Kamniški OBČAN
St. 8
Pol stoletja Albrehtove šole
Šolstvo na Kamniškem ima večstoletno tradicijo, šolsko življenje vsakega kraja pa je kot pisan mozaik, sestavljen iz velikih in majhnih, uspešnih in neuspešnih, pomembnih in nepomembnih, veselih in žalostnih dogodkov. Stavbo, v kateri se šolajo kamniški osnovnošolci, je že dodobra načel zob časa. Toda znotraj je še vedno polna sveže in mladostne energije. Živahna petdesetletnica. Stavba, v kateri je mnogo Kamničanov preživelo toliko nepozabnih trenutkov, šola, ki te s spomini ne izpusti iz rok. Konec maja v njej potekajo slovesnosti ob 50-letnem jubileju šole.
Več o največji šoli v kamniški občini na petih lokacijah - v Kamniku, Mekinjah, Nevljah, Tunjicah in na Vranji Peči skozi pravkar izdan in predstavljen Zbornik, spomine ter pogovor z ravnateljem Rafkom Lahom na 2. strani.
Kako blizu nam je evropski parlament?
To nedeljo, 25. maja, bomo volili poslance iz Slovenije v Evropski parlament. Dvanajst nosilcev list na evropskih volitvah. Dvanajst obrazov, ki želijo zagovarjati interese naše države v družbi osem-indvajseterice, ki je v največji krizi v vsej svoji zgodovini. Približno 400 milijonov Evropejcev bo izbiralo 751 poslancev s petletnim mandatom. Volilna udeležba na neposrednih volitvah evropskega parlamenta se vztrajno zmanjšuje. Tokratne volitve v Evropski parlament napovedujejo kot najpomembnejše doslej, saj bo parlament določil prihodnjo politično usmeritev Unije. Ob vstopu Slovenije v EU pred desetimi leti se je zdelo, da nič več ne bo tako, kot je bilo pred tem. Da bo samo boljše. Pa je res? Kakšne interese bodo predstavljali poslanci? Bodo zmagali tisti, ki zagovarjajo hitro uravnoteženje proračunov in zmanjševanje javnega sektorja in s tem razgradnjo socialne države? Kako močne bodo sile evroskepticizma? Za kaj se bodo zavzemali naši poslanci v Bruslju? Kakšen vpliv ima evropski parlament na lokalno politiko? Ali je sploh potrebno iti na evropske volitve? Odgovore in mnenja na ta vprašanja smo le nekaj dni pred evropskimi volitvami poiskali na kamniških ulicah.
na 3. strani.
Pri Gašperčkovih že stoletna tradicija čebelarstva
Morda ste že slišali znano skladbo Lojzeta Slaka »Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice, pozabi vas nikdar ta stari čebelar...«. Čebelarji še kako znajo spoštovati čebele in čebelarsko tradicijo. Ta je že kar celo stoletje zapisana »Pri Gašperčkovih« v Oševku, saj so v soboto, 3. maja, obeležili stoletnico domačega čebelnjaka. Andrej in Olga Koželj, ki sta s čebelami »gor rastla«, sta bila ganjena ob vseh zahvalnih
53. leto
Kamnik, 23. maj 2014
Kamnik, Velika ulica (nekdaj Grosse Gasse, danes Maistrova ulica). Razglednica je bila odposlana leta 1905.
Zbiramo spomine ob razglednicah
Razstava razglednic z naslovom Prejmi pozdrav: Občina Kamnik na razglednicah pred 2. svetovno vojno, ki so jo pripravili v Matični knjižnici Kamniki konec marca ob prazniku občine Kamnik in je na ogled do konca avgusta, je pritegnila veliko zanimanja, še posebej po reportaži, objavljeni v prejšnji številki Kamniškega občana.
Zaradi izjemnega zanimanja, odzivov in predlogov naših bralcev smo pogledali v nekdanje življenje in podobo krajev kamniške občine, kot je za vedno shranjeno na razglednicah. Ob objavljenih in v knjižnici razstavljenih razglednicah se prebujajo spomini in zgodbe, ki bodo zbrane v katalogu k razstavi. Več na 8. strani.
Dragi bralci, naslednja številka časopisa Kamniški občan izide 6. junija.
Rok za oddajo člankov je petek, 30. maja, za oglase in zahvale pa sreda, 4. junija, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
24 ur gor in dol
po isti »špuri« k Sv. Primožu
besedah čebelarjev in prijateljev iz bližnje in daljne okolice, domačin Štefan Virjent, predsednik Čebelarskega društva Kamnik, pa je vsem zbranim na kratko predstavil bogato stoletno zgodovino Koželjevega čebelnjaka v Oševku. Gašperčkov čebelnjak, ki nosi letnico 1904, je zidan, kar je bilo za tiste čase prava posebnost.
BOJANA KLEMENC
Več na 5. strani.
Daruj življenje, daruj kri
Kri je še vedno nenadomestljivo zdravilo, ki preprečuje hude posledice in smrt, predvsem po zaslugi krvodajalcev. Na Zavodu RS za transfuzijsko medicino pravijo, da jih v Sloveniji potrebujejo okoli 300 na dan, Lidija Zagorc iz Območnega združenja Rdečega križa Kamnik pa zagotavlja, da je v kamniški občini občuten porast krvodajalcev v zadnjih letih. Pred desetimi leti je bilo v naši občini 1.031 krvodajalcev, lansko leto pa že 1.816.
Več na 10. strani
Drugi petek in sobota v maju sta že tradicionalno v znamenju najbolj množičnega vzdržljivostnega dogodka v naših koncih. 24 ur hoje od vratarnice podjetja Calcit pa do okrepčevalnice pri Sv. Primožu. Najhitrejši premagajo skoraj toliko višinskih metrov, kolikor je visok Mt. Everest. Marsikdo se vpraša v čem je smisel tega početja? Odgovor najbolje vedo udeleženci te ultra preizkušnje, ki so hodili gor in dol kot naviti, navzdol so povečini celo tekli. Z razliko od lanskega deževja so bili letos pogoji skorajda idealni, nekaterim tekmovalcem in pohodnikom so zagodle visoke temperature in vlaga, ki so preprečile osvojitev rekorda. Ponovno se je izkazalo, da se ultra preizkušnje izidejo drugače od pričakovanj. Absolutni rekorder tako ostaja David Kadunc iz Ljubljane, ki je leta 2011 opravil toliko vzponov, kolikor ur je hodil. Je bila pa
zato rekordna udeležba, saj smo našteli 135 moških in žensk, ki so 24 ur pot potili na 4 kilometrih do Sv. Primoža in ob vsakem vzponu premagali dobrih 400 metrov višine.
Letošnji absolutni zmagovalec Kamničan Matej Hribar, ki je v 24 urah opravil 21 vzponov, se čudi kako uspe Petru Uršiču iz Okrepčevalnice na Sv. Primožu s pomočjo prijateljev iz leta v leto pripraviti to krasno prireditev, kjer se čuti prisotnost domačnosti in visoka toleranca do nastopajočih: »Sinergija med pohodniki, ki so na tej razgledni točki tako rekoč »doma«, in tekmovalci, ki smo le občasni obiskovalci, je fenomenalna. Vzpodbujanje in bodrenje do zadnjih izdihljajev s trpečimi nasmeški na obrazu, to je potrebno doživeti!«
Reportažo objavljamo na 9. strani.
ANITAMEJAČ Fotografija: Dušan Štrajhar
tUS MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 c, Kamnik
UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOVZA GOSPODINJSTVO IN VAŠ DOM UGODNA PONUDBAZA PIKNIK!
OČALA 50 € CENEJE'
•velja ob nrtipudfop tri J*1h očal do 30.6.2014. Ugodi osti se ne seitevajo.
Optika Aleksandra OLANDIA

VRTNI CENTER ARBORETUM
Pol stoletja Albrehtove šole
Šolstvo na Kamniškem ima večstoletno tradicijo, šolsko življenje vsakega kraja pa je kot pisan mozaik, sestavljen iz velikih in majhnih, uspešnih in neuspešnih, pomembnih in nepomembnih, veselih in žalostnih dogodkov. Stavbo, v kateri se šolajo kamniški osnovnošolci, je že dodobra načel zob časa. Toda znotraj je še vedno polna sveže in mladostne energije. Živahna petdesetletnica. Stavba, v kateri je mnogo Kamničanov preživelo toliko nepozabnih trenutkov, šola, ki te s spomini ne izpusti iz rok. Konec maja v njej potekajo slovesnosti ob 50-letnem jubileju šole.
Zbornik Pol stoletja Albrehtove šole
Politične odločitve, ki so zajemale šolstvo in tudi druge, lokalne okoliščine, so že med dogovori in tudi med samo gradnjo šole narekovale mnoge spremembe. Rezultat vseh sprememb in dogovorov je bila nova šola »na travniku«, zgrajena leta 1963. Zbornik, ki je bil slavno predstavljen v torek, 20. maja, je nastal ob 50-letnici preimenovanja Osnovne šole Kamnik I v Osnovno šolo Frana Albrehta Kamnik. Čeprav je bila šola zgrajena in vseljena že jeseni leta 1963, je 21. maja 1964 skupščina občine Kamnik sprejela sklep o preimenovanju 1. osnovne šole Kamnik v Osnovno šolo Frana Albrehta Kamnik. »Zbornik ob 50-letnici, skupaj z ostalimi tiskanimi gradivi, ki jih je že izdala šola, ter arhiviranim gradivom, ponuja dokaj celovit pregled o delovanju naše šole. Pri zbiranju podatkov smo se oprli predvsem na pisne vire, nekaj informacij smo pridobili tudi od nekdanjih delavcev in učencev šole. Fotografsko gradivo o šoli je, kar zadeva prvih 30 let, precej skromno. V zborniku so podrobneje opisana področja kulture, knjižnice in športa. Posebej so na kratko opisani tudi vsi ravnatelji,« pojasnjuje urednik zbornika Janez Bergant, dolgoletni učitelj fizike in računalništva na šoli.
Začetki OŠ Frana Albrehta segajo v leto 1882
Pomembno prelomnico za šolstvo je pomenilo sprejetje avstro-
ogrske zakonodaje leta 1869, ko naj bi nadzorstvo nad šolo prešlo s cerkvenih na državne organe. Šolsko leto osnovne šole Kamnik se je pričel 5. 10. 1882 v novo zgrajeni šolski stavbi na Glavnem trgu, leta 1914 je poslopje šole zasedla vojska, zato se je pouk izvajal v eni sobi v kaplaniji na Šutni, pozneje pa so pridobili še dve sobi pri sestrah usmiljenkah. Po končani vojni 1918 je šola zopet zaživela v poslopju na Glavnem trgu. 1929 je bilo z Zakonom o šolstvu uvedeno splošno in obvezno osemletno šolanje. Po enotni nižji ljudski šoli so druga štiri leta učenci lahko izbirali med višjo ljudsko šolo, nižjo gimnazijo, meščansko ali strokovno šolo.
V	Odloku o učnih urah leta 1935 je zapisano, da je učna ura dolga 45 minut. 1929 je Občina Kamnik kupila zemljišče za gradnjo nove osnovne šole, na mestu današnje stavbe OŠ Toma Brejca. 1941 je bila zgradba zgrajena do tretje gradbene faze, Nemci so z gradnjo nadaljevali in v letu 1942 se je začel pouk v novi šolski zgradbi. Leta 1943 so morali šolarji prepustiti šolsko stavbo vojski in so se selili v stavbo na Glavnem trgu, po odhodu nemške vojske pa so se zopet preselili v stavbo današnje šole Toma Brejca.
V	stavbi sta delovali nižja gimnazija in osnovna šola. Leta 1948 je ministrstvo za prosveto izdalo dovoljenje, da se v Kamniku ustanovi popolna osemletna gimnazija. S tem se je začelo postopno povečevanje oddelkov gimnazije. Leta 1951 se je osnovna šola morala seliti nazaj na Glavni trg, kjer je že domovala podružnica Narodne banke. Zaradi
pomanjkanja prostora so delovali še na treh lokacijah: v vrtcu, v poslopju stare Ete in v stanovanjskem bloku na Duplici.
»Ta nova šola« nastajala dobrih osem let, pouk je bil organiziran tudi v naravi
Prve ideje o gradnji nove šole so zapisane 14. oktobra 1953. Ravnateljstvo kamniške gimnazije se je obrnilo na Svet za prosveto in kulturo ljudskega odbora mestne občine Kamnik, Svet za prosveto okraja Ljubljana - okolica in Gospodarski svet LOMO Kamnik ter predlagalo izgradnjo novega poslopja za kamniško gimnazijo. Po dveh letih prepričevanja, 21. marca 1955, je Svet za komunalne zadeve LOMO sprožil postopek izgradnje nove gimnazije, na katero je prišel tudi inženir in arhitekt Emil Navin-šek, ki je pripravil osnutek za novo gimnazijo. Gradnjo šole je spremljalo nemalo zapletov. Šola se je preselila v novo šolsko poslopje 8. oktobra 1963. Od septembra do 8. oktobra je bil pouk organiziran kar v naravi. Pouk na razredni stopnji je potekal brez zapletov in učenci so bili s tako obliko pouka zelo zadovoljni, predvsem zato, ker ni bilo šolskega zvonca, je zapisano v pravkar izdanem zborniku. Na predmetni stopnji so pouk vodili razredniki, le pouk fizike in matematike so vodili predmetni učitelji v stari mestni telovadnici. V šolskem letu 1963/1964 je šolo obiskovalo 806 učencev v 28 oddelkih. Pouk je potekal v dveh polnih izmenah, pri čemer je o izmenah poučevanja odločal ravnatelj. Imeli so dva prva, dva druga, dva tretja in dva četrta razreda, na predmetni stopnji je bilo v vsakem letniku po 5 oddelkov. Leta 1958 je bila izvedena šolska reforma, ki je uzakonila enotno osemletno osnovno šolo in v šolsko obveznost vključila otroke od 7. do 15. leta. Gimnazija je postala štiriletna, brez nižje gimnazije, zato smo v Kamniku dobili dve osnovni šoli:
Gradnja šole iz leta 1962. Novo šolo »na travniku« so po načrtih arhitekta Emila Navinška dokončali jeseni 1963,21. maja 1964pa je skupščina občine Kamnik sprejela sklep o preimenovanju 1. osnovne šole Kamnik v Osnovno šolo Frana Albrehta Kamnik. Kdaj bodo lahko v prihodnje stopili učenci v »ta novo šolo«, ki bo večja in bolj varna za vse?
Del učiteljskega zbora leta 1966: Nada Dobrovoljc, Albina Štangelj, Antonija Kobilica, Samo Vremšak, Jelka Mrzel, Minka Sladič, Stana Divjak, Tončka Lončarič, Jelka Trebušak in Joži Kastelic
Na začetku praznovanj ob 50-letnici Albrehtove šole so v torek, 20. maja, predstavili zbornik Pol stoletja Albrehtove šole in odprli stalno razstavo zbirke fosilov iz okolice Kamnika. Na fotografiji z leve: Tone Ftičar - nekdanji učenec šole ter povezovalec programa predstavitve zbornika, Janez Bergant - urednik, oblikovalec in soavtor vsebine Zbornika, ravnatelj Rafko Lah, Danijel Bezek, Edo Grmšek in Jurij Zalohar - postavljavci razstave Fosili iz okolice Kamnika in Kamniško-Savinjskih Alp.
I. OŠ Kamnik - danes OŠ Frana Albrehta in II. OŠ Kamnik - danes OŠ Toma Brejca. S to reformo se je število gimnazijcev prepolovilo, povečalo pa se je število osnovnošolcev. Leta 1979 se je Gimnazija preselila v novo šolsko poslopje in OŠ Frana Albrehta Kamnik je na veselje učencev pridobila dodatne prostore, novembra 1979 pa je bila končana gradnja težko pričakovane športne dvorane in večnamenskega prostora.
Šola še kako
pomembna za številne kamniške generacije
Pomemben pečat so v zgodovini šole pustili vsi nekdanji učitelji, delavci in učenci, saj so vanjo vložili večino svojega ustvarjalnega duha. Njihova ustvarjalnost se je nalezljivo prenašala na vse prihajajoče generacije. Vedno prisotna zavest, da bi učenci dosegli čim boljše uspehe in bi ne bili prikrajšani za čare otroštva, je bila in je še vedno ena izmed vodilnih idej kamniške jubilantke, saj je šola, ki
se lahko ponosno ozira na uspehe številnih generacij na različnih področjih kulturnega, političnega in gospodarskega življenja, mnogi pa so uspeli kot ljudje, ki so znali poiskati srečo in jo deliti z drugimi. Vse generacije učencev in učiteljev so poimensko in s slikovnim gradivom predstavljene na koncu zbornika. »Verjamem, da smo pri vzgoji in širjenju znanja mladih uspešni tudi zato, ker uresničujemo zastavljene cilje skupaj z učenci, s starši in učitelji in krajani. Prav po tem je kamniška šola znana že od nekdaj in trudili se bomo, da bo ostala taka in še boljša tudi v naprej«, dodaja ravnatelj šole Rafko Lah. Matična šola ima danes štiri podružnice - Tunjice, Nevlje, Mekinje in Vranjo Peč, ki so bile do priključitve k OŠ Frana Albrehta samostojne šole.
V okviru praznovanj odprtje stalne razstave zbirke fosilov
Ob predstavitvi zbornika Pol stoletja Albrehtove šole so na šoli
odprli tudi stalno razstavo Fosili iz okolice Kamnika in Kamniško-Sa-vinjskih Alp in jo popestrili s filate-listično razstavo na temo fosilov in mineralov. Stalno razstavo Morske pošasti iz Kamniško-Savinjskih Alp so pripravili Danijel Bezek, Tomaž Hitij, Jure Žalohar in Edo Grmšek, priložnostna filatelistična razstava je delo FD Ivan Vavpotič iz Kamnika, ob tem dogodku pa je mogoče še ves mesec dobiti priložnostno kuverto z osebno znamko in žigom. Vse troje je posvečeno svetovno znanemu odkritju morskih konjičkov (Tomaž Hitij in Jure Žalohar) v Tunjiškem hribovju.
