Minka, srce moje. kaj ti je vendar?" "Poberi se mi izpred oči, ne-sramež, fej," je s tresočim glasom zakričala Minka ter zbežala iz kuhinje. Janko je pobledel kakor zid ter se ozrl v Jerico z izbuljenimi očmi,, ki so izpraševale molče: — j "Povej mi kaj to pomeni?" Jerici je bila vsa zadeva seveda dobro znana in z Minko vred je obsojala Jankov egoizem. A zdaj-ci se ji je zasmilil ubogi mlade- i nič. in ne da bi mu rekla žal besedo. mu je na krako pojasnila celo stvar. Janku so se pošibile noge in naslonil se je ob zid.... "Zdaj pa, gospod Krajnik," j« hitela Jerica, "svetujem vam, da izginite hitro! Oče in mati se vr-neta vsak čas in če vas zalotita tu.i gorje vam!" Janko se je brez besed izmuznil skozi vežo in se opotekal po dvorišču.... Pred dvoriščnimi vrati pa je postal. kot da bi hotel razbrati vse svoje misli in preudariti, je li vse to kruta resnica ali le grozne sanje. V tem trepotku pa od veže nekaj v zraku za vrši in — že prileti k Jankovim nogam nesrečni — album, ki trešči od tla tako močno, da se baršunasta stran popolno« j ma odtrga in odfrči daleč. Kaj se je v tem trenotku vršilo v Jankovi notranjosti, si lahko predstavljamo vsaj površno; ne- j mogoče pa je se vživeti v ta besni; orkan obupa, žalosti, jeze, kesenja in sramote, ki je divjal v Jankovem stcu. V nekaki omotici je o-tipaval svoje žepe. hoteč najti revolver, ga izprožiti in napraviti vsemu konec; a revolverja ni bilo nikjer. Fo je vstopil v svoje stanovanje, je telebnil na stol, položil roko na razbeljeno čelo in izvil se mu je plas, ki je bil še najbolj podoben volčjemu tuljenju. Par trenotkov sato se od pro vrata njegove sobe. Vstopila je stara postrežnica. Napol oblečena, držeč luč v roki, je s plašnimi očmi bnlila v Janka: "Gospod Krajnik — ljubi Bog — ali ste vi tako neusmiljeno zakričali ? Ali vam je slabe?" 1 Janko je odskoeil * stola : "Kdo vas je klical? Bežite mi" izpred oči, sicer vas sunem skozi i vrata." je zakričal tako divj#. do ne je postrežica stresla kakor trepetlika in je bilo pravo čudo, da ni izpustila svetilke iz rok. Ženiea je bila trdno prepričana da je Janko zblaznel. Obiel Jo ie smrtni strah, da se z norcem ni šaliti. Prav lahko jo ustreli ali zadavi. "Go-spod Kraj-nik." je jeclajla v pretrpanih stavkih' ter se previdno bližala vratom, "oprostite nisem vas mislila žaliti Hotel« sem sam vamo povedati, da-je tu j na mizi eno pismo za vas in deček, | ki je to prinesel, je rekel, da ga morate prebrati še danes. Pa lahko noč!" To rekši, je postrežnica urno smuknila skozi duri. zbežala v svo 1 jo kamrico ter se od znotraj dvakrat zaklenila in še težak ko ve eg i porinila pred vrata. "Ti moj Bog, vrni našemu gospodu zopet pravo pamet!" je i vzdihovala še dolgo v- noč. - i Janko je prišel toliko k sebi. da je nažgal luč. Res je zagledal na mizi neko pismo, naslovljeno nanj. Pisava,mu ni bila znana. Skoro hlastno je raztrgal ovitek in preletel naslednje, kratke vrstice: Cenjeni gospod Krajnik! Cena v baršun vezanemu albu-} mu je osemnajst kron. Vljudno' prosim, da bi poravnali račun! Spošt o van j em N. N., trpovec. ; "Strela božja, kaj še pride da-I nes čez me!" je vzdihnil skoro | brez uma ter vnovič omahnil na stol. Mislil je in mislil, zdihoval in i ugibal, a fal, njegovi nesreči ni \>ilo najti izhoda. Končno je ukrenil vendar nekaj pametnega, vle-pel se je v posteljo in zaspal. Spanje pa je toliko okrepilo, da je naslednje jutro, čeravno oropan vseh svojih srčnih upov. mo-pel zopet trezno misliti. Najprej' ; je šel posfrržnieo prosit odpuš- i čanja za svoj sinočni nastop. — Postrežnici se je topilo srce veselja, ko je videla gospoda tako' skesanepa in zopet po pol noma ,pa-jmetnepa pred seboj. Prijateljstvo med njima je bilo' namah zopet obnovljeno in Janko se je toliko osmelil, da jo je zaprosil za par I dni za dvajset kron. kar mu je ! postrežnica upodila srčno rada, in Janko je še tisti dan po^vnal ra-; čun za vražji album. Odslej se je Jnko resno trudil, ' da rim prej pozabi vso to nesrečne zadevo. Med svojimi kolepi je skušal biti vesel, zlasti ker je i hotel, da ostane ta neljubi godo-! dek drugim popolnoma prikrit. —-Toda "nič ni tako skrito, do nv i bi postalo očito". in Janko se je i moral žal. le prekmalu prepričati i o istinitosti t epa prepovora. Jankovemu najožjemu XKijate-j 1 ju je namreč donašala mleko Mini ! kina soseda in od nje je najprej ; zvedel ta, od njega, pa seveda vsi I drugi. Pa da hi vsaj molčali! Toda ko je nekoč Janko, sedeč v kavami med svojimi znanei, bližnje-; pa tovariša preeei uščipnil z nekim dovtipom. mu je ta neusmiljeno zabrusil v obraz, da naj molči in naj pTe raje študirat — "albume". Tedaj je bil Janko kakor zn det od strele. Vzdignil se je !n tčikoj odšel iz kavarne. Janko je uvidgl, da mu tu v mestu ne bo več obstanka. Ako vedo ti. bodo Kmalu videli vsi, ali pa že vedo. Najbolje bo, ako se "jim umakne izpred oči. — Dva dni pozneje je vložil prošnjo za svojo premestitev v drugo mesto. Njegrpi hudomušni in radoved- ' ni kolegi so pozneje večkrat po- ' izvedovali, kako se kaj počuti nji- ' hov prijatelj Janko na svojem no- ' vem službenem mestu. Dognali so, 1 da se ima zelo dobro, da ga nje- 1 pov šef zelo ceni in da se je pred kratkim zaročil v njegovo ne baš revno hčerko. t Privoščimo mu vse to prav iz srca. Sicer smo pa prepričani, da ' je po tako grenki izkušnji postal teliko vreden, da svoji novi zaro- : čenki ne bo kupoval — albuma, i ADVERTISEMENT HAMBURG • Direktna voliga z čudovitimi no> »iau "O" parom Potovanje za ▼ae Icraye Evrope. VAUBAN ---- 15 Julij« OROPESA 22 julija: 2* avgusta; 30 aapt VANDYCK .... » lulija ORBITA ...... 5 avg.; > s*9t.: 14 okt. ORDUNA...... 12 avg.: 16 sept.: 21 okt. Naravnost v Cherbourg* Southhampton, Hamburg. I Zaprte kabine. NobenIH posebnih pristojbin- ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY SANDERSON k SON INC. AGENTS aSBrosilwai - Now York 117 W. WasHmwtmm St., Chios* •— all katerikoli "porobrodnl mgmnt. — Čudovita vožnja. - j Č"udovito vožnjo bodo imeli i oni, ki bodo odpotovali v Evropo ! dne 2. avgusta z veličastnim, z i oljem kurjenim parnikom "Paris". Že vnaprej povemo, da bodo uživali vsako uro potovanja in da se bodo zavedno spominjali te Tožnje. Potniki tretjega kabinske-: ga razreda, namenjeni v Juposla-1 vijo, bodo imeli seboj znanepa rojaka Leona Zakrajška, ki bo spremil vsakega v kraj, kamor je namenj\u. Francoska črta "Compagniej Generale Xransatlantique" je po-i sebej najela Leona Zakrajška. j da bo skrbel za potnike tretje-) ga .razreda, namenjene v Jugo- i slavijo. To se pravi, da bodo deležni vseh ugdnosti, da bo njiho-' va prtljaga v redu, da bodo imeli šifkarte v redu ter da ne bo sli- j šati nobene pritožbe od nebene- r ,ga kabinskega potnika tretjega ! razreda, ki bo odpotoval dne 2. avgusta 1922 z veličastnim parnikom na olje "Paris". Pripomniti je treba, da so udobnosti za kabinsl^e potnike tretje- j pa razreda na "Parisu" izborne J v vsakem oziru. Tam so kabin' j za dva. štiri ali šest potnikov; v vsaki kabini je tekoča mrzla in vroča voda. Krov, zaprt in odprt je jako prostoren. Igre na krovu j so brezplačne. Jedilnice so svetle in zračne. Streže se hrano, ki je napravila franocosko linijo slavno. Dosti rdečega in belega vina pri vsaki jedi brezplačno. Z eno besedo, vse je storjeno za udobnost, ugodnost in zado-voljnost potnikov. POZDRAVI IZ NEW YOBKA. i Predno.se podam na ocean, pozdravljam vse prijatelje v Blaok Diamondu, Wash. Vsem rojakom, ki so namenjeni v staro domovino. priporočam tv-dko Frank hfakser State Bank, kjer so nam tako dobro šli na roke in vse nam preskrbeli. Bilo nas je veliko potnikov in vsi smo bili zadovoljni. Na veselo svidenje! — Valentin Tušar, Cerkno na Goriškem # • • Predno se podava na pam«k, še enkrat pozdravljava vste prijatelje in znance, posebno pa sobrate društva št. 78 SNPJ. v Herminie, Pa. — Janez Kož?lj v Bistrišico pri Kamniku. Jožef Lahamar v Ponikve na Goriškem. Pri odhodu v staro domovino še enkrat pozdravljam vse prijatelje v Kenoshi. Wis., ter se jim zahvalim za spremitev na kolodvor. Najiskrenejše ipa pozdravljam svojo družino. Na A*eselo svidenje ! — John Modrijan. Kretanje parnikov - Shipping News RELIANCC 11 julija — Hamburg ■IRtNOARIA 11 julija — Cherbaurs 'AUBAN 12 Julija — Hamhurt OLYMPIC 12 julija — Nai..our« PRES. MONROI 12 lulija — Cherbourg NOURDAM IS Julija — Sou 109ns «-A SAVO IK 15 julija — Havre O. WASH 'OTON IS julija — Cherbourg MAURETANIA 1S julija — Cherbourg ARGENTINA 1b julija — Trgi KROONLAND 15 julija — Cherbourg HANOVER 1» Julija — B»im«n PRES. ADAMS 19 julija — Cherbourg CHICAGO 20 julija — Havre SUSQUEHANNA 20 Julija — Bremen LAPLAND 22 julija — Cherfeurg ANOANIA 22 julija — Cher^curs ROTTERDAM 22 julija — Boulogne HOMERIC 22 julija — Cherbourg LAFAYETTB 22 jvllja — Havrs 9ROPESA 22 JultJa — Hamburg HUDSON 22 Julija - Bremer RESOLU" C 25 julija — K*-nburo MONGOLIA 26 Julija — Hamburg PRANCE vi* julija — Havrs P. VAN BUREN 2« lulija — Cherbourg CARONIA 29 julija — Cherbourg MAJESTIC__29 lulija — Cherbourg SAMO 10 DNI V JUGOSLAVIJO IZLETNIŠKI PARNIK "PARIS" Odpluje dne 2. AVG. iz NEW Y0RKA v HAVRE Farnik Paris ima prostora do 4000 z moštvom vred in za- vzema ."{6.696 ton ter ima stroje za 45,000 konjskih moči. Na tem parniku je pripravljen poseben prostor za jugoslovanske Izletnike tretjega razredu iu .*i«er sol>o s 4 ln ne več kot 6 j»o-steljami. ]»osel>na jedilnim, najboljša hrana t«-r vino pri vsakem obedu. V Havre bo čakal vlak. ki bo vzel v.-e jugoslovanske potnike ln njih prtljago ter j>eljal v Trst. Vsak potnik ima na parniku do 200 funtov prtljage j»rosto. Vožnja tretjega razreda stane iz New Yorka do Tr,., v^fv* v in samo $113.85: iz Trsta do Ljubljane stane ietezme* tt On. di >1 ^n Izletniki naj se čimpreje Javijo svojim lojalnim agentom ali pa naravnost FRENCH LINE : 19 State St., New York, N. Y. Za Jugoslovanske izletnike bodo preskrbljene vse mogoče udobnosti. Glede izplačil v ameriških dolarjih! Po novi odredbi finančnega minister-itva v Jugoslaviji ie bankam tam sedai prepovedano vplačevanje čekov aH drugih nakazil v tuilh valutah. Ako toraj | jošljete denar v anerlkanski veljavi, bo , 1 lisi potom čeka al! nakazila, ga Danka v Jugoslaviji ne sme izplačati v do. ; larjih. temveč do dnevnem tečaiu v domači valuti, to je v kronah oziroma dinarjih H sreči se je pa pri sestavi orne-»jene odredbe vDostevaia potreba iz •eljencev v toliko, da zamoremo za slrar ke. ki imajo potovati v Ameriko, izvr-, žiti še vedno Izplačila v ameriških do-j larjih. vendar pa nakazilo ne sme pre. segati zneska $250.— za vsakega posa-! meznega potnika. Do te svote pa lahko izplačamo poljubne zneske. Ameriški denar se Izplača le proti predložitvi, potne-qa lista v uradu Jadranske banke v LJubljani ali Zagrebu. 1 V AVSTRIJI. ITALIJI in ZASEDE. NEM OZEMLJU pa še vedno l?iiko brez ovir Izvršujemo Izplačila v am_rišklh do. larjih. Na nakaznici ali -aročilnerr. listu naj bo vidno aTPiteno. da se Ima izvršiti izplačilo V ameriških dolarjih. Poteg zneska, ki na| se izplača v ameriškem denarju, se nam mora poslati tudi za poštnino in druge stroške kakor sledi. Za izplačilo do $ 10.— po 50 centov, za Izplačila od % 10.— do t 50.— po t 1.—. za Izplačila, ki presegajo znesek t 50.— po 2 centa od vaakeaa dolarja ali po % 2.— od sto. Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa Ne* York Bank Draft. Frank Sakser State Bank 02 Cortlandt St. New York. N. Y. ( POSESTVO NAPRODAJ v vasi Tanča gora, fara Dragatu«, okraj Črnomelj, Relakrajina. Katerega izmed Slovencev iz tega , kraja veseli dolira kmetija, naj se obrne na lastnika: Peter Staje«, IJox 117, Thomas, W. Ya. _(3-10— __ VAŽNO ZA GOSPODINJE Izšla je nova kuharska knjiga | VARČNA KUHARICA Strokovnjakinja, ki je !» sestavila to knjigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj n- 1 kusna jedila z manjšimi stroški in s skromnimi sredstvi. Knjiga je trdo vezana, r- stane $1. - Slovenic Publishing Co. New York