Zanimivo, kako ob pregledovanju zbornika in prebiranju o zgodovini šole, postane jasno, kako so podobne šolske težave skozi vsa leta ves čas aktualne. Sola vsako jesen dobi nov pridih, na novo zadiha in vsako zgodnje poletje z odhodom generacije učencev, učiteljev v njej ostane praznina. A če pazljivo prisluhneš, je še vedno mogoče čutiti odmev njihovih korakov, vonj knjig in zvezkov ...
BOJANA KLEMENC
Na pogovoru pri Rafku Lahu, ravnatelju Osnovne šole Frana Albrehta
V Kamniku »ta nova šola« šola že petdeset let stoji, veliko učencev vanjo hiti ...
Največja šola v občini Kamnik na petih lokacijah - v Kamniku, Mekinjah, Nevljah, Tunjicah in na Vranji Peči praznuje 50. obletnico ustanovitve. Osnovna šola Frana Albrehta je imela v prvih petdesetih letih delovanja pomembno poslanstvo. »Vloga OŠ Frana Albrehta se je skozi čas in prostor deloma spreminjala, a tako, kot pred petdesetimi leti, tudi sedaj ostaja prostor, kjer se učimo: otroci, starši, učitelji. Kjer so tudi drobni koraki lahko veliki dosežki, kjer male učenjake sprejmemo in jih poskušamo opremiti z znanjem, spretnostmi in veščinami za nadaljnje izobraževanje ter življenje v družbi. Za vse nas, ki se ukvarjamo z vzgojo in izobraževanjem, predstavlja današnji čas globalnih družbenih sprememb velik izziv. Vzgajati in izobraževati v času splošne krize vrednot in duha je zahtevna in odgovorna naloga šole. Zavedamo se, da cilj šole niso samo izjemni učni rezultati, ampak je cilj tudi vzajemno bivanje -odnosi, za katere želimo, da nas bogatijo in osrečujejo«, je v uvodniku Zbornika ob 50-letnici poimenovanja šole po Franu Albrehtu zapisal Rafko Lah, ravnatelj šole in naš sogovornik.
Kako so potekale priprave na obletnico šole in kaj vse se bo ob praznovanju dogajalo za učence, starše, zaposlene v šoli, kot tudi za občane?
Vsi zaposleni in učenci smo še posebej v zadnjih mesecih in tednih družno dihali za vse tri zgodbe - prireditve, ki jih želimo deliti s starši in drugo javnostjo. Začelo se je že ta torek, 20. maja, ko smo v večnamenskem prostoru matične šole predstavili zbornik ob 50-letnici Osnovne šole Frana Albrehta, s sodelovanjem priznanih slovenskih in evropskih strokovnjakov pa smo predstavili unikatno geološko zbirko in filatelistično zbirko. V petek, 23. maja, bomo imeli v Športni dvorani Kamnik osrednjo slovesno prireditev ob jubileju, dan pozneje pa bomo z različnimi aktivnostmi namenili pozornost učencem in njihovim staršem. Ustvarjalnost naših učencev in učiteljev bomo prikazali na prodajnem sejmu, tudi starši bodo imeli prodajne stojnice, izkupiček pa bomo namenili šolskemu skladu. Učenci, starši in učitelji se bodo družili ob športu, hkrati pa bo potekalo vrtno veselje s torto za obiskovalce in animatorjem.
Osnovna šola Frana Albrehta v teh dneh praznuje Abrahama. Kakšni občutki vas v vlogi ravnatelja šole navdajajo ob tem jubileju?
Fran Albreht je pred mnogimi leti zapisal, da sicer jubilejev ne ljubi, da je jubilej obračun. Sam sem v tem trenutku ponosen in srečen, da sem del pomembne zgodbe Osnovne šole Frana Albrehta. Jubilej razumem kot praznovanje in zahvalo za vse, kar je bilo dobro storjenega, še bolj pa kot priložnost, da opozorimo, da smo tu, čisto zares, z največ učenci v občini Kamnik in z največjo potrebo po novi šoli, ki bo primerljiva s pogoji njihovih vrstnikov drugih šol v istem lokalnem okolju. Ob tem svečanem trenutku se iskreno zahvaljujem vsem nekdanjim in sedanjim sodelavkam in sodelavcem za skupaj prehojeno pot.
»Ta nova šola«, kot Kamničani še vedno radi rečemo OŠ Frana Albrehta, je vedno igrala pomembno vlogo v kamniški občini. Kateri so najpomembnejši trenutki šole od ustanovitve do danes?
Kljub temu, da ji nekateri zaradi takrat nove šolske stavbe rečejo nova šola, gre za bivšo šolo Kamnik 1, ki je bila 21. 5. 1964 z odlokom preimenovana v Osnovno šolo Frana Albrehta. Z odločbo so šoli priključili tudi do takrat samostojne šole Mekinje, Nevlje, Tunjice in Vranjo Peč. Leta 1969 so učenci vstopili v novozgrajeno Podružnično šolo na Duplici, ki so jo pozneje dograjevali in leta 1986 postane samostojna osnovna šola Marije Vere, pred tem pa je šola Frana Albrehta vzgajala in izobraževala preko 1300
učencev. Leta 1966 je bilo na šoli ustanovljeno Športno društvo, ki je vse do danes izpolnilo pomembno vlogo in poslanstvo pri razvoju športa v šoli in širše. V letu 1979 so šolo zapustili gimnazijci, ki so pridobili novo šolsko stavbo, prav v tem letu pa je bila zgrajena športna hala in čez nekaj let še večnamenski prostor. Prav tako, kot danes, so se učenci in zaposleni tudi v preteklosti neprestano soočali s prostorsko stisko. Šolo so v tem obdobju vodili ravnatelji: Vekoslav (Slavko) Ferbežar je bil ravnatelj od 1964 do 1974. Jože Juvančič je vodil šolo od 1974 do 1975. Mag. Ivan Justinek je opravljal delo ravnatelja od 1975 do 1976, Pavle Slabe od 1976 do 1987. Anton Kamin je bil ravnatelj od 1987 do 1995, Emilija Gregorčič ravnateljica od 1995 do 2005. Natančnejše informacije bodo bralci lahko dobili v novem zborniku, ki smo ga izdali ob tej priložnosti. Več izvodov zbornika se bo nahajalo v šolski knjižnici in Matični knjižnici Kamnik.
V obdobju petih desetletij se je v šoli učilo ali poučevalo lepo število Kamničanov, ki so pustili svoj pečat tudi izven šolske stavbe in so še danes v ponos šoli. Kdo vse je včasih in danes vidno zaznamoval javno življenje v naši občini ali širše v Sloveniji?
Osnovna šola Frana Albrehta je bila v prvi polovici stoletja uspešna na vseh strokovnih področjih. V Zborniku smo še posebej izpostavili kulturo, knjižnico in športne vsebine. Na steni v večnamenskem prostoru bomo predstavili posameznike, ki so pomembno zaznamovali delovanje šole. S tem dejanjem želimo spodbujati kulturo in odnos do ljudi, ki so v svojem času na tem prostoru dali pomemben prispevek šoli, kraju, skupnosti v kontekstu vrednot, ki jih tudi šola poudarja v svoji viziji. V tem času so izpostavljeni: Aladin Lanc (slikar), Samo Vremšak (skladatelj ...), Boris Bratuž, Dušan Lipovec, Ferdo Majer, Alojz Berlec, Vinko Železnikar (slikarji in likovni pedagogi), Tomaž Humar (alpinist), Matevž Sterle (Prešernova nagrada za likovno umetnost in oblikovanje), Anton Špenko (ukvarja se z astronomijo), Edvard Peperko (padel v vojni za Slovenijo). Omenjamo še nekatere učence: Rok Benkovič (smučarski skoki), Gregor Ftičar, Klemen Štrajhar, Jože Pečečnik (podjetnik), Barbara Medvešček (igralka), Bojan Traven (novinar), Matevž Krumpestar (lokostrelec - olimpijec), Damjan Pfaifar, Marjana Klobčar, Nataša Pirc Mu-sar, potem je tu še Srečo Zajc (nekoč sekretar Rdečega križa, potem civilni strokovnjak v Afganistanu), Primož Repnik (gostinstvo), Ana Stele (zboro-vodkinja), Metod Palčič (tenorist) in drugi.
Nadaljevanje na strani 3
AKTUALNO
23. maj 2014 3
Nadaljevanje s strani 2
Vrsto let je šolo obiskalo veliko več učencev kot dandanes, nenazadnje je potekal včasih pouk v dveh izmenah. Od kod vse so se vozili učenci na matično šolo nekdaj, kako velik pa je šolski okoliš danes?
Starejše generacije nekdanjih učencev so v šolo prihajale pretežno peš in s kolesi. Razvoj standarda, gostota prometa, zagotavljanje večje varnosti učencev pa je omogočilo vsem učencem, ki živijo daleč od šolskih stavb, prevoz v šolo z avtobusi in kombiji. Učenci, ki živijo bližje šolskim stavbam, prihajajo v šolo peš, nekateri s kolesom, spet druge v šolo pripeljejo starši. Šolski okoliš Osnovne šole Frana Albrehta ostaja v prvih petdesetih letih relativno isti. Ta čas imamo še vedno z odloki določene šolske okoliše za matično šolo in podružnične šole. Ker je celoten šolski okoliš obsežen, to pomeni vlaganje dodatnih naporov pri načrtovanju prevozov za različne dejavnosti, prireditve v kontekstu zagotavljanja enakih pogojev za vse udeležence izobraževanja.
Kakšna je bistvena razlika med poukom pred petdesetimi leti in danes? Se Vam zdi, da se učenci še vedno soočajo z enakimi šolskimi radostmi in težavami kot včasih?
Nekatere radosti in težave ostajajo iste, veliko pa je novih. Življenje se je v marsičem spremenilo. Na eni strani veliko novih znanstvenih dognanj, npr. o delovanju človeških možganov in s tem v povezavi z vzgojo in izobraževanjem, nove tehnologije. Na drugi strani občutek, da se »vozimo« po dveh cestah: analogni in digitalni. Včasih so bili otroci deležni »enajste šole«, tam so razvijali socialne odnose, v tem času prepogosto to vlogo prevzemajo virtualna socialna omrežja. Osnovnošolsko izobraževanje v prihodnosti: omogočimo učencem, da postanejo učitelji in učiteljem, da postanejo učenci. Potreben je premislek o konceptih usvajanja in posredovanja znanja ter načinu njegovega vrednotenja. Vstopov v znanje je lahko več. Neprestano pa si moramo postavljati vprašanja: v kakšni družbi bodo živeli naši otroci, kdo oblikuje kurikul in komu je namenjen, s kakšno prtljago jih opremljamo.
Pred dvema mesecema je sosednja šola zasijala v novo obleki. Kako ste spremljali potek gradnje šole in kakšno je trenutno stanje pri projektu obnove vaše šole?
Gradnjo sosednje šole sem lahko vsak dan spremljal s pogledom iz pisarne. Iskreno smo se razveselili pridobitve naših sosedov. Ob dolgem čakanju in izredno slabih pogojih, v katerih so dolgo delovali, so si zaslužili lepo in sodobno šolsko stavbo. Za našo šolo so projekti pripravljeni, vmes nadgrajeni s še nekaj učilnicami, prav tako je pripravljen projekt za gradnjo - sanacijo športne dvorane, tudi zemljišče imamo. Potrebna je le še pogumna odločitev vodstva Občine Kamnik in lokalnih politikov, da pričnemo z gradnjo.
Nedolgo nazaj je Slovenijo stresel zmeren potresni sunek. Koliko je šola ta trenutek protipotresno varna in s kakšnimi prostorskimi težavami se soočate?
Poročilo, izdelano v letu 2003, o analizi materialno tehničnega stanja in potresne odpornosti konstrukcije matične šole Frana Albrehta v rezultatih analize med drugim govori o tem, da za vse armiranobetonske elemente velja nizka tlačna trdnost betona, da je pri vseh stebrih ugotovljen dejanski razpored oziroma medsebojni razmak stremen, ki je po veljavnih predpisih veliko prevelik in neprimeren za zadovoljiv prevzem strižnih obremenitev, ugotovljene obremenitve v fasadnih stebrih v nekaterih višjih nivojih prekoračujejo mejne obremenitve in drugo.
Šola je v preteklosti pristala na prostorski kompromis, v avlo so postavili pet manjših montažnih učilnic, v tem času so tri namenjene pouku, ena je del knjižnice in še ena zbornica. V teh premajhnih učilnicah izvajamo pouk. Prostori so zvočno in toplotno brez prave izolacije, kar pomeni, da se sliši vsak hrup, v vročini je pouk skoraj nemogoč. Kabinetov ne poznamo, še zadnje najmanjše prostore smo spremenili v majhne učilnice, tudi nekdanje sanitarije. Število učencev se v zadnjih letih povečuje, še več, simulacija za šolsko leto 2015/2016 nam trenutno kaže povečanje števila oddelkov na matični šoli in na dveh podružničnih šolah. Šola je iztrošena, premajhna, v mnogih delih nefunkcionalna, sicer v dani situaciji dobro vzdrževana.
Nam lahko zaupate vaše želje in vizijo šole za naslednjih petdeset let?
Tudi v drugi polovica stoletja bo Osnovna šola Frana Albrehta ena izmed prepoznavnih šol v državnem in tudi evropskem merilu. To željo in vizijo sem zapisal zaradi odlične osnove, ki jo vsi deležniki v pedagoškem trikotniku zadnja leta vztrajno gradimo skozi prepoznavno vizijo šole, ki izžareva veliko upanja in optimizma. Osnovna šola Frana Albrehta je v tem času uspešna kulturna šola, šola, ki uspešno sodeluje v mednarodnih projektih, šola, ki dosega v slovenskem prostoru dobre uspehe na različnih področjih, šola, ki z vsakodnevnim delom dokazuje, da je eno najpomembnejših poslanstev vzgoje in izobraževanja skrb za etično in s temeljnimi vrednotami usklajeno ravnanje, saj so to najpomembnejše podlage za oblikovanje stabilne družbe prihodnosti. Moj pogled v prihodnost šole je povezan tudi z novo šolsko stavbo. Nova umestitev v prostor, nova celovita ureditev stavbe in zunanjega prostora, prometna ureditev, ureditev športnih površin, komunikacijskih površin, parkirišč, uporaba sodobnih in učinkovitih gradbenih materialov upoštevaje sodobna gradbena znanja, klimatološke spremembe, so pomemben razlog, da bodo nekatere sedanje, predvsem pa bodoče generacije, spoznavale omiko, kulturo, znanje in odličnost v sodobnih, kulturnih in za šolsko delo kar najbolj funkcionalnih prostorih.
pogovarjala se je BOJANA KLEMENC
Kako blizu je Kamničanom Evropski parlament?
To nedeljo, 25. maja, bomo volili poslance iz Slovenije v Evropski parlament. Šestnajst nosilcev list na evropskih volitvah. Šestnajst obrazov, ki želijo zagovarjati interese naše države v družbi osemindvajseterice, ki je v največji krizi v vsej svoji zgodovini. Približno 400 milijonov Evropejcev bo izbiralo 751 poslancev s petletnim mandatom. Volilna udeležba na neposrednih volitvah evropskega parlamenta se vztrajno zmanjšuje. Tokratne volitve v Evropski parlament napovedujejo kot najpomembnejše doslej, saj bo parlament določil prihodnjo politično usmeritev Unije. Ob vstopu Slovenije v EU pred desetimi leti se je zdelo, da nič več ne bo tako, kot je bilo pred tem. Da bo samo boljše. Pa je res? Kakšne interese bodo predstavljali poslanci? Bodo zmagali tisti, ki zagovarjajo hitro uravnoteženje proračunov in zmanjševanje javnega sektorja in s tem razgradnjo socialne države? Kako močne bodo sile evroskepticizma? Za kaj se bodo zavzemali naši poslanci v Bruslju? Kakšen vpliv ima evropski parlament na lokalno politiko? Ali je sploh potrebno iti na evropske volitve? Odgovore in mnenja na ta vprašanja smo le nekaj dni pred evropskimi volitvami poiskali na kamniških ulicah.
Maja in Lea: Ali se bova udeležili nedeljskih volitev v Evropski parlament, se še nisva povsem odločili. Odvisno ali bova doma ali ne. Verjameva, da so evropske volitve pomembne, a medve se s tem ne ukvarjava preveč, saj naju tematika preprosto ne zanima. Občutek imava, da poslanci v Bruslju nimajo velikega vpliva na življenja v našem lokalnem okolju, ne moreva se znebiti niti občutka, da raje poskrbijo zase, kot da bi imeli večji vpliv pri dogovarjanju o stvareh, pomembnih za našo državo. Žal opažava, da Slovenci za veliko stvari, ki jih ponuja Evropska unija, sploh ne vemo, želiva pa si, da bi vsi poslanci bili bolj dejavni, med drugim tudi pri reševanju problematike brezposelnosti med mladimi po celotni uniji.
Edo: Priznam, da ta trenutek še nisem čisto odločen, ali bom šel v nedeljo na volitve ali ne. Spremljam dogajanje okrog volilnih kampanj, pa me ne prepričajo popolnoma. Pogrešam nove obraze. Sveže ideje. Žal premalo poznam delo slovenskih parlamentarcev in njihova prizadevanja v Bruslju, da bi lahko rekel, da evropska politika vpliva na naše lokalno okolje, zato si zares želim take obraze, ljudi z idejami, ki bi me pritegnili in bi se bolj zanimal za dogajanje v politiki evropske unije. Ta trenutek vidim vedno manj smisla prisotnost Slovenije v Evropskem parlamentu. Zagotovo je služba evropskega poslanca dobro plačana. Marsikdo si jo želi tudi iz napačnega vidika. Tudi v Evropski uniji nimamo tako prostih rok, kot smo ji jih morda nekoč želeli.
Marija: Na volitve grem. Navsezadnje je to moja ustavna pravica. Trudim se, da čim bolj spremljam dogajanje pred volitvami, da se seznanim z dejstvi, a priznam, da ko imam vsega vrh glave, raje ugasnem televizijo in grem na zrak. Čeprav ne vem, kaj vse delajo naši poslanci v Bruslju, pa mislim, da je pomembno, da so tam. Naše poznavanje evropske politike v večini ni najboljše, marsikdo mi reče da ga ne zanima, saj
je vse tako ali tako zanič, a meni se zdi, da ni vse tako. Bolj si seznanjen, boljše je. Z Evropsko unijo sem zadovoljna, le malo predrago je, vsaj za moj standard. Včasih nismo imeli toliko stvari na voljo, pa bi lažje kupili, danes pa je vse na voljo, pa si težje privoščiš.
Ingrid in Zala:
Čeprav smo majhni, smo vendarle del EU, zato je vsekakor pomembno iti na volitve. Seveda tudi sama grem. Zavedam se, da se še vedno vsepovsod premalo govori o prihajajočih evropskih volitvah. Študirala sem mednarodne odnose, zato me že s tega stališča volitve bolj zanimajo. Naši poslanci lahko vplivajo na dogajanje preko evropskih strank. Lobiranje za določene pomembne zadeve poteka preko njihove delovne ali strankarske skupine, tukaj lahko slovenski predstavniki pokažejo svoj vpliv. Opažam, da imamo na splošno premalo znanja in stika z dejavnostmi Evropskega parlamenta in Evropske unije. Marsikdo ne ve, kaj se sploh tam dogaja, katere institucije so za kaj pomembne in zadolžene. Na tem področju bi se moralo zares veliko ljudi bolj izobraziti. Preko medijev se običajno le približno izve, kaj se dogaja, če pa ne poznaš dogajanja in potek odločanja, pa je razumevanje seveda toliko slabše.
Katja: Na volitve grem. Pomembno se mi zdi, da če že imaš možnost voliti, da to tudi izkoristiš. O volitvah se seznanjam in veliko pogovarjam s svojim fantom. Na splošno opažam, da se žal premalo ljudi zanima dogajanje v Evropskem parlamentu, veliko ljudi tudi reče, češ, kako pa lahko oni vplivajo na moje življenje. Po eni strani jim dam prav, saj učinke evropskih odločitev neposredno tudi sama ne občutim, morda pa jih, pa se ne zavedam. Od slovenskih poslancev, ki bodo izvoljeni v nedeljo, si želim, da bi v prihodnje za Slovenijo poskrbeli še več evropskih sredstev, katere bi potem znali tudi dobro ali bolje unovčiti, morda bi lahko poskušali slovensko zdravstvo tudi bolj povezati z zdravstvom v drugih evropskih državah. Tudi Evropsko unijo doživljam pozitivno, še najbolj pa mi je všeč, da so odprte meje in da imamo skupno valuto.
Viljem: Danes sem odšel na predčasne volitve, saj ne vem, če bom v nedeljo doma. Kot državljan EU zadnjih deset let spremljam dogajanje vsaj toliko, da vem, da delo v Bruslju parlamentarno teče in da 751 poslancev nekaj že doprinese k združenju znotraj Evrope, ne vidim pa kakšne neposredne koristi od posameznih parlamentarcev. Sam sem že toliko star, da Evropsko unijo lahko primerjam z nekdanjo federacijo Jugoslavijo. Zadnja leta naše nekdanje skupne države smo tudi govorili, da nam Beograd nič ne prinaša, le odnaša, v zadnjih letih, odkar smo v EU, pa v pogovoru s someščani že sedaj dostikrat rečemo, da nam tudi Evropa le odnaša in da kakšne posebne koristi naša država nima. Ker smo člani EU, je prav, da vemo, kaj se v njej dogaja in gremo na volitve.
Mnenja je iskala in zbirala BOJANA KLEMENC
Požar na področju KIK Kamnik povzročil okrog dva milijona evrov škode
10. maja je na področju Kemijske industrije Kamnik na Fužinah zagorelo v treh proizvodnih kovinskih šotorih podjetja Iskra mehanizmi. Zagorele so vreče z granulatom in plastični izdelki. Požar v velikem obsegu so pogasili gasilci PGD Kamnik, PGD Šmarca, PGD Kamniška Bistrica, PGD Duplica in PGD Nevlje. Ker je gorelo blizu proizvodnje smodnika, so bili na kraju požara tudi pripadniki Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Po prvih ocenah je bil vzrok požara električna napeljava polnilca električnega viličarja, nameščenega v skladišču. Nastala materialna škoda je ocenjena na dva milijona evrov.
Na kraju požara je bil tudi župan Občine Kamnik Marjan Šarec, potek celotne akcije pa je opisal predsednik PGD Kamnik Jože Oblak: »Ob prihodu gasilcev je bil požar razširjen v treh skladiščnih šotorih. Četrto skladišče je pričelo goreti. V neposredni bližini prvega skladišča se je nahajala plinska cisterna tekočega naftnega plina, na kateri je gorel zaščitni pokrov in omarica plinske požarne pipe. Gasilci so takoj pričeli z gašenjem in hlajenjem plinske cisterne in preprečevanjem širjenja požara v šotoru, ki še ni bi v celoti v ognju. Po prihodu ostalih enot se je pričelo gašenje požara v posameznih skladiščih, ki se je izvajalo z vodno prho in težko peno. V skladiščih se je nahajala surovina in granulat za izdelke ročnih gospodinjskih aparatov ter polizdelki iz polimerov. Požar so gasilci pogasili v približno treh urah. V zadnji
fazi gašenja so z ročnim prekopavanjem in s pomočjo gradbenega bagerja ves material tudi preložili in pogasili. Na požarišču je po končani intervenciji ostala še požarna straža. V intervenciji je sodelovalo 7 gasilskih društev, 16 vozil in 87 gasilcev.«
VABILO
Želeli smo si novo šolo, zdaj imamo jo. Veseli gremo v čase nove, hvala vam za to. (Himna OŠ Toma Brejca)
Z veseljem vas vabiva na ogled in slovesno odprtje prenovljene stavbe Osnovne šole Toma Brejca Kamnik, ki bo v ponedeljek, 26. maja 2014, ob 17. uri v prostorih šole.
Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 23- 5- 2014.
Ravnateljica OŠ Toma Brejca
Mojca Rode Škrjanc
Župan Občine Kamnik
Marjan Šarec

iQ
r
Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da na prireditev pridete najmanj 15 minut pred pričetkom.
4 23. maj 2014
ZANIMIVOSTI
Glasbena šola Kamnik pod eno streho
Po prvomajskih počitnicah se je pouk v Glasbeni šoli Kamnik začel izvajati tudi na novi lokaciji na Ljubljanski 1. Na dosedanjih lokacijah (Gimnazija Kamnik, Dom kulture in prostori Solidarnosti Kamnik) ne poučuje več instrumentov, razen pouka tolkal in baleta.
Kamniška glasbena šola, ki se lahko pohvali z mnogimi uspehi, je tako pridobila 16 novih učilnic (2 učilnici za violino, 2 učilnici za violončelo, učilnica za diatonično harmoniko, učilnica za citre, učilnico za saksofon, 2 učilnici za klarinet, 3 učilnice za flavto, 3 učilnice za kitaro in učilnico za nauk o glasbi).
Vsak učitelj ima zdaj svojo učilnico, v kateri se lahko na pouk tudi pripravlja in kvalitetno poučuje. Da je šola v skupni zgradbi, je najboljša prostorska rešitev za šolo, ki je po 40 letih gostovanj na različnih, pogosto neprimernih lokacijah, končno v ustreznih prostorih. Vsa zahvala gre Občini Kamnik, ki je v rešitev prostorske stiske v zadnjih letih vložila mnogo truda.
V načrtu je še izgradnja požarnih stopnic in ureditev baletne učilnice, učilnice tolkal, velike glasbene knjižnice in koncertne dvorane.
14. KULTURNI POLETNI FESTIVAL
STUDENEC 2014
M. Kulturno I cKjštvo
iranJarc „ . . . . ...» f. .
škocjanpri Domžalah PoletllO gledallSCe StllOeiieC
sobota
24. maj 2014
ob 20. uri Cena: prostovoljni prispevki
petek
30. maj 2014
ob 21. uri
Cena vstopnice: 15 €
petek
6. junij 2014
ob 21. uri
Cena vstopnice: 5 €
sobota
14. junij 2014
ob 21. uri
Cena vstopnice: 15 €
petek
20. junij 2014
ob 21. uri
Cena vstopnice: 15 €
petek
27. junij 2014
ob 21. uri
Cena vstopnice: 19 €
nedelja
29. junij 2014
ob 21. uri
Cena vstopnice: 15 €
PREMIERA:
petek
18. julij 2014
ob 21. uri
PONOVITVE:
19. , 20. julij 25. , 26. , 27. julij 31. julij, 1., 2. avgust 7., 8., 9., 10. avgust 14., 15., 16. avgust Vse predstave ob 21. uri
Cena vstopnice: odrasli 15 €, otroci 10 €
nedeljske predstave: popust 2 €
Odprtje festivala - koncert
GORENJSKI OKTET
in organist Tone Potočnik. Na odprtju festivala bo spregovoril nagrajenec Prešernovega sklada Jože Možina. Voditeljica koncerta Tadeja Flegar.
Gostovanje SNG Drama Ljubljana s predstavo
BORIS, MILENA, RADKO
Milena Zupančič, Radko Polič, Boris Cavazza, Alojz Svete, Nina Valič
Jubilejni koncert ob 130-letnici
GODBA DOMŽALE
z gosti: Eva Černe, Katrinas, Ajda Stina Turek, Zoran Potočan ter glasbenik in komik Tilen Artač.
«i g
obiskovalci prejnejonovo godbenoajoJfenko,
Koncert
PRIFARSKI MUZIKANTI
s prijatelji: Marija Ahačič Pollak, Lado Leskovar, Nuška Drašček Rojko
Koncert
CODA EXPRESS
Oto Pestner in Tolkalna skupina Stop
Gost večera bo smučarski skakalec Peter Prevc.
Narodno-zabavni muzikal z glasbo ansambla bratov AVSENIK

Opera SKGG Cankarjev dom in Akademija za glasbo Lj.
NIKOGARŠNJA HČI
Niccolo Piccinni
Komična opera v treh dejanjih. Uprizoritev opere v italijanskem jeziku z nadnapisi.
Domara nlprlališka nrprktava s nptipm KOMFDIIA
-------J---------i---------r-f----------------
VESELICA
VMUMfim
avtor. Roman Konjar, priredba in režija: Alojz Stražar glasbeni producent: Slavko Avsenik ml.
Letošnja domača gledališka predstava bo sodobna odrska postavitev z veliko humorja, zlasti pa ubranega petja in izvajanja domače glasbe.
Informacije in nakup vstopnic preko telefona in spleta:
051 / 61 61 51 [Marjana), 051 / 61 41 41 (Uršal
www.studenec.net
Na Studencu že 14. kulturni poletni festival
S koncertom Gorenjskega okteta iz Kranja in organista Toneta Potočnika ter s slavnostnim govornikom, letošnjim Prešernovim nagrajencem Jožetom Možino, se v soboto, 24. maja, v cerkvi sv. Lenarta na Krtini pri Domžalah začenja 14. kulturni poletni festival Studenec 2014.
»Samo še stopnica nas loči do jubilejne, petnajste sezone Kulturnega poletnega festivala Studenec in do prireditev pod eno streho,« pravi Lojze Stražar, predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan in duša vsakoletnega festivala. »Vsa leta si prizadevamo, da bi obiskovalce našega gledališča nagradili z vedno boljšimi koncerti in predstavami. Menimo, da nam to tudi uspeva, sodeč vsaj po pozitivni kritiki in obiskanosti prireditev. Upamo in želimo si, da bi tudi letošnji 14. festival dosegel ali celo presegel raven in uspehe dosedanjih sezon.«
Letošnji festivalski program je pester, prinaša kar pet glasbenih dogodkov in tri gledališke predstave s petnajstimi ponovitvami. Prvi izmed dogodkov, ki so prijetno doživetje za dušo in sprostitev v čudovitem naravnem okolju Poletnega gledališča na Studencu, bo gostovanje SNG Drame Ljubljana s komedijo Boris, Milena, Radko, ki jo bodo uprizorili v petek, 30. maja. Ljubezenski trikotnik med upokojeno igralko, njenim možem novinarjem in njenim ljubimcem, upokojenim kapitanom dolge plovbe, razburka strasti tako med udeleženci kot med opazovalci. Ta duhovita igra o ljubezenskem ognju v zrelih letih se sprašuje tudi o našem odnosu do življenja, ki ga vse preradi jemljemo kot samoumevno rutino.
Junija bodo v Poletnem gledališču na Studencu kar pet glasbenih dogodkov: jubilejni koncert ob 130-letnici Godbe Domžale pod vodstvom Damjana Tomažina z gosti, koncert priljubljene zasedbe Prifarski muzi-kanti s prijatelji, ljubitelji Ota Pestnerja bodo na svoj račun prišli v petek, 20. junija, ko se bo pod streho poletnega gledališča predstavil z zasedbo Coda Express in Tolkalno skupino Stop, konec junija pa narodno-zabavni muzikal Bila sva mlada oba z glasbo ansambla bratov Avsenik.
Tudi ljubitelji opere bodo prišli na svoj račun, saj bodo lahko uživali v komični operi v treh dejanjih La Cecchina ali nikogaršnja hči, ki jo je
Lojze Stražar, gonilna moč poletnega festivala na Studencu. (Foto: KD Miran Jarc)
ustvaril Niccolo Piccinni na libreto Carla Goldonija. Opera, ki je neapeljskega skladatelja Piccinnija povzdignila med glasbene zvezde Pariza na dvoru kraljice Marie Antoinette, je eden od vrhuncev komične opere.
Tako, kot vsako leto, pa največ obiskovalcev privabi domača gledališka predstava. Letos bodo na oder postavili sodobno veseloigro s petjem v dveh dejanjih Veselica v dolini tihi, ki jo bodo krstno uprizorili v petek, 18. julija. Komedijo je napisal Roman Končar, režiral pa jo bo Lojze Stražar. Premieri bo sledilo šest ponovitev v juliju in še devet v avgustu, ko bo z zadnjo predstavo 16. avgusta padel zastor letošnjega 14. kulturnega poletnega festivala na Studencu.
Kot pravi Stražar, bo v predstavi nastopilo preko 80 igralcev in pevcev, veliko bo humorja, ubranega petja in izvajanja domače glasbe. Komedija na svojstven način postavlja v razmislek številne humorne, pa tudi resnejše zaplete, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, kjer ne manjka težav. Te si pogosto postavljamo sami, nato pa jih z velikim hrupom na očeh javnosti skušamo reševati.
Organizatorji napovedujejo zanimiv in privlačen program. »Za uspeh festivala nista dovolj le volja in dobro načrtovanje dogodkov, pač pa ste zvesti obiskovalci naših prireditev najmočnejši vir obstoja, obenem pa generator rasti duha, ki se širi med ustvarjalci in vrača med vas, zvesto občinstvo,« je pred začetkom festivala povedal Lojze Stražar.
»Na hribčku« so se srečali starodobniki
V Šmartnem v Tuhinjski dolini je 2. maja potekalo 3. Srečanje starodobnih vozil. Glavni organizator srečanja je bil Tone Rajsar, ki je ljubitelje starodobnikov gostil »Na hribčku«. Srečanja se je udeležilo preko dvajset ljubiteljev starejših avtomobilov in motorjev. Podali so se na pot proti Motniku, kjer so jih sprejele in pogostile članice Društva podeželskih žena Tuhinjske doline. Pot so nadaljevali proti Srednji vasi in do prireditvenega prostora srečanja »Na hribčku« v Šmartno.
Zbrane je najprej nagovoril Tone Rajsar in med drugim dejal: »Brez vaše ljubezni do vozil, brez vašega časa, ki ga posvečate vašim vozilom, in sredstvom, ki jih vlagate v njihovo obnovo, takšnih srečanj ne bi bilo mogoče izvesti.« Zahvalil se je vsem, ki so prispevali k izvedbi srečanja, in se veselil ponovnega snidenja leta 2015.
Prisotne je pozdravil in nagovoril tudi župan Občine Kamnik Marjan Šarec. Ob pogledu na starodobnike je dejal, da si vsa vozila zaslužijo našo pozornost in sodelujočim čestital za lepo ohranjena vozila, v katera je vloženo veliko truda in dela. Voznikom je zaželel srečno vožnjo na vseh poteh, lastnikom starodobnih vozil pa še nadaljno skrbno nego.
Blagoslov vozil je opravil domači župnik iz Šmartnega Simon Lorber.
Kljub temu, da vreme ni bilo najbolj prijazno, so se udeleženci družili tudi popoldan. Na istem prizorišču bo prireditev tudi v petek, 13. junija, ko bodo Šmartno obiskali Fantje_ s Praprotna in nas zabavali v družbi ansambla Špica.
Prireditve so se udeležili tudi (spodaj z desne) organizator Tone Rajsar, župan Občine Kamnik Marjan Šarec, župnik Simon Lorber
KIDMAN Ift"-" frOEH	LANGELLA VI ft
k
*
Po vozilu lahko v marsičem spoznamo tudi lastnika.

if- 'W
p»—
/
'¿z'ce-
MONA$KA
Y'l^UTT n "M*
info in rezervacije
t. 722 50 50 www.kd-domzale.si
MestniKino | Domžale
Novo v Kamniku: spletna tržnica www.trznica-kamnik.si
Odslej lahko pridelke in izdelke lokalnih ponudnikov naročate preko spleta! Prvi pridelki in izdelki so že na voljo, ponudbo pa ves čas dopolnjujemo. Dostava poteka ob torkih in četrtkih popoldan.
Spletna tržnica je nastala iz želje storiti nekaj za domač kraj in kot odgovor na ceneno ponudbo pridelkov tujega porekla, ki imajo za seboj preveč kilometrov... Naloga tržnice je povezovati ponudnike iz Kamnika in okolice ter ponudbo njihovih pridelkov in izdelkov približati Kamničanom z možnostjo naročila in dostave.
Na www.trznica-kamnik.si boste našli lokalne pridelke in izdelke znanega proizvajalca iz naše okolice ekološke, integrirane in konvencionalne pridelave. Največkrat bo pridelek zjutraj pobran z njive, popoldne pa je lahko na vaši mizi.
Kako se bo spletna tržnica razvijala, je odvisno predvsem od povpraševanja. Res je, da so pridelki nekoliko dražji kot v trgovinah, a tu dobite kakovostne domače pridelke in izdelke znanega proizvajalca, svežino brez neskončnih kilometrov in prelaganj, podporo domačemu človeku, okolici, udobje naročanja in dostave...
Vabimo tudi pridelovalce domačih dobrot, zelenjave in ostalega, da se nam pridružijo.
Oglejte si stran www.trznica-kamnik.si, naročite pridelke in izdelke iz naše okolice, komentirajte pa na FB.
Kamniški OBČAN
NAŠA DEDIŠČINA
23. maj 2014 5
PRI GASPERCKOVIH ZE STOLETNA TRADICIJA ČEBELARSTVA
Morda ste že slišali znano skladbo Lojzeta Slaka »Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice, pozabi vas nikdar ta stari čebelar...«. Čebelarji še kako znajo spoštovati čebele in čebelarsko tradicijo. Ta je že kar celo stoletje zapisana »Pri Gašperč-kovih« v Oševku, saj so v soboto, 3. maja, obeležili stoletnico domačega čebelnjaka. Andrej in Olga Koželj sta bila vidno ganjena ob vseh zahvalnih besedahčebelarjev in prijateljev iz bližnje in daljne okolice, domačin Stefan Virjent, predsednik Čebelarskega društva Kamnik, pa je vsem zbranim na kratko predstavil bogato stoletno zgodovino Koželjevega čebelnjaka v Oševku.
v
Čebelarstvo je v naših krajih že od nekdaj nepogrešljivo
Čebela je edina domača žival, ki ni udomačena in se še vedno vede enako kot pred tisoč leti. Čebelarstvo na Kamniškem je že od nekdaj nepogrešljivo vpeto v naš prostor. Sredi 18. stoletja je iz dežele Kranjske izšel čebelar Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva na
tu, da bo imel od čebelarskih šol korist in da si bo vsak lahko oskrbel vsaj prvi panj, tatvina čebel se kaznuje kot hudodelstvo.
Čebelarsko društvo za takratno Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko, s sedežem v Ljubljani, je leta 1905 ustanovilo svojo prvo čebelarsko podružnico ravno v Kamniku, za kar imajo zagotovo zasluge takratni ugledni čebelarji na Kamniškem.
V čebelnjaku je petinštirideset panjev, poleg pa so prašilčki za vzrejo matic. Mesec maj prinaša čebelarju obilico dela, a če delaš s srcem in veseljem kot Olga in Andrej, ni nič težko.
čebelarski šoli na Dunaju. Njegova prav tako znana sodobnika sta bila Janez Anton Scopoli in Peter Pavel Glavar. Veliko podporo so imeli v vladarici Mariji Tereziji, ki je uvedla načelo, da je podlaga bogastva države dohodek od zemlje, vladi je narekovala, da je treba v prvi vrsti izboljšati položaj tistega, ki zemljo obdeluje, torej podložnika. Sprejela je tudi predlog P. P. Glavarja, da bi bilo potrebno izdati ustrezne predpise, ki bi pospeševali in ščitili čebelarstvo. Čebelarski patent je bil za tedanje čase najmodernejši čebelarski zakon. Najpomembnejši členi so bili: čebelarstvo je oproščeno bremena desetine, za prevoz na pašo se ne pobira cestnina oz. mostnina, čebelarstvo je oproščeno vsakega davka, podložniki smejo čebelariti z neomejenim številom panjev, prepovedano je moriti čebele drugih čebelarjev, gosposke naj pomagajo siromašnemu kme-
V podružnico so pritegnili tudi čebelarje iz Komende, Lukovi-ce, Mengša, Radomelj, Trzina, Domžal in Dola pri Ljubljani. Med člani kamniške podružnice je bil tudi zidarski mojster in čebelar Franc Podbrežnik iz okolice Gornjega Gradu, ki je leta 1898 z ženo Katarino kupil posestvo s hišo v Oševku. Zidarski mojster Franc je izdeloval takrat priljubljene peči na drva, t.i. »gašperčke«, po katerih se je pri hiši prijelo ime »Pri Gašperčko-vih«, ki se uporablja še danes.
Gašperčkov čebelnjak je pa kar
zidan
Čebele si v naravi same poiščejo bivališče, ki jih ščiti pred slabim vremenom, dežjem, mrazom in vročino. Najdejo si skalno razpoko, drevesno duplo ali primerno zemeljsko votlino, da le služi
Olga je ljubezen do čebel prevzela od svojega deda in očeta, Andrej, ki se je s Tunjic priženil v Oševek, pa je svoje prve čebele dobil že pri sedmih letih. Z roko v roki sta nadaljevala tradicijo Gašperčkovega čebelnjaka in si močno želita, da se bo zanimanje za čebele v družini ohranjalo še mnogo let.
namenu panja. Človek je kmalu spoznal, da veliko lažje pride do medu, če čebele zvabi v nastavljena bivališča. Ta so se z napredkom človeštva in tehnologije izpopolnjevala vse do današnjih dni, ko poznamo kar nekaj vrst panjev. Čebelnjaki so bili dolga leta tipični sestavni elementi kmečke arhitekture. Najbolj pogosto uporabljen material v preteklosti in tudi dandanes je les. Je naraven, čebelam prijazen material, ki je v suhih pogojih ter ob primerni konstrukcijski in površinski zaščiti zelo trajen material, v naših krajih pa ga je bilo vedno dovolj.
Franc Podbrežnik je bil po poklicu zidar, zato si je ob svoji hiši postavil zidan čebelnjak, ki nosi letnico 1914. Čebelnjak je bil za tiste čase posebnost, saj so vsi čebelnjaki, takrat imenovani »uljnjaki«, bili in so še vedno leseni, kar je slovenska posebnost in tradicija. Franc Podbrežnik je bil velik ljubitelj čebel in čebelarstva. Veliko se je družil s takrat znanimi kamniškimi čebelarji, tudi z znanim čebelarjem in sosedom Jakobom Virjentom. Bila sta prijatelja in skupaj sta v Oševku, ki je postal priljubljeno čebelarsko shajališče, snovala in organizirala številna čebelarska srečanja - čebelarske shode.
Po njegovi smrti je čebelarstvo prevzel sin Janez Podbrežnik, ki je bil prav tako vnet čebelar in zagovornik veliko prostorskih panjev. Janez je po očetovi smrti
V soboto, 3. maja, je bilo pri Gašperčkovih v Oševku ob stoletnici domačega čebelnjaka še posebej veselo. Olga in Andrej Koželj (na sredini) sta bila vidno ganjena ob besedah predsednika Čebelarskega društva Kamnik domačina Štefana Virjenta (na desni) ter ob darilih in zahvalah prijateljev čebelarjev iz vseh koncev Slovenije.
preuredil oz. prezidal čebelnjak, ga povečal in opremil z modernimi AŽ panji, imenovanimi po konstruktorju Antonu Žnidaršiču. V čebelarstvo je vnašal nove tehnologije in nova spoznanja o čebelah. Med kamniškimi čebelarji je bil priljubljen in spoštovan. V njegovi bližini sta čebelarila tudi Andrej Pančur in Franc Virjent. Vsi trije so bili čebelarji iz Ošev-ka, zato je dolina ostala prava čebelarska meka, saj so tja vozili čebele tudi drugi znani kamniški
čebelarji. Domačin Štefan Virjent je na praznovanju stoletnice poudaril: »Kamniški čebelarji želimo in upamo, da se bo čebelarstvo v Oševku nadaljevalo in živelo še mnogo rodov v spoštovanju in poznavanju svojih korenin in preteklosti. Vse premalo se sprašujemo od kje prihajamo, kdo so naši predniki in kaj so počeli. Prav je, da se jih spominjamo in jim priznamo zasluge za čebelarstvo, medičarstvo in svečarstvo na Kamniškem, saj so bili mnogi med njimi napredni in znani čebelarji, ki so v naših koncih s svojim znanjem in dognanji, predvsem pa ljubeznijo do čebel, pustili še kako pomembne sledi.«
hudo, saj je prepričan, da ni bolj marljive živali od čebele. Seveda sta izredno hvaležna za čebelji pridelek. Andrej si ne predstavlja drugačnega zajtrka kot skodelico mleka z žličko medu, v katero nadrobi kruh. Tak zajtrk ima že od rane mladosti. Tudi takrat, ko je bil tri leta službeno v Libiji.
Gašperčkov čebelnjak je znan po gozdnem, cvetličnem in hoje-vem medu. Dolgoletna čebelarja sta prepričana, da se še vedno najde kdo, ki se ne zaveda velikega pomena čebel za našo zemljo in življenje, a hkrati ju razveseljuje dejstvo, da se čebelarstvo na Kamniškem razvija in je zanj vedno več zanimanja.
Čebel se ni potrebno bati, svetuje dolgoletni čebelar Andrej Koželj. Čebela piči le, kadar se počuti ogroženo, zato ne mahajte z rokami okoli sebe, če vas obletava. Pri čebeljem piku skušamo najprej s pinceto previdno ostraniti želo. Na oteklo mesto prislonimo mrzlo železo ali položimo vrečko z ledom in ne praskamo. Na mesto čebeljega pika položimo list trpotca, rezino čebule ali strok česna, srbenje po piku pa preženemo s kapljico kisa.
Gašperčkov čebelnjak v Oševku je pred stotimi leti postavil Franc Podbrežnik. Že tedaj je bil ta uljnjak nekaj posebnega, saj ga je zidar Franc sezidal, v naših koncih pa so bili bolj običajni leseni čebelnjaki. Njegov sin Janez (na fotografiji) je čebelnjak povečal in moderniziral, pred njim pa so se vrsto let dogajali zanimivi čebelarski shodi.
Olga in Andrej sta s čebelami »gor rastla«
Olga, hči Janeza in vnukinja Franca Podbrežnika, je ljubezen do čebel prinesla na svet že ob rojstvu, mož Andrej Koželj pa je svoje prve čebele doma v Tunji-cah dobil pri rosnih sedmih letih. Seveda je bilo samoumevno, da sta po poroki nadaljevala delo s čebelami. V čebelnjaku, kot stoji danes, je prostora za petinštirideset panjev čebel, čeprav so jih imeli tudi že šestdeset, pripoveduje Andrej. Čebele so nekdaj vozili na pašo tudi na ajdo v Podgorje, v Goriška brda, pa celo na Velebit, kjer je medil žepek. Včasih pomora čebel niso poznali, se spominjata Olga in Andrej, sedaj pa na žalost kemija dela svoje. Andreju je ob smrti čebel
Srečanja ob stoletnici Gašperč-kovega čebelnjaka se je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko sosedov, prijateljev, čebelarjev v uniformah, narodne noše in pevci Pevskega društva Nevlje s harmo-nikašema pa so poskrbeli za prijeten kulturni program. Vse prisotne je nagovoril tudi kamniški župan Marjan Šarec, ki je med drugim poudaril, kako so se že včasih zavedali, da brez čebel ni življenja, predsednik Čebelarskega društva Kamnik Štefan Virjent pa se je na koncu pošalil, da imajo čebelarji vedno vsaj dve ljubezni, čebele in ženo, ampak slednja lahko vedno malo počaka, čebele pa ne.
Naj pri Gašperčkovem čebelnjaku in vseh čebelnjakih v kamniški občini dobro medi najmanj še naslednjih sto let.
BOJANA KLEMENC
If poslanskih klopi
Predsednik bi se moral izogniti volitvam poleti
Zadnji dve desetletji so vlade celo v obdobju visoke gospodarske rasti, še bolj pa v kriznih časih, zniževale standard življenja predvsem srednjemu premoženjskemu sloju prebivalstva. S pokojninskimi reformami so poskrbele za nepravično nizke sedanje in bodoče pokojnine. V tem obdobju je povprečna pokojnina glede na povprečno plačo padla od 85% na 59%. Večina pokojnin je nižja od praga revščine. Zato so med najbolj revnimi v državi prav starejše ženske in moški, ki živijo sami.
Revščina, deložacije in brezposelnost so postali del vsakdana velikega števila državljanov, medtem, ko je peščica grabe-žljivcev na njihov račun obogatela. Namesto, da bi se vzelo najbolj premožnim, ki so finančno in gospodarsko krizo zakrivili, vlade še naprej jemljejo revnim in manj premožnim.
V	korist premožnih je tudi nedavna odločitev vlade, da se v Sloveniji ne uvede davka na finančne transakcije.
V	primeru uvedbe navedenega davka bi premožni v državno blagajno vplačali okoli 180 mio evrov.
DeSUS podpira uvedbo davka na finančne transakcije, ker pa v vladi nima zadostnega števila glasov, so vladne stranke kljub nasprotovanju DeSUSa sprejele odločitev v korist premožnih. Preprečiti je treba, da bi vlade še naprej delovale za koristi peščice najbolj premožnih.
Neprestanemu pritisku vladajočih političnih strank na nižanje pokojnin se v vladah upira večinoma le stranka DeSUS in preprečuje, da bi vlade še zmanjšale že tako borne dohodke manj premožnih. Zavzema se za medgeneracijsko solidarnost, za ohranjanje socialne države, za zaščito vodnih virov, za ohranitev kulturne dediščine, podpira ukrepe za spodbujanje gospodarstva in zaposlovanja mladih ter starejših od 50 let in nasprotuje privatizaciji zdravstva.
Da bi zagotovili pravico starejših do dostojnega življenja tudi v visoki v starosti, sta se Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in stranka DeSUS dogovorili za sodelovanje pri tem skupnem političnem cilju. Dobri volilni rezultati lahko povečajo vpliv DeSUSa na politiko EU, države oz. lokalnih skupnosti, kar lahko omogoči realizacijo ciljev DeSUSa in ZDUSa.
Vsakokratne volitve so edina možnost, da spremenimo razmerje sil v parlamentu in v vladi. Zato je udeležba vsakogar na volitvah pomembna. Le tako lahko svoj glas prispevamo za vrednote solidarnosti in sožitja, za trajnostni razvoj, za transparen-tno in učinkovito porabo javnega denarja, za dostopno in kakovostno javno šolstvo in zdravstvo ter za dostojno življenje vseh prebivalcev Slovenije. mag. Julijana Bizjak Mlakar, podžupanja in predsednica DeSUS OO Kamnik
Ustava v 3. členu določa: »V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami...«. Državo torej tvorijo ljudje in ti volijo, zato se ta neposreden demokratičen akt imenuje volitve. Volitve torej niso zaradi političnih strank temveč zaradi državljank in državljanov, politične stranke pa so tiste, ki jim prav volivke in volivci na demokratičnih volitvah podelijo pooblastilo za zastopanje.
Zato po mojem mnenju ni dovolj, da je predsednik zadostil vsem formalizmom in izpeljal predpisane postopke. Storiti bi moral več. S svojo angažiranostjo bi moral političnim strankam dati jasno vedeti, da je izvedba volitev v poletnem času sporna z vidika
Letošnje leto bo za slovensko politiko prelomno. Potekalo bo kar troje volitev in še zakonodajni referendum. Evropske volitve so dobesedno pred vrati, le dobra dva tedna za tem bodo volivci odločali o arhivskem zakonu, kak poldrugi mesec pozneje bodo predčasne državnozborske volitve - že druge zapored, dva meseca zatem še lokalne volitve.
Sredi tega navala političnega dogajanja pa so pred nami stari in novi politični problemi na vseh ravneh, tudi občinski. Občina Kamnik ostaja občina neštetih problemov. Tarejo nas brezciljnost razvoja Velike planine - tako podjetja kot samega območja, odisejada prostorske politike, imenovana sprejem občinskega prostorskega načrta, negotova oz. z zadolževanjem zaznamovana prihodnost kamniških kohezijskih projektov izgradnje in posodobitve vodovodne ter kanalizacijske
volilne udeležbe. Pa tudi, da hitenje na volitve ne omogoča, da se volivci seznanijo s kandidati in volilnimi programi. Torej predsednik RS bi se moral resnično potruditi in doseči dogovor med strankami o smiselnem datumu volitev, pasivna drža v odnosu do parlamentarnih političnih strank pa je bila, po mojem mnenju, v danih razmerah neprimerna, celo nevarna.
Volitve v času dopustov bodo sicer spoštovale vse z Ustavo in zakonom določene roke in politika si bo s tem umila roke, bi pa morebitna nizka udeležba lahko močno okrnila legitimnost takšnih volitev. Glavni namen predčasnih volitev pa je, da se dobi trdno in stabilno vlado, ki bo imela med
infrastrukture, gordijski vozel financiranja izgradnje nove OŠ Frana Albrehta oz. dokončanja projekta K9 - Šole, nešteti kilometri dotrajanih občinskih cest, zdaj pa tudi izziv, kako zagotoviti oskrbo s toplo vodo in z ogrevanjem v javnem toplovodnem omrežju, ki pokriva industrijske obrate in glavne javne ustanove v središču novega dela Kamnika - ali koncesijo za opravljanje te gospodarske javne službe podeliti novemu ponudniku ali staremu ali kar obema? Našteti izzivi bi v nekaj letih zahtevali najmanj 60 milijonov evrov sredstev. To pomeni dve tretjini vsega proračunskega denarja, ki ga Občina Kamnik porabi v štirih letih, torej enem mandatu župana in Občinskega sveta
Stanje na državni in evropski ravni ni bistveno drugačno. Naša država tone v težkih, skoraj brezizhodnih in nerešljivih problemih, ki so pokopali tudi za-
volivci široko podporo.
Zaradi zgoraj navedenega sem predsedniku RS predlagal, da se po izteku roka za iskanje mandatarja, ki ga politika s predsednikom na čelu niti ne išče, Državni zbor razpusti 15. julija, volitve pa se lahko izvedejo v roku, ki ga predpisuje Ustava, torej 7. ali 14. september 2014. Pravni red namreč ne določa roka, v katerem mora biti parlament razpuščen.
Predsednik je ta predlog zavrnil. Zavedam se, da bi šlo za pogumno odločitev predsednika, vendar pa tudi za odgovorno odločitev. Odgovorna najprej do volivk in volivcev, da se lahko udeležijo predčasnih volitev, pa tudi do kandidatov, ki bodo lahko pripravili dobre in skrbno do-
dnjo v nizu vlad. Evropska unija je pred pomembnimi odločitvami glede svojega prihodnjega razvoja, saj bo letos rezultat volitev v Evropski parlament prvič neposredno vplival tudi na izbiro mandatarja za sestavo Evropske komisije. Skratka, na vseh letošnjih volitvah bodo volivci imeli zelo veliko odgovornost koga bodo volili. Če se bodo odločali glede na probleme, ki jih pestijo, potem bodo morali izbirati predvsem med programi političnih sil, ki bodo kandidirale. Če želiš reševati probleme, potem potrebuješ program, torej orodje, s katerim želiš nekaj popraviti, urediti, narediti, spremeniti.
Krščanski demokrati k vsem trem volitvam zato pristopamo problemsko in najprej pripravimo program. Tako na evropski ravni sledimo že sprejetemu programu Evropske ljudske stranke (EPP), na državni ravni pospešeno usklajujemo nov gospodarski program, ki sledi načelom socialnega tržnega gospodarstva, v
delane programe, ki vključujejo reforme, o katerih vsi radi govorijo, vendar precej na splošno. Če namreč resnično želimo, da vsi dobimo resen in pravi vpogled ter možnost izbire, potem volitve ne morejo biti meseca julija ali avgusta, torej v času dopustni-ških mesecev, ko se bo velikemu delu volivk in volivcem poseglo v volilno pravico oziroma onemogočilo udeležbo na volitvah. Le na takšen način bi dobili kompe-tentno vlado, ki bo v naslednjih štirih letih stabilnost dosegala z jasnim programom in konkretnimi ukrepi, v nasprotnem primeru pa nas mogoče ponovno čakajo še kakšne nepotrebne predčasne volitve.
Brane GOLUBOVIC, poslanec
Občini Kamnik pa posodabljamo in izpopolnjujemo svoj volilni program za obdobje 2014-2018, ki je utemeljen na načelu »malo obljub in veliko dejanj«.
Kdor koli bo na letošnjih jesenskih lokalnih volitvah izvoljen za župana kamniške občine in kdor koli že bodo člani kamniškega občinskega sveta, jih čaka težak mandat, kajti že samo težo in obseg nakopičenih občinskih problemov si je komajda mogoče predstavljati. Občinska oblast bo potrebovala predvsem dober program za intenzivno nego, rehabilitacijo in sanacijo naše občine, program reševanja problemov.
Kamniški krščanski demokrati bomo za reševanje problemov, tem se žal ni moč izogniti, pripravili dober program za občino v težkih razmerah - program za Občino Kamnik. Volivcem lahko obljubimo zgolj napore, odrekanje in vztrajanje.
Primož Zupan, tajnik OO NSi Kamnik
Z nižjimi davki do novih delovnih mest
Pred dnevi me je pred zgradbo občine Kamnik ustavil mimoidoči občan in mi dejal: »V Kamniškem občanu berem tvoje komentarje, v katerih pišeš, kako bi lahko z nižjimi davki prišli do novih delovnih mest. Ne razumem, ni logično. Mi lahko prosim razložiš podrobnosti.« Čeprav se sliši še tako nenavadno in nelogično, je zniževanje davčne obremenitve edini način, da država ustvari okolje, iz katerega bodo rasla nova delovna mesta. Minili so časi, ko je kamniški partijski komite odločil, da bo od jutri dalje sto delovnih mest več v znamenitem Titanu, ne glede na to, ali je podjetje delavce potrebovalo ali ne. Časi so se spremenili. Danes je naloga politike, da ustvari pogoje, ko bodo podjetja lahko zaposlovala, ne more pa več prisilno ustvarjati novih delovnih mest. Znižanje davkov je eden izmed načinov.
Zavedam se, da je edina stvar, ki ljudi zanima v zvezi s plačami, kakšen znesek bodo konec meseca prejeli na svoj račun. Večina ljudi se z bruto zneski plač ne ukvarja. So pa bruto zneski izjemno pomembni, saj povedo, koliko je realen strošek plače. Če nekoliko poenostavim, potem lahko rečem, da za delavca, ki ima neto plačo 1000 evrov, delodajalec plačuje 2000 evrov. To je še enkrat več. Za primerjavo lahko povem, da za delavca na Slovaškem, ki ima neto plačo 1000 evrov, delodajalec plača 1300 evrov. V Sloveniji delodajalci torej za isto plačo plačajo kar 700 evrov več davkov kot na Slovaškem. Kaj se dogaja zaradi visoke obdavčitve? Ljudje delajo na črno ali pa dobijo minimalno plačo uradno na račun, preostalo pa v kuverti. Ob tako visokih davkih nekateri podjetniki razmišljajo, da je bolje za 2000 evrov najeti dva delavca na črno in vsakemu dati 1000 evrov »na roko«, kot pa zaposliti enega delavca, ki bo imel prav tako 1000 evrov plače, preostalih 1000 evrov pa bo šlo za davke. Tisti podjetniki, ki se bojijo inšpekcijskih nadzorov, sicer uradno zaposlijo delavca, vendar mu dajo minimalno plačo, preostali del plače pa v gotovini. Še več je podjetnikov, ki svoje stranke sprašujejo ali želijo izdelke in storitve z računom ali brez. Da ne bo pomote. Ne govorim o tem, da so vsi podjetniki kriminalci, ki izigravajo državo, ampak govorim o tem, da jih visoki davki zelo velikokrat postavljajo pred izbiro; zapreti podjetje ali se izogniti plačevanju davkov. Ko govorim, da bi se z nižjimi davki dalo ustvariti več delovnih mest, govorim o tem, da bi z manjšim davčnim bremenom dali priložnost številnim, da se namesto dela na črno končno uradno zaposlijo. Pridobila bi država, saj bi dobila novega vplačni-ka v državne blagajne, pridobil pa bi tudi delavec, saj bi bil upravičen do pravic, ki jih imajo zaposleni (pravica do dopusta, pravica do bolniške, ...).
Primeri po Evropi kažejo, da države z zviševanjem davkom niso bistveno povečale proračunskih prihodkov, saj so ljudje sledili precej preprosti logiki. Višji kot so davki, bolj se ljudje izogibajo plačevanju davkov.
Sem eden izmed tistih, ki trdi, da je vsak zaposlen dvakratna korist za državo, saj vplačuje v državne blagajne in hkrati državi ni potrebno plačevati delavcu nadomestila za brezposelnost. Oziroma če pogledam drugače, vsak brezposeln je dvakratna škoda za državo. Država ostane brez plačanih prispevkov in izplačevati mora še nadomestila za brezposelnost. Prepričan sem, da je znižanje davčne obremenitve edini ukrep, ki se lahko hitro prime in prispeva k večji zaposlenosti v Sloveniji. K znižanju brezposelnosti lahko prispeva še povečanje investicij in povečanje domače potrošnje. Če denarja ni, potem nove investicije in večjo domačo potrošnjo težko pričakujemo. Tako smo spet na začetku začaranega kroga in pred ugotovitvijo, da je znižanje davčnih bremen edina možna rešitev. Tudi zato sem s poslanskimi kolegi v zakonodajno proceduro vložil zakon o pavšalni obdavčitvi malih podjetji.
MATEJ TONIN, poslanec
DeSUS in ZDUS skupaj za pravice vseh generacij
Program za Občino Kamnik
PISMA - MNENJA - ODMEVI - PISMA - MNENJA
Lahko (uničimo Kamnik), če hočemo
Pred kratkim mi je v roke prišla aprilska številka Kamniškega občana. Na tretji strani je mojo pozornost pritegnil naslov »Glejmo, kaj se da, ne česa se ne da, kaj imamo, ne česa nimamo, in kaj zmoremo«.
Naslov, ki v enem stavku tako nazorno opravičuje nezmožnost in nesposobnost, mi je vzbudil pozornost, da sem začel brati naprej: »Ob občinskem prazniku smo župana Marjana Sarca povprašali o projektih in dosežkih, na katere je v zadnjem času najbolj ponosen...«. Ker sem bil prepričan, da poznam vse trapaste in zablojene občinske projekte, sem postal radoveden, na kaj, zaboga, je župan sploh lahko ponosen.
»Verjetno je projekt, na katerega ste najbolj ponosni v času svojega mandata, izjemno hitra obnova in dograditev OŠ Toma Brejca.« Ni mi bilo jasno, ali se novinarka norčuje iz župana, ali pa on iz nje, v kolikor ji je sugeriral takšno, s superlativi okranclano vprašanje.
Izjemno hitra obnova! Pa saj to vendar^ ni štos! Ne moremo se s takšne stvari delati norca! Dograditev OS je trajala tri leta in pol oziroma skorajda cel županov mandat. Po terminskem planu bi morali biti do januarja 2014(!) končani obe šoli, vse zunanje športne površine, 150 parkirišč ter regulacija Solske ulice s skupno investicijo 18,7 mio EUR (prenova šole Toma Brejca bi znašala 5,1 mio EUR) in to s pomočjo evropskih sredstev, saj je projekt vključeval tudi revitalizacijo Sutne in mestnega potniškega prometa.
Ko sem bral naprej, so bile izjave vse bolj smešne, kot da bi jih podajal kakšen komik, ne pa župan.
M.Š.: »Tudi v preteklosti je bilo malo projektov primerljivih z gradnjo OŠ Toma Brejca.«
S to izjavo se strinjam in prepričan sem, da noben projekt do sedaj ni primerljiv z gradnjo OS Toma Brejca. Če bi župan malo bolje poznal zgodovino, bi hitro ugotovil, da tako nepotrebnega in potratnega projekta Kamnik ni bil deležen v vsem svojem obstoju. Govorim seveda o projektu, ne o šoli. Obe osnovni šoli bi Kamnik potreboval že leta 2010, tako butalskega projekta pa upam, da nikoli več.
M.Š.: »Šola je bila prej 18-oddelčna, sedaj pa je 23-oddelčna.«
Investicija prenove šole je znašala enormnih 13 mio EUR, torej le 5,7 mio manj kot bi znašala investicija celotnega kompleksa dveh šol vključno z vsemi pripadajočimi zunanjimi površinami. Samo za projektno dokumentacijo (ki v civilizirani družbi znaša cca 5%) je občina porabila okoli 2 mio EUR - morda celo še več! Sola je brez zunanjih športnih igrišč in brez parkirišč, kar je prava katastrofa. Kako so dobili uporabno dovoljenje bo najbrž ostala večna skrivnost (sicer pa je v tej državi itak vse mogoče). Investicija je potekala izključno iz občinskega proračuna, evropska sredstva pa je občinska oblast raje zamenjala z visokim kreditom.
Zato je zelo neumestna in nepremišljena izjava župana, ko se hvali, da je Kamnik s prenovo pridobil celih 5 šolskih oddelkov (2,6 mio en oddelek, uau). Ljudem počasi postaja jasno, da je to najdražja šola v Sloveniji, čeprav sem osebno prepričan, da je to najdražja osnovna šola v Evropi, če ne celo v svetu (potrebno bi bilo dobiti podatke iz Emiratov, Katarja, Bruneja, Dubaja...). Bog se usmili Kamnika, če bo šlo naprej s takšnim načinom gospodarjenja, bo končna investicija obeh šol znašala okoli 45 mio EUR. Zgleda kot da se je kamniška mestna oblast poistovetila z junaki iz humoresk,
ki jih je spisal Milčinski. Vendar udejanjanje pisateljeve domišljije v realnost sploh ni več smešno, ampak tragično.
M.Š.: »Moramo tudi vedeti, da je to edina šola v Sloveniji, ki se je v celoti izselila in je pouk potekal na različnih lokacijah.«
Ta izjava izzveni kot samohvala, čeprav je ravno to največja žalost, da je ta šolska generacija izgubila skorajda dve leti kvalitetnega pouka, kar bo vsekakor vplivalo na njen nadaljnji razvoj. Zato se s takšnimi izjavami ni za hecat'.
Po prvotnem terminskem planu, ki je bil zastavljen izredno kompleksno in ki ga je na začetku svojega mandata župan še celo podpiral, naj se šola ne bi izselila, pouk pa bi potekal nemoteno v matičnih objektih. K sreči druge šole ne bo nikdar začel graditi, saj si tudi med Butalci ne bi mogel privoščiti še ene take traparije, da učence za par let razseli po celotnem mestu.
M.Š.: »Kakorkoli že, težave se bodo pozabile, Kamniku pa bo ostala lepa, sodobna in prostorna šola.«
Pri odpravljanju napak se župan ne bi smel zanašati le na pozabljivost ljudi. Nevarnost takšne izjave je, da lahko preide v navado in se nato uporablja pri vsakem zablojenem projektu.
Kamniku bo seveda ostala lepa, sodobna in prostorna (dvakrat prevelika) šola, ki pa bo imela tudi dvakrat večje obratovalne in vzdrževalne stroške, kar se v razvitejših občinah dobro zavedajo kaj to pomeni za občinski proračun.
M.Š.: »Vrstnega reda gradnje nismo obrnili kar tako, ampak je to posledica dejstva, da je bila OŠ Toma Brejca zgrajena tik pred začetkom 2. svetovne vojne, razen telovadnice, ki je bila zgrajena med vojno. To pa pomeni, da je bila neustrezna s stališča potresne varnosti in tudi drugače neustrezna za pouk.«
No, sem ter tja bi se spodobilo, da župan pogleda tudi kakšen Kamniški zbornik, preden podaja takšne »od oka« izjave. Gradnja šole se je začela tik pred 2. svetovno vojno..
TOMAŽ SCHLEGL, univ. dipl. inž. arh.
Cvetoče strmine Kamniškega vrha
Z velikim zanimanjem sem prebral prispevek s tem naslovom v Kamniškem Občanu, 25. 4. 2014, avtorice in ljubiteljice botanike Alenke Mihorič.
Obudila mi je prelepe spomine na ta vrh in okolico, saj sem pogosto zahajal na Kamniški vrh, Kompotelo, Osredek, Krvavec in druge bližnje vrhove, odvisno od časa in vremena ter družbe, ki sem jo imel s seboj ali jo srečal spotoma.
Nazadnje sem Kamniški vrh obiskal leta 2002, ko sem v svojo beležnico in knjigo na vrhu vpisal 1350. vzpon. Sedaj ga opazujem le še iz daljave in obujam spomine ob fotografijah in zapiskih.
Na poteh sem srečal mnogo prijaznih planincev, poznanih in nepoznanih, vsak obisk teh krajev pa sem si zapomnil tudi po cvetju in rastju v vsakem letnem času, saj sem bil na pohodih vse leto. Zelo rad sem opazoval cvetje majniške rože ali medvedove hruške, kot so ji rekli domačini. Ko sem si ogledal še spletno stran, sem videl, da je ta grm opisan pod imenom šmarna hrušica. Avtorici prispevka in raziskovalki, ki je opisala in slikala 754 vrst rastlin in 151 vrst gob, iskreno čestitam in ji želim še veliko uspehov na tem področju.
FRANCI URŠIČ, Zg. Stranje
Kamniški OBČAN
KULTURA-ZANIMIVOSTI
23. maj 2014 7
Bliža se 3. Križnikov pravljični festival
Jenkret je biv ...
Tako se navadno začenjajo pravljice, ki jih je Gašper Križnik, eden najpomembnejših zbiralcev slovenskih ljudski pripovedi, v drugi polovici 19. stoletja zapisoval v svojem domačem kraju Motnik in okolici. 6. in 7. junija se bo odvijal tretji Križnikov pravljični festival z naslovom Jenkret je biv. Festival, ki ga prirejajo Matična knjižnica Kamnik in Kulturno društvo Motnik ter sodelavki in pravljičarki Irena Cerar in Ivanka Učakar, želi oživeti kulturno dediščino, ki jo je v svojih zapisih ohranil Gašper Križnik.
Križnikove pravljice bodo na pri-povedovalskih dogodkih za odrasle in otroke s pripovedovanjem in nastopi predstavili uveljavljeni pripovedovalci iz vse Slovenije (Lilijana Klemenčič, Rok Kušlan, Katja Pre-ša, Matjaž Stirn, Anja Štefan, Vroča župa). Pripovedovalci bodo pripovedovali le tiste pravljice, ki jih je zapisal Gašper Križnik in ki več ali manj še niso bile objavljene. Organizatorji so jih pridobili na Narodopisnem inštitutu na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kjer so dragoceni Križnikovi rokopisi shranjeni v Štre-kljevi zapuščini in javnosti še niso
dostopni. Križnikovim pravljicam za odrasle bodo obiskovalci lahko prisluhnili na večernem dogodku v petek, 6. junija. Glavni del progama se bo odvijal v soboto, 7. junija. V dopoldanskih urah se bodo družine v družbi vodnice Irene Cerar lahko sprehodile po Motniški pravljični poti in skozi zgodbe spoznavale skrite kotičke Križnikovega rojstnega kraja. Popoldan pa se bodo samostojno podali po nagradni ugankarski poti in na njenih točkah, ki so tudi poti po naravnih in kulturnih znamenitostih Motnika, prisluhnili pravljicam, ustvarjali na delavnicah, zapisali svoje ime s srednjeveškim pisarjem Janezom Kamniškim, se igrali in zabavali. Celotno Motniško
turistično pot si bodo odrasli obiskovalci v popoldanskih urah lahko ogledali tudi vodeno. Sledila bo likovna razstava in podelitev nagrad udeležencem likovnega natečaja Jenkret je biv - Podobe Križnikovih pravljic. Večer bo namenjen pripovedovanju domačinov, saj jih je kar nekaj, ki še znajo povedati pravljice in povedke, ki so jim jih pripovedovali njihovi starši, stari starši, strici, tete ...
Program festivala bo tudi letos popestril bogat spremljevalni program: poleg pripovedovalske delavnice, ki je namenjena vsem, ki jih zanima živo pripovedovanje pravljic, je to predvsem sejem domače hrane in pridelkov okoliških kmetij, kar pripravlja Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline, in kulinarične ponudbe Okusi Kamnika, ki je nastala v okviru Zavoda za turizem in šport Kamnik.
S pripovedovalskim dogajanjem bo festival tudi letos segal preko meja kamniške občine v občino Vransko, kjer je Križnik deloval kot čevljar in tam zapisal precejšnje število pravljic. V soboto dopoldne bo pripovedovanje za otroke in ustvarjalna delavnica - vse to bo potekalo v znameniti Schwentneijevi hiši na Vranskem.
Prvi in drugi festival sta bila zelo uspešna in sodelujoče je presenetil pozitivni odziv publike, zato smo se
Otroci se bodo skupaj s starši lahko podali po nagradni ugankarski poti in na njenih točkah, ki so tudi poti po naravnih in kulturnih znamenitostih Motnika, prisluhnili pravljicam, ustvarjali na delavnicah, zapisali svoje ime s srednjeveškim pisarjem Janezom Kamniškim, se igrali in zabavali.
odločili za nadaljevanje. Predvsem pa zaradi zavesti, da je naša kulturna dediščina dragocena, saj določa našo
identiteto in odgovarja na vprašanja o naših koreninah. Posebnost je tudi odlična sinergija med knjižnico in
Posebno doživetje letošnjega festivala bo zagotovo tudi poslušanje pravljic in likovna delavnica pod 120 let starim Vrbanovčevim dvojnim kozolcem. Zaradi dobre ohranjenosti je zaščiten kot objekt kulturne dediščine državnega pomena. V okolici Motnika je še osem dobro ohranjenih toplarjev.
Vrbanovčev toplar so postavili leta 1904, o čemer priča izrezljana letnica na prečnem tramu. Sestavljen je iz šest oken oz. »štantov« z bogato izvedeno križno mrežo na '«brani«, prekriva ga dvokapna streha z opečnimi zarezniki. Od kakovostnih tesarskih detajlov izstopa izrezljano okrasje v obliki sončnih žarkov na oboju oz. zatrepu toplarja.
Vrbanovčev toplar je eden izmed vrhuncev stavbnega oblikovanja in je predstavnik najvišje in obenem najkakovostnejše stopnje razvoja tovrstnega tipa kozolca na Slovenskem.
||| Sil Enjr kmetje V Ailii hA 'Jtj m bili prebrnjlii. Biku fu | !tllj 11 u -M £ B h^i. r u<M» nratfa. da mu ¡v pop»cli Jiila Poviti h1 ki pms« po swtiu lat pogori«. S «boj ¡|s ud Snih) pt|»b U Bi	ic Al nrkp jB»Wii>f Ktr f Iflb ifp» *>nw dum, i" r pivi.
nuu shrani »katlu. NinVil g j? nudi, du it «iti pogkiliu vjaiu. acti
W IkmLj «lira spremenili v pepel FopHrkv jpr cM|c |x>mtIii. tiiip [u.* ni MHijilj i,uinf.w ml' hi jwgjfdili v Sksifcj, inaji mi<hlj 'Sap it «krti Iti bodo :-|:timKiuli v pepel, ic jih pHivkiLini " Od^1 (kak» - Mri ^ M Mm) prpd Prntriii«in- s» mišk
'tli bi k! J1B#)0 Inb di JO Sc rtfcirti ^jinmidi V Jle^c!?"
ni dnijpit njrfiliii. kol d« k p? pel aivda iz <kjflc. noicf pa cUl? «kine Cti wkj| dn jwidt Imn iuiii jki ikaik> in ¡¡uspa mu m printw. Kuhi nt je vi*aijL "Str p dobro hranili'" titiApl p m^tivuiili ■Uobto.'
"RiK rtm jxjmn.r je rrjifl tnirt in VH siTjjii prt- Mnl ptip |*>Sl«Jl * Siillo in, oN. kj^i k razvneli, km ndi polne- oekmev nunmLi pLpda. "ILlic nHKc Ili liti?* u muli. ■Jr k tako liog i].1 «ic.
Kij f ikon», K' ^l*;! idtu iltn^nj " si |e W>ko poKjnl kf*f poskne Si«k)j it mu kili ja 10	!■■ 'i^L i sik potopit, spni^j |Wpd v iijti« bi jb ju
»(MU Hit rmciih-i ■Ja jipb ikjili linjii v i» grAwio, pa st pospa sfnmcKuiata
nrlfru jfclni .■ fr^lm^ r pnmld. Dtkiij^i ram.H pofn. ..nnn_
Ena izmed folklornih pripovedi, kijih je zapisal Gašper Križnik.
lokalno skupnostjo ter prenos urbanih pripovedovalskih praks v okolje, kjer so pravljice nekoč zares živele. Danes so te pravljice zaradi spremenjenega načina življenja večinoma pozabljene. Ali kot je dejala Anja Štefan, redna gostja pripovedoval-skega festivala v Motniku: »Križnikov festival na najboljši način vrača pripovedno izročilo tja, od koder je izšlo. Folklorne pripovedi, ki jih je v drugi polovici 19. stoletja v Motniku in okolici zbiral Gašper Križnik, ponovno razširja med Motni-čani, hkrati pa nanje opozarja tudi zainteresirano publiko s celotnega slovenskega prostora. /.../Poudariti je potrebno tudi, da festival podpira lokalna skupnost in da mu to daje svojevrstno toplino.«
Kdo je bil Gašper Križnik?
Gašper Križnik velja za enega najpomembnejših zbiralcev slovenske slovstvene folklore. V drugi polovici 19. stoletja je v Motniku in okolici zbral preko 200 zapisov ljudskih pravljic, povedk, pesmi, pregovorov, legend, šal. Le malo zbranega mu je uspelo objaviti. Kljub vsemu se je zavedal cene svojega poslanstva in se povezal s tedaj najslavnejšim jezikoslovcem Janom Baudouinom de Courtena-yem in mu pošiljal nabrano gradivo v Sankt Peterburg, za objave pa je našel prostor v Zagrebu in drugih južnoslovanskih časopisih.
Osem enot zbranega mu je uspelo leta 1874 izdati v Celovcu s psevdonimom Podšavniški pod naslovom Slovenske pripovedke iz Motnika. Bil je prvi, ki je slovstveno folkloro zapisoval v narečjih (povzeto po http://odmev.zrc-sazu.si/zalozba/in-dex.php?q=sl/node/743 in Slovenski etnološki leksikon, 2004).
Njegove pravljice so objavljene v mnogih zbirkah slovenskih ljudskih pravljic.
Besedilo: IRENA CERAR
Fotograf je Marko Prezelj
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
Kamnik
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1, Kamnik
V	OKVIRU KRIŽNIKOVEGA PRAVLJIČNEGA FESTIVALA: Sobota. 31. 5. 2014
Delavnica: mag. Neža Ana Rojko: Kako smo kaj z našim glasom? Uvod v nego glasu in kulturo govora
V	podružnični šoli Motnik (OŠ Šmartno v Tuhinju) od 8.30 do 12.30 in 13.30 do 17.30.
Za predhodno prijavljene udeležence.
Petek. 6. 6. 2014 ob 19.00 v dvorani Kulturnega doma Motnik Jenkretje biv... en Križnik Pripovedovalski večer za odrasle
Pripovedujejo: Irena Cerar, Katja Preša, AnjaŠtefan, Matjaž Stirn, duoVročažupa
Pozdravni nagovori: župan Občine Kamnik Marjan Šareč, župan Občine Vransko Franc Sušnik
Sobota. 7. 6. 2014. ob 11.00:
Motniška pravljična pot z Ireno Cerar (za družine z majhnimi otroki)
Zbirno mesto: v parku Pod lipami
Ob 10.00: Vransko. vSchwentnerievi hiši Jenkretje biv... en jež, ki je prašičke pasel Pripovedovanje za otroke
Pripovedujeta: Rok Kušlan in Liljana Klemenčič Po pripovedovanju sledi ustvarjalnadelavnicavorganizaciji Zavoda za turizem, šport in kulturo Vransko in Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Delavnico bovodila IrenaVerbič.
Od 13.00 do 15.30
Motniška nagradna ugankarska pot
Sprehod po Motniku s spoznavanjem starih iger, pravljic, z risanjem in razvozlavanjem uganke za starše in otroke. Vsi, ki bodo pravilno rešili uganko, bodo vključeni v nagradno žrebanje.
Od 13.00 dalie:
Sejem domače hrane z okoliških kmetij in z Okusi Kamnika
Pripravlja Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline.
Ob 13.00 in 15.00:
TD Motnik: Vodenje po Motniški turistični poti za odrasle.
Zbirno mesto: park Pod lipami
Ob 16.00 v dvorani Kulturnega doma Motnik Jenkretje biv... en jež, ki je prašičke pasel
Pripovedovalsko popoldne za otroke in odprtje razstave najboljših likovnih del natečaja Podobe Križnikovih pravljic s podelitvijo nagrad Pripovedujeta: Rok Kušlan in Liljana Klemenčič
Ob 18.00 vdvorani Kulturnega doma Motnik Jenkretje biv... en povžar
Pripovedovalski večer s pripovedovalci iz Motnika in okolice. Sodelujejo: pripovedovalci Jože Keršič (Motnik), Vilko Rifel (Črna pri Kamniku), Marinka Mošnik (Motnik), Anton Jošt (Vransko) in Neža Bajde (Vransko) in Dekliški pevski zbor Motnik.
DOM KULTURE KAMNIK
Sobota. 24. maja 2014. ob 10.00 v Klubu Kino dom
Literarni kava Klub Kino dom
DELAVNICA KNJIŽNIH KAZALK S TINO SUŠNIK
Organizacija: Hiša sanjajočih knjig Kamnik in Dom kulture Kamnik Udeležba brezplačna!
Sobota. 24. maja 2014. ob 20.00 v Klubu Kino dom KUOD Bayani
VEČER S0L0 TOČK PLESALK KUOD BAYANI
Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli Priporočamo rezervacijo miz preko: 041 360 399 ali info@domkulture.org
Torek. 27. maia 2014. ob 20.00 v Klubu Kino dom Torki v Klubu Kino dom ZGODBA O ŽIVALSKEM VRTU
Gledališka predstava po motivih EdwardaAlbeeja Igrata: Žiga Čamernik in Sebastjan Piki
Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli Priporočamo rezervacijo miz preko: 041 360 399 ali info@domkulture.org
Sreda. 28. maia 2014. ob 18.00
SLAVNOSTNI KONCERT GLASBENE ŠOLE KAMNIK
Vstop prost!
Četrtek. 29. maia 2014. ob 20.00 v Klubu Kino dom Literarni kava Klub Kino dom KONCERT: MELISA IN MARJAN SPRUK
Organizacija: Hiša sanjajočih knjig Kamnik in Dom kulture Kamnik Vstop prost!
Sobota. 31. maia 2014. ob 10.00 v Klubu Kino dom Literarni kava Klub Kino dom
DELAVNICA Z ILUSTRATORJEM IN STRIPARSKIM AVTORJEM IVANOM MITREVSKIM
Organizacija: Hiša sanjajočih knjig Kamnik in Dom kulture Kamnik Udeležba brezplačna!
Sobota. 31. maia 2014. ob 11.00v Centru Kamnika KD Priden Možic POČIVAJTE V MIRU
Premiera ulične predstave Vstopnine seveda ni!
Sobota. 31. maia 2014. ob 20.00 Letni koncert MePZ Cantemus BREZ BESED...
Vstopnina: 5 eur
Četrtek in petek. 5. in 6. junija 2014. od 7.00 do 13.00 Območno združenje RK Kamnik KRVODAJALSKA AKCIJA
Več informacij na: www.domkulture.org
Rezervacije in prodaja vstopnic:
Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik
Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in četrtek
od 9.00 do 17.00.
tel. številka: 041 360 399 ali 01 839 76 06
e-pošta: info@domkulture.org
www: www.mojekarte.si
TIC Kamnik ter prodajna mesta mojekarte.si
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik
HOSTEL POD SKALO
Pod Skalo, d.o.o. Maistrova 32, Kamnik
Sobota. 31. 5. 2014. ob 19. uri
ENODNEVNI SLIKARSKI EXTEMPORE - DAN DUŠANA LIPOVCA
Vabljeni na odprtje razstave s podelitvijo nagrad in priznanj ob 19. uri.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3, Kamnik
Sreda. 4. iunii 2014. ob 19. uri. Galerija Miha Maleš. Glavni trg 2. Kamnik
Odprtje razstave iz likovnih zbirk muzejev na Gorenjskem Lirika črte. Dela na papirju.
Sreda. 11. iunii 2014. ob 18. uri. Rojstna hiša Rudolfa Maistra. Šutna 23. Kamnik
Odprtje razstave Obrazi vojnega vsakdana na kamniško-domžalskem območju v prvi svetovni vojni
ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK
Glavni trg 2, Kamnik
24. in 25. mai na Glavnem trgu Mednarodna revija starodobnikov »A».
Društvo starodobnih vozil Kamnik bo 24. in 25. maja izvedlo 5. mednarodno revijo starodobnikov »A« - vozil, ki so bila narejena pred letom 1940.
31. mai od 8. do 13. ure na Glavnem trgu Okusi Kamnika podeželje in Eko
Glavni trg bo tako kotvsako zadnjo soboto v mescu ponovno v znamenju tržnice Okusi Kamnika podeželje in EKO.
Zbiramo spomine ob razglednicah
V	Matični knjižnici Kamnik z velikim veseljem spremljamo zanimanje, ki ga je deležna razstava razglednic z naslovom Prejmi pozdrav: Občina Kamnik na razglednicah pred 2. svetovno vojno, ki smo jo pripravili konec marca ob občinskem prazniku naše občine. Obisk razstave je močno presegel naša pričakovanja, tudi po zaslugi reportaže, objavljene v Kamniškem občanu.
V	pogovorih z obiskovalci in ob poslušanju spominov, ki se prebujajo ob objavljenih in razstavljenih razglednicah, smo se v Matični knjižnici Kamnik odločili, da bomo tovrstne spomine načrtno zbrali, uredili in jih izdali v razširjenem katalogu k razstavi. Prepričani
smo, da so spomini, ki se porajajo ob razglednicah, pomemben vpogled v nekdanje življenje krajev naše občine in v življenja posameznikov. Takšni spomini so pomemben etnološki in zgodovinski prispevek k poznavanju naše lokalne zgodovine.
Zato obiskovalce razstave in bralce Kamniškega občana vabimo, da zgodbe, ki se jim bodo morda utrnile ob starih razglednicah, zapišejo in jih posredujejo knjižnici Matični knjižnici Kamnik osebno, lahko pa tudi po klasični pošti (na naslov Matična knjižnica Kamnik, Ljubljanska cesta 1, 1240 Kamnik - s pripisom »Razglednice«) ali po elektronski pošti na e-na-slova avtorjev razstave (andrej.kotnik@kam.sik. si in milena.glusic@kam.sik.si). Prosimo, da pripišete kontaktne podatke.
ANDREJ KOTNIK, MILENA GLUŠIČ
Velika planina. Razglednica iz leta 1932.
Planinska koča na Kamniškem sedlu. Razglednica Franca Aparnika iz okrog leta 1910.
Pogled proti Mekinjam. Razglednica Franca Aparnika iz okrog 1910.
Kamniški dom na Glavnem trgu v Kamniku. Razglednica Antona Slatnarja, odposlana leta 1917.
Laze v Tuhinju, pri Videtu. Razglednica Franca Aparnika, odposlana leta 1929.	Špitalič. Razglednica iz leta 1929. Grad je bil med 2. svetovno vojno požgan.
ZANIMIVOSTI
23. maj 2014 9
Čeprav letos ni bilo rekorda, je bila rekordna udeležba. V petek, 9. maja, se je ob 17. uri na 24-urno romanje podalo 135 udeležencev, med njimi kot najstarejši 82-letni Franc Grilc iz Godiča (spredaj drugi z leve), ki se na Primoža povzpne vsaj 300-krat v letu.
Drugi petek in sobota v maju sta v znamenju najbolj množičnega vzdržljivostnega dogodka v naših koncih. 24 ur hoje od vratarnice podjetja Calcit pa do okrepčevalnice pri Sv. Primožu. Najhitrejši premagajo skoraj toliko višinskih metrov, kolikor je visok Mt. Everest. Marsikdo se vpraša v čemu je smisel tega početja? Odgovor najbolje vedo udeleženci te ultra preizkušnje, ki so hodili gor in dol kot naviti, navzdol so povečini celo tekli. Za razliko od lanskega deževja so bili letos pogoji skorajda idealni, nekaterim tekmovalcem in pohodnikom so zagodle visoke temperature in vlaga, ki so preprečile osvojitev rekorda. Ponovno se je izkazalo, da se ultra preizkušnje izidejo drugače od pričakovanj. Absolutni rekorder tako ostaja David Kadunc iz Ljubljane, ki je leta 2011 opravil toliko vzponov, kolikor ur je hodil. Je bila pa zato rekordna udeležba, saj smo našteli 135 moških in žensk, ki so 24 ur pot potili na 4 kilometrih do Sv. Primoža in ob vsakem vzponu premagali dobrih 400 metrov višine. Udeleženec je vsak, ki plača štartnino, ne glede na število križcev in podpisov tam gori, v hramu nasproti božjega. Lahko greš gor le enkrat, pa šteje.
Organizacijske vajeti je že osmič v rokah trdno držal Peter Uršič iz Okrepčevalnice na Sv. Primožu, ki mu druženje ljudi pozitivne energije zelo veliko pomeni. »Smo kot ena velika družina. Zelo velika. V dolini je vse prehitro, tu zgoraj pa se čas ustavi,« pravi Peter in zelo dobro ra-
zumem, kaj ima v mislih. Tudi sama grem rada na Primoža, tako malo na zrak, za sprostitev in tam gori vedno dobim, kar rabim. Mogoče se enkrat celo opogumim in se lotim tega 24-urnega izziva. Vzdušje mora biti res odlično. Že za to se splača potruditi.
Letošnji absolutni zmagovalec Kamničan Matej Hribar, ki je v 24 urah opravil 21 vzponov, se čudi kako uspe Petru s prijatelji iz leta v leto pripraviti to krasno prireditev, kjer se čuti prisotnost domačnosti in visoka toleranca do nastopajočih. »Sinergija medpohodniki, ki so na tej razgledni točki tako rekoč »doma« in tekmovalci, ki smo le občasni obiskovalci, pa je fenomenalna. Vzpodbujanje in bodrenje do zadnjih izdihljajev s trpečimi nasmeški na obrazu, to je potrebno doživeti!«, navdušeno razlaga Matej, ki mu vzdržljivostne preizkušnje niso tuje, lani se je lotil podviga Grintovci Extrem, o čemer smo poročali tudi v našem časopisu, letos pa je uspešno nastopil na 100 milj Istre (168 km/6.250 vm), kjer je med 124 udeleženci iz 21 držav pritekel odlično 15. mesto. Potem, ko je v preteklih dveh letih z 20 vzponi osvojil drugo in tretje mesto, je imel letos v planu doseči 22 vzponov. Vendar se je izkazalo, da je bilo 21 vzponov in 168 km ter 8.400 višinskih metrov dovolj za prvo zmago. »Seveda sem zelo vesel, saj gre za domač teren in tekmovati pred domačimi navijači in znanci mi je dajalo velik zagon in motiv, zato sem se vsako leto zelo rad vračal«.
O poteku priprav na takšno tekmovanje Matej razlaga: »Posebnih priprav na 24. ur Sv. Primoža ni. Je pa pomembno nabiranje tekaške baze in višinskih metrov med decembrom in aprilom, da je v sezoni lažje in z užitkom tekmovati. Dolgi ravninski teki oziroma večurni trail teki po
hribih okrog Kamnika so stalnica in v prvih pomladnih dneh čisti užitek. Drugače je, ko sredi mrzle januarske noči s tekaškimi prijatelji tečeš iz Ljubljane proti Ilirski Bistrici. Je pa občutek boljši, ko po 11 urah teka zajameš z žlico vročo domačo juho nekje na vasi in na toplem. Včasih je težko v zgodnji noči štartati in se s prvim svitom privleči domov, a je toliko lepše potem sedeti ob dišeči kavi in se z družino pogovarjati kako smo kaj spali... Zelo lepa so takšna jutra!«
Na vprašanje kaj sledi po takšni ultra tekmi Matej iskreno odgovarja: »Kakšna nemirna noč, ko gre čez telo mnogo signalov, impulzov oziroma spominov na dogodek. Potenje in kakšen krč v spanju sta stalnica. Čez tri dni so utrujene noge simpatičen spomin na minulo delo, na stežaj odprta polkna želodca pa v veselje izčrpanemu telesu. Iztrošene zaloge je pačpotrebno napolniti, včasih tudi čezmerno. Po petih dnevih se polkna zaprejo in vračam se v ustaljen ritem, s pogledom usmerjenim proti naslednjemu izzivu.«
To pa je polmaraton v Logarski dolini junija kot mini priprave na
Sudtirol ultra skyrace v začetku julija v Bolzanu (Italija). V tem zahtevnem ultra trail teku bo potrebno premagati 121 km s 7.100 metri vzpona. Matej upa na sončno vreme, ki bo z vrhunskimi razgledi pri prečenju dvatisočakov ponujalo fantastično doživetje in definitivno »trganje« do cilja in srečnega zaključka. Po tem dogodku se bo odločal o nadaljnjih ciljih. V planu ima vsaj še dva izziva, ki sta na podobnem nivoju kot so bili lanski »Grintovci Extrem«. Vse ob pravem času.
Štiriindvajseturnikom so v okrepčevalnici pripravili 180 litrov čaja, 100 litrov vode, pecivo, piškote, sadje, spekli so 120 palačink, čokoladne in marmeladne, čevapčiče in še kaj. Vsak udeleženec je poleg osebnega zadovoljstva in težkih nog dobil v spomin tudi pulover. Najboljši trije v kategoriji so se okitili z medaljami, zmagovalci so prejeli pokale. Za vse to sta tudi tokrat poskrbela Peter Uršič iz Okrepčevalnice na Sv. Primožu in njegov oče Janez Uršič iz gostišča Pri planinskem orlu v dolini.
Najstarejši udeleženec 82-letni Franc Grilc iz Godiča je po šestih vzponih z nasmehom povedal, da rad hodi na Primoža tako zaradi rekreacije in zdravja kot prijetnega razpoloženja in druščine, zato ne čudi podatek, da pot na Primoža prehodi vsaj 300-krat v letu. Najmlajša 24-urna romarka Katja Vodlan iz Podgorja je pri 13 letih vztrajala sedemkrat. Vse to priča o dejstvu, da so tovrstne prireditve primerne za ljudi vseh starosti, ki so v dobri telesni kondiciji. Le trdna volja je potrebna in odločitev vzeti pot pod noge.
Tudi letos so se udeleženci pomerili v štirih kategorijah, tako ženske kot moški v kategoriji tekmovalci in pohodni-ki. Pri omembi rezultatov smo se omejili na tiste, ki so v vpisni knjigi naredili vsaj 10 križcev.
Absolutni zmagovalec Matej Hribar je z 21 vzponi slavil v kategoriji tekmovalci, drugi je bil Mitja Volčanšek iz Izole, tretji pa Matejev prijatelj Jani Marn
iz Vuzenice, oba sta končala pri 20 vzponih. V razvrstitvi sledijo Andrej Drobež 18 vzponov, Igor Alpner 17 vzponov, Brane Torkar 16 vzponov, Matjaž Petrušič in Klemen Zupan 15 vzponov, Izidor Cimerman in Marko Hribar 11 vzponov ter Robert Kastelic 10 vzponov.
Med pohodniki je zmagal Dare Golob iz Rožičnega s 16 vzponi pred Boštjanom Kosom in Janezom Golobom, oba iz Kamnika in s 15 vzponi. Sledijo Primož Frantar s prav tako 15 vzponi, Janko Žibert, Brane Potočnik in Klemen Gradišek so dosegli 13 vzponov, Andrej Marčun, Damjan Golob, Matej Benkovič in Mirko Zajc 12 vzponov, Bojan Šavorn in Matjaž Prezelj 11 vzponov ter Vinko Plevel, Andrej Jeglič, David Jeran, Tomaž in Sebastjan Prezelj, Matjaž Škofic, Robert Babič pa so se ustavili pri 10 vzponih.
Pri ženskah je bila najbolj vzdržljiva Helena Bogataj iz Mekinj, ki je s 17 vzponi zmagala v kategoriji pohodnic, pred Anko Hribar iz Vrhpolj in Ireno Podbevšek iz Mekinj, obe s 14 vzponi. Ireni Burgar je uspelo 13, Tini Škrjanc pa 11 vzponov, Polona Rak, Nataša Vrtačič, Darija Doblekar in Sandra Rebernik pa se lahko pohvalijo z 10 vzponi. Med tekmovalkami je slavila Helena Fric Križanec iz Rogaške Slatine pred Katjo Drobež iz Ljubljane in Jano Pavlič iz Buča, vse so opravile 16 vzponov, sledijo Simona Sitar 13 vzponov in Brigita Burja 12 vzponov.
Anita Mejač Fotografije: Dušan Štrajhar
/II
I JI |-v
Pri ženskah je bila najbolj vzdržljiva Helena Bogataj iz Mekinj, ki je s 17 vzponi zmagala v kategoriji po-hodnic.
Absolutni zmagovalec letošnje vzdržljivostne preizkušnje 24 ur Sv. Primoža je Kamničan Matej Hribar, ki se čudi kako uspe Petru s prijatelji iz leta v leto prirediti to krasno prireditev, kjer se čuti prisotnost domačnosti in visoka toleranca do nastopajočih.
Ko ]© plavanje užitek za dobro počutje
Jože Jager, zvesti obiskovalec, je navdušen nad termalno vodo in termami Snovik:
»V terme Snovik prihajam že 6. leto in sicer 3-krat na teden. Navdušuje me zelena okolica in prijetno vzdušje. Termalna voda blagodejno vpliva na mojo kožo. Najraje na masažnih šobah v bazenu masiram stopala, saj je zdravilni učinek podoben kot pri refleksni masaži. S tem izboljšujem prekrvavljenost telesa. Po kopanju se počutim zelo dobro. Prepričan sem, da tudi pitje termalne vode dodatno krepi moje zdravje.«
Plavanje je nedvomno zdrava rekreacija. Je vseživljenjski šport, ki koristi celotnemu telesu. Snoviška termalna voda je od leta 2006 uradno priznana kot naravno zdravilno sredstvo. Ima zdravilne učinke in dokazano blagodejno vpliva na kosti, kožo in prebavo. Voda je brez primesi, bogata z magnezijem, kalcijem in koristnimi minerali, zato je odlična za kopanje in pitje.
Zato so terme Snovik pravi raj, da storite nekaj za svoje zdravje in počutje!

TERME
SNOVIK
1rnt:.iliiiJi uiillirtV
Terme Snovik - Kamnik, Tel.: 080 81 23, www.terme-snovik.si, info@terme-snovik.si
Dare Golob iz Rožičnega je svojo krstno udeležbo na 24 ur Sv. Primoža zapisal z velikimi črkami in s 16 vzponi z zmago med poho-dniki. Čestital mu je tudi Dušan Štrajhar, ki je veselje in trpljenje udeležencev, kot tudi vzdušje in podporo navijačev, ujel v fotografski objektiv.
10 23. maj 2014
MED NAMI - DOBRODELNOST
Kamniški OBČAN
Slavnemu perovskemu predniku za praznik -pušeljc zelenja in veselja iz domačega kraja
Stojnice so ponujale gostoljubje perovskim zelemenjavcem.
Prvo perovsko srečanje vrtičkarjev je v soboto, 10. maja, prestalo ognjeni krst! V razkošju zelenja perovskega travnika na Zg. Perovem in toplega sonca, kot smo si lahko samo želeli. Praktične in doma sestavljene stojnice so gostoljubno pričakale prve »zelemenjavce« raznoraznih rastlin, sadik in semen, od avtohtonih slovenskih semen do posebnih vrst sadik črnega, rumenega in rdečega paradižnika, pora, solat, paprik, bučk, drobnjaka in prav posebnih rož,...). Mizica, pogrnjena s čednim čipkastim prtičem, je ponujala domač čaj, kavo in pecivo, ki so ga za to priložnost spekle prijazne sosede. Dragica, Frenk, Branko, Veronika, Irena in Tatjana so nam zaupali svoje vrtnarsko znanje in izkušnje: o koristnosti koprivinega semena (za vse po petdesetem...); kuhanju po starih receptih (mimogrede, na naslednji perovski tržnici se bo tudi kuhalo); vzgoji avtohtone maslenice Perovo (ki se ta čas ne more in ne sme deliti, bo pa čez mesec dni bogato cvetela na Novakovem vrtu); menjalnem krogu v Kamniku in skupnostnem vrtu, ki prav te dni nastaja na Šutni; izkušnjah pri pridelavi zelenjave; nadvse praktičnih namakalnih bučkah in nenazadnje o generatorju na prosto (brezplačno) energijo. Dobro »obiskana« je bila tudi mala vrtna knjižnica in k sprejemni mizici nam je uspelo priklicati kar nekaj vrtičkarjev, da so se vpisali v našo vrtičkarsko »bazo« podatkov, ki bo prišla prav za medsebojno obveščanje in nadaljnjo širitev perovske zelemenjave.
Otroško obarvana in prisrčna sta bila kotička za otroški delavnici: v enem so se zbrale deklice in dekleta, ki so spletale venčke iz ivanjščic, v drugem pa so nastajali čudoviti glineni okrasni lončki ...
Veselo in živahno sejmarsko dogajanje je spremljalo toplo sonce. Tako toplo, da so rastlinam, sadikam in nekaterim sejmarjem prav prišli senčniki, ki so jih ponudili prijazni sosedje. Med zadovoljne obiskovalce so se pomešali tudi župan in podžupanja Kamnika ter nekdanja varuhinja človekovih pravic. Organizatorji dogodka smo takšne pozornosti in podpore še posebej veseli. Člani društva Perovo se bomo še naprej trudili, da s takšnimi dogodki oživimo zgodovinske perovske vezi, še bolj povežemo domačine Sp. in Zg. Perovega in Perovemu nadenemo obraz prijaznega kraja, kamor so vabljeni vsi Kamničani. Tudi s te perspektive je perovski most, ki se gradi, tako pomemben za Perovo.
Obiskala sta nas tudi zaslužna člana našega društva Perovo: ustanovna in prva predsednica Katja, ki perovske korenine zdaj odganja na Krasu (a še vedno ostaja naša članica) in naš likovni oblikovalec Dušan, brez katerega naše društvo (plakati, letaki in Perovski list) ne bi imelo tako izvirne podobe. Tudi Karina, urednica Delove Odprte kuhinje in novinarsko pero Perovskega lista, je med sobotnimi obveznostmi našla nekaj trenutkov za obisk in nas potolažila, da z dogodkom zelemenjave prav nič ne zamujamo.
Prišel je tudi mladi sosed Jonas in ob harmoniki zapel nekaj večno zelenih, ob katerih ni šlo drugače, kot da smo se mu pridružili. Z orglicami, plesom.
Tistega sobotnega dopoldneva je bilo vse prav, smejali smo se ljudje in smejalo se je sonce. Semena, sadike in rastline so našle nove vrtne »domove«. Verjamem, da bi bil zadovoljen tudi naš slavni perovski prednik Pero ali Bero, ki je 8. maja praznoval svojo 773. pomlad. Le kdo se ne bi razveselil bogatega pušeljca perovskega zelenja in dobre volje.
Ko je zvonec ob enih popoldan oznanil zapiranje tržnice, nam je bilo vsem po malem žal, a z obljubo, da dogodek ponovimo in še nadgradimo, je bilo tudi slovo prijetno.
Športno kulturno društvo Dober dan, Perovo
Daruj življenje, daruj kri
Kri je še vedno nenadomestljivo zdravilo, ki preprečuje hude posledice in smrt, predvsem po zaslugi krvodajalcev. Na Zavodu RS za transfuzijsko medicino pravijo, da jih v Sloveniji potrebujejo okoli 300 na dan, Lidija Zagorc iz Območnega združenja Rdečega križa Kamnik pa zagotavlja, da je v kamniški občini občuten porast krvodajalcev v zadnjih letih. Pred desetimi leti je bilo v naši občini 1.031 krvodajalcev, lansko leto pa že 1.816. Gledano v slovenskem merilu, se je lani krvodajalskih akcij udeležilo 111.106 krvodajalcev, ki so zdravstvu zagotovili več kot 42.000 litrov krvi, kar zadošča potrebam po krvi v Sloveniji. Krvodajalstvo je odsev človečnosti, ki temelji na načelih prostovoljnosti, brezplačnosti in anonimnosti, krvodajalci pa s svojo velikodušnostjo zagotavljajo nemoteno delovanje zdravstva.
V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri
Začetki transfuzijske službe v Sloveniji segajo v leto 1945, ko je bil v Ljubljani ustanovljen transfuzijski oddelek pri Centralni vojni bolnici, 4. junija pa so odvzeli prve doze in jih tudi konzervirali. Ta prelomni dogodek je postal tudi dan slovenskih krvodajalcev. Devet let kasneje so uvedli brezplačno, prostovoljno in anonimno krvodajalstvo, kar pomeni, da Rdeči križ Slovenije organizirano izvaja krvodajalske akcije že 59 let. Vse do danes je že več kot štiri milijonov krvodajalk in krvodajalcev darovalo skorajda dva milijona litrov krvi. »Bolezni in krvavitve, ki ogrožajo zdravje ali življenje zaradi pomanjkanja krvi in njenih sestavin, zdravimo s transfuzijami krvi. Največji porabniki so bolniki z boleznimi krvi in krvotvornih organov (kostnega mozga), bolniki z rakom, bolniki, zdravljeni s transplantacijo organov in kostnega mozga, ponesrečenci in bolniki, ki kri potrebujejo zaradi operativnih posegov. Takšne oblike zdravljenja omogočajo krvodajalci, saj za kri zaenkrat nimamo ustreznega nadomestila. Pri zdravljenju s krvjo si lahko pomagamo le ljudje med seboj,« pojasnjuje Lidija Zagorc z OZRK Kamnik, ki v kamniškem Domu kulture od leta 2008 trikrat letno - februarja, junija in oktobra - organizira dvodnevno krvodajalsko akcijo. V Sloveniji smo lahko ponosni, da s prostovoljnimi in neplačanimi krvodajalci že skoraj šestdeset let sami zagotavljamo zadostno količino varne in kakovostne krvi za vse naše bolnike. »To nas uvršča ne samo med dobro organizirane, temveč tudi med nesebične, altruistične narode. Do zdaj se pri nas še ni zgodilo, da nekdo, ki je potreboval kri, te ni dobil.«
Ena glavnih usmeritev programa je tudi vključevanje mladih v krvodajalske akcije, saj bodo mladi krvodajalci v prihodnosti nosili breme nacionalne preskrbe s krvjo. V Kamniku na februarski krvodajalski akciji že vrsto let sodelujejo številni kamniški srednješolci, katere vedno pohvali tudi osebje iz Zavoda za transfuzijsko medicino. Lidija Zagorc je prepričana, da gre glavna zasluga Cirili Jeras, saj jih izredno dobro pripravi na odvzem krvi, zato z njimi ni skoraj nič problemov, le v redkih primerih pride do kakšnega kolapsa.
Krvodajalci, skriti heroji
Krvodajalec je lahko vsak, ki je zdrav, star od 18 do 65 let in tehta najmanj 50 kilogramov. Ženske lahko darujejo kri vsake štiri mesece, moški vsake tri mesece, ponoven odvzem plazme je mogoč že po dveh tednih, krvodajalec pa lahko na leto podari kar do petnajst litrov plazme. »Plazmo pridobivajo s predelavo iz polne krvi krvodajalca ali s posebnim postopkom odvzema s celičnim ločevalcem - plazmaferezo, pri kateri krvodajalcu odvzamejo polno kri, izločijo plazmo in vrnejo krvne celice v krvni obtok. Sveže zamrznjeno plazmo, ki jo je mogoče hraniti 2 leti na -30 °C,
Kamničan Matjaž Ravnikar je kri daroval že 105-krat. Krvodajalec je lahko vsak, ki je zdrav, star od 18 do 65 let in tehta najmanj 50 kilogramov.
uporabljajo za klinične namene in za izdelavo zdravil iz krvi. Z rednimi odvzemi vzdržujejo stalne zaloge. Trenutne zaloge krvi so zadovoljive, se pa nenehno spreminjajo - odvisno od porabe in odziva krvodajalcev na vabila,« razlaga Kamničan Janez Repanšek, izredno aktiven krvodajalec in član upravnega odbora Območnega združenja rdečega križa Kamnik. S transfuzijami praviloma nadomeščajo le sestavino krvi, ki je bolniku primanjkuje, kar je učinkoviteje in varneje, zato iz krvi krvodajalcev pripravljajo pripravke, ki vsebujejo sestavine krvi (krvne komponente za različne namene) ali sestavine plazme (za zdravila iz krvi): pripravke eritrocitov dajejo slabokrvnim bolnikom, s transfuzijami trombocitov zaustavljajo krvavitve, motnje strjevanja krvi zdravijo s plazmo in faktorji strjevanja krvi, s pripravki levkocitov in protiteles krepijo pomanjkljivo obrambno sposobnost, za pomanjkanje beljakovin krvi in vzdrževanje krvnega volumna pa dajejo albumin. Odvzeto enoto polne krvi ločijo na njene posamezne sestavine oziroma krvne komponente, ki po odvzemu različno hitro propadajo, zato morajo kri predelati v šestih urah po odvzemu. Vsaka krvna komponenta zahteva posebno hranjenje v posebni ohranitveni raztopini, eritrocite ali rdeče krvne celice hranijo v posebnih hladilnikih na +2 do +6 °C, obstojni so šest tednov, trombociti ali krvne ploščice so obstojne pet dni na +22 °C, plazmo pa globoko zamrznejo na -30 °C in takšno lahko hranijo do enega leta. Vsako odvzeto enoto krvi testirajo še na štiri povzročitelje nalezljivih bolezni, in sicer virus zlatenice tipa B, virus zlatenice tipa C, virus HIV in sifilis, za bolnike, ki so imunsko zelo oslabljeni, na primer po kemoterapiji in transplantaciji, ali za nedonošenčke pa tudi na prisotnost citomegalovirusa.
Janez Repanšek je krvodajalec že štirideset let in je daroval kri že 168-krat. Za 160 darovanj je prejel priznanje Rdečega križa Slovenije in majhno pozornost. Že od nekdaj je prepričan, da je bolje stokrat dati kri, kot jo enkrat prejeti.
Koliko krvi je potrebno?
za srčno operacijo: okoli 6 enot krvi, kar pomeni 6 krvodajalcev; za operacijo rakastih novotvorb: več kot 20 enot krvi; za presaditev jeter: 20 enot krvi; za ponesrečence: tudi do 30 enot krvi; za komplikacije pri porodu: 10 enot krvi ali več.
Biti krvodajalec je najlepše poslanstvo
Kamničan Janez Repanšek je krvodajalec že štirideset let, vse od srednješolskih let. »Ko sem videl, kako pomembno je krvodajalstvo, sem si rekel, da je bolje dati kri stokrat, kot da jo enkrat dobim,« v smehu pove Janez, ki je svojo napoved že krepko presegel, saj je februarja daroval kri že 168-krat v različnih oblikah, od polne krvi, plazme do citofereze. Seveda bo ta številka višja že junija na naslednji kamniški krvodajalski akciji. V zadnjih štiridesetih letih se je darovanje krvi v tehnološkem smislu neverjetno spremenilo, a poslanstvo še vedno ostaja enako. Janez je hvaležen, da še ni imel potrebe po prejemu krvi, že prejeli pa so jo svojci. Očitno je oče izvrsten zgled, saj so tudi Janezove štiri hčere krvodajalke. Janez še pripomni, da je v teh časih pomembno držati skupaj in pomagati drug drugemu, saj nikoli ne veš, kdaj boš sam potreboval pomoč. Obenem pa dejstvo, da si krvodajalec, pomeni, da si zdrav, saj si pred odvzemom krvi tudi skrbno pregledan.
Naslednja krvodajalska akcija bo potekala 5. in 6. junija v prostorih Doma kulture Kamnik, kadarkoli pa lahko darujete kri v rednem delovnem času transfuzijskih služb širom Slovenije.
BOJANA KLEMENC
Planinska pesem na Šmarni gori
Po več kot dvajsetih letih spet RA izpiti v Kamniku
Potem, ko je zaradi denacionalizacije radioklub Kamnik, S59DMN izgubil svoje klubske prostore, kjer so imeli učilnico, delavnico in sprejemno oddajno sekcijo, je radioamaterstvo v Kamniku skorajda zamrlo. Po petnajstih letih so nekateri entuziasti radioklub ponovno obudili in lani jeseni začeli s tečajem za radioamaterje. Tečaj v prostorih osnovne šole Marija Vera za učence višjih razredov ter tudi nekaj nekdanjih učencev in njihovih staršev je vodil Jože Prezelj S51TX.
Trud mentorjev se je poplačal in v petek, 28. februarja, je 15 kandidatov pristopilo k izpitu. Komisija v sestavi: predsednik Franci Žankar S57CT, Dragan Selan S55Z in Boris Zabukovec S51ER je preverila znanje kandidatov in odločila, da so vsi primerno pripravljeni.
Ker je bil eden od kandidatov tudi učitelj na tej šoli, šoli pa je v interesu, da se otroci tehnično izobražujejo, bo klub najverjetneje dobil prostor za radijsko sekcijo
Franci ŽANKAR S57CT, Bojan KLEMENCS51KB, Jože PREZELJ S51TX, Boris ZABUKOVEC, S51ER (foto S55Z)
kar na šoli. Tako bodo novi operaterji pod nadzorom mentorjev v kratkem opravili prve samostojne zveze, seveda pa jim sledi še vseživljenjsko izobraževanje. Želimo jim vso srečo in na slišanje na frekvencah!
Pevci PSPD Lira smo v maju in pred začetkom poletja še vedno zelo aktivni. V petek, 9. maja, smo se udeležili prireditve, ki jo vsako leto pripravlja Turistično društvo Šmarna gora Tacen, Turizem Ljubljana in če-trtna skupnost Šmarna gora.
31. Planinska pesem na Šmarni gori je bila letos posvečena 140-le-tnici rojstva in 80-letnici smrti generala Rudolfa Maistra. Njemu je bil
posvečen tudi ves program, saj smo vsi nastopajoči izvedli vsaj po eno njegovo delo. Na začetku smo, kot se za vse prireditve spodobi, skupaj z godbo Vodice v združenem zboru izvedli Himno in Triglav (Aljaž - Ze-mljič) ter Kazen (Maister, Adamič).
Slavnostna govornika sta bila mag. Milan Lovrenčič, predsednik četrtne skupnosti, in Igor Pirkovič, ki je predstavil generala Maistra v
pesniški luči in njegov pomen v današnjem času. Lira se je predstavila s pesmimi Slovenec sem (Gomolj-šek, Ipavec), Završki fantje (Maister, Adamič) in Cvete dekletu rožmarin (Maister, Misson). Številni pohodniki in obiskovalci, ki so prišli na Šmarno goro v prekrasnem sončnem vremenu, so naš nastop in izvedbo pesmi nagradili z bučnim aplavzom.
Tekst in foto: ALOJZ HANČIČ
Kandidati pri izpolnjevanju izpitnih pol, med njimi tudi pobudnik organizacije tečaja na OŠ Marije Vera učitelj Andrej Kočar (drugi z desne spodaj).
MAD NAMI
23. maj 2014 11

RAZISKOVALCEM, ATLETOM IN PRVEMU RADIU OB BOK ŠE HAIKU
Veste, kaj je haiku? Zagotovo lahko pritrdilno odgovori naš dijak Gašper Tonin, ki zna trenutke narave rahločutno ujeti v to trivr-stično pesniško obliko japonskega izvora. S svojimi haikuji se je znašel med najboljšimi izmed 400 dijakov, ki so sodelovali na natečaju slovenskih šol. Po 5 ha-ikujev vsakega avtorja je vpeto v cikel, najboljši pa so objavljeni v zborniku. Njegov urednik, E. Saračevic, je kot utemeljitev ob izboru Gašperjevih haikujev zapisal: »Ena od ugotovitev za današnji svet je, da smo ljudje premalo sočutni drug do drugega. Po drugi strani jih je vedno več, ki poudarjajo tudi sočutje do živali in rastlin. Pesnik pripoveduje o
Gašper Tonin s svojim haikujem
sočutju do »premraženih bledih oblakov«. Takšnega sočutja do nežive narave je zmožna le rahločutna, pesniška duša.«
Veliko zvočne poezije pa je bilo zbrane tudi v soboto, na dan, ko je prvič v zgodovini oddajal Radio Kamn'k. Projekt naših dijakov in mladinskega centra Kotlovnica je bil najglasnejši in najodmevnejši del dvodnevnega dogajanja v okviru tabora nadarjenih.
Manj glasni, a toliko bolj hitri so bili naši dijaki na prvenstvu srednjih šol v atletiki, ki je 14. maja potekalo v Kranju. Vsi naši dijaki so se dobro odrezali, še posebej pa moramo pohvaliti Janeza Goljo, ki je zmagal na 1000 m, ter Karmen Orehek in Matijo Kova-čiča Ivanjka, ki sta na isti razdalji zasedla 2. mesto.
Brez raziskovanj ni napredka - tega se še kako zavedajo naši
mladi raziskovalci, ki so se skozi sito 1200 raziskovalnih nalog prebili v zaključni del državnega tekmovanja Znanost mladini,
ki je 19. maja potekalo v Murski Soboti. Dobili smo kar 2 zlati priznanji za nalogi Center na begu (Zala Metelko, Matevž Komočar in Jure Kosmač z mentorjema prof. Trškanovo in dr. Kokaljem) ter Neveljska pošast (Liza Uršič z mentorjem prof. Vresnikom), srebrno priznanje si je zaslužila raziskovalna naloga Sove, sloni in satelitski krožniki (Lučka Maj ceno vič in Neža Vavpetič z mentorjema prof. Jerasovo in
Atleti GSŠRM na prvenstvu srednjih šol v Kranju
prof. Vrankarjem) ter dve bronasti priznanji za nalogi Smo politični po naravi in ali je država zgolj umetna tvorba (Larisa Vrtačnik in Urban Braune z mentorico prof. Hladnikovo) ter Partnerski odnosi med srednješolci (Katarina Kumer in Petra Pirc z mentorjem mag. Časom).
Precej dlje od Murske Sobote pa je pot peljala še dva naša mlada raziskovalca, Laro Jerman in Gregorja Koširja, ki sta s profesorico Sonjo Trškan in predstavnicama II. Gimnazije Maribor v turškem Carigradu med 22 državami udeleženkami predstavljala Slovenijo. Lara in Gregor sta s svojo raziskovalno nalogo z naslovom Na sončni strani Kamnika zasedla prvo mesto.
Naš muzikal Immortals je v maju doživel že šesto ponovitev,
Veronika z Malega gradu in tuhinjska fila osvojili Škisovo tržnico
7. maja se je v Ljubljani odvil dogodek, ki že 17. leto povezuje študentske klube iz vse Slovenije. Tudi letos je Študentski klub Kamnik navdušil s predstavitvijo lokalnih znamenitosti in jedi ter z Okusi Kamnika in Veroniko z Malega gradu ubranil naslov zmagovalca Škisove Tržnice.
Škisova tržnica je dogodek, ki se ga vsako leto udeležijo prav vse študentske organizacije Slovenije. Že tradicionalno je prizorišče dogodka Ilirija, kjer v popoldanskih urah klubi predstavljajo lokalne kulinarične specialitete in posebnosti.
Po besedah predsednika kluba Žige Zoreta so se priprave na Škisovo tržnico začele že v februarju, ko smo zbirali predloge in ideje kako prekositi lanskoletno predstavitev. Z aktivisti smo se na koncu odločili za tematiko Veronike z Malega gradu ter Okuse
Kamnika. Izkazalo se je, da je bila izbira pravilna, saj je bila stojnica skozi celotno dogajanje dobro obiskana. Ponudili smo tuhinjsko filo, kot eno izmed izbranih jedi, ki jih predstavlja projekt Okusi Kamnika. Projekt promovira jedi, ki so za Kamnik in okolico značilne in imajo v tem smislu tudi posebno kulturno vrednost. Tuhinjsko filo je za lačna študentska usta brezplačno pripravilo gostišče Pri planinskem orlu. Tudi letos so nas obiskali nekateri znani obrazi, kot sta evropski poslanec Ivo Vajgl in ljubljanski župan Zoran Jankovic, ki sta bila navdušena nad tuhinjsko filo. Ob bok Okusom Kamnika smo postavili naš napitek, ki smo ga poimenovali Veronikin poljub.
Vzdušje na tržnici je bilo zelo prijetno in nekateri aktivisti, ki so se prireditve udeležili prvič, so bili nad prireditvijo prijetno presenečeni. »Sproščeno vzdušje, zanimivo
ogledalo si ga je že več kot 1500 navdušenih gledalcev. Še posebej veseli smo, da je med gledalci vedno več osnovnošolcev, ki prihajajo iz kamniških ter tudi drugih osnovnih šol. Na zadnji predstavi nas je s svojim obiskom počastil celo veleposlanik Združenih držav Amerike g. Mussomeli, ki je po predstavi navdušeno poklepetal z nastopajočimi, seveda v angleščini.
ŠE POZIV ZA ZBIRANJE POMOČI
Naš dijak, MEPI-jevec in prostovoljec Kemal Dizdarevič ob naravni katastrofi, ki je doletela Srbijo in Bosno, organizira zbiralno akcijo. Prinesete lahko hrano, vodo, oblačila, grelne naprave, odeje ali denar. Zaradi stikov, ki jih ima v Bosni s humanitarno organizacijo Sadaka Bužim, bodo pomoč dobili res pomoči potrebni, saj ta organizacija skrbi za 150 družin. Eno izmed zbirnih mest je v šoli.
Vabljeni na deveti Pozdrav iz Kotla
Maj je v mladinskem centru Kotlovnica že tradicionalno nabit z zanimivimi aktivnostmi: preteklo soboto ste nas lahko ujeli na frekvenci Radia Kamn'k, ki smo ga pripravljali ekipa mladinskega centra Kotlovnica in Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik v sklopu projektnih dni za nadarjene dijakinje in dijake, tokrat pa vas vabim na festival Pozdrav iz Kotla, ki bo v petek in soboto, 23. in 24. maja, v prostorih mladinskega centra Kotlovnica.
S festivalom Pozdrav iz Kotla bomo že devetič pred poletnim premorom predstavili, kaj vse se med letom dogaja pri nas. V petek ob 18. uri se obeta pravi plesni spektakel Brejk + Dens, v katerem bodo moči združili The Rock Crew ter plesalke in plesalci kluba Sin Šin. Sobota pa bo potekala v sproščenem piknik vzdušju, od 16. ure dalje se bodo pekli čevapi, nekaj pa se bo našlo tudi za tiste, ki ne jedo mesa, žogali se bomo, skakali gumitvist in igrali namizni tenis, predstavili se bodo skejtarji iz Debele Veronike, obiskali pa nas bodo tudi Thin Slackline. Večerni del festivala se bo začel z improviza-torji, lahko bomo priča tudi nastopu kamniških impro legend.
Pozdrav iz Kotla se bo kot običajno zaključil s koncertom. Tokrat bodo na odru Kotlovnice v sklopu evropske turneje žgali beograjski Repetitor, ki jih portal RockOnNet opisuje kot enega najzanimivejših in najprodornejših mladih bendov z Balkanskega polotoka in njihovo glasbo opredeljuje kot energični rokenrol, postpunk in še marsikaj vmes. Predskupina Repetitorjem bo novogoriški trio Bring On The Vanguards, ki so svoj stoner-ski indie rokenrol na odre prvič zvlekli pred kakim letom. Upam, da se vidimo na zaključku še ene uspešne kotlovniške sezone!
TJAŠA PETROČNIK
Večer smeha za pomoč družini iz Kamnika
V Leo klubu Kamnik smo se odločili, da pomagamo štiričlanski družini, ki se je znašla v finančni stiski s pomočjo predstave »Moška copata« z Ranko Babičem v glavni vlogi.
Tako smo v soboto, 10. maja, v Domu kulture Kamnik pripravili večer smeha, saj je Ranko Babič v dobri uri in pol gledalce nasmejal do solz. Skozi predstavo je predstavil sebe, svojo družino in svojo boljšo polovico, ki ga je spremenila v pravo moško copato. Občinstvo mu je pomagala ogreti znana slovenska igralka Tina Gorenjak, ki pa je predstavila ženski vidik glede odnosa moški-ženska.
Skoraj polna dvorana, ki se je smejala in uživala, hkrati pa pomagala družini, je odlična popotnica za še bolj zagnano delo članov Leo kluba Kamnik.
Radi bi se zahvalili vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji tega dogodka: Domu kulture Kamnik, Borisu Kralju za donacijo, Ranku Babiču in Tini Gorenjak, predvsem pa obiskovalcem, ki ste pokazali, da vam ni vseeno za družine v stiski.
Upamo, da nas boste podpirali tudi pri prihodnjih projektih.
Medgeneracijsko sodelovanje -Igre naših babic in dedkov
dogajanje, dobra glasba, veliko mladih, super ekipa, res lepa izkušnja! Bila sem prvič in upam, da bom tudi naslednje leto,« je bila navdušena Nina.
Pozno popoldne, ko so nam sosedje Celjski grofi na svoj grad skoraj odpeljali naši dve grajski gospodični, je napočil čas za razglasitev najboljše stojnice Škisove
tržnice 2014. Izmed 57 stojnic, ki
so ponujale kulinariko in predstavljale svoje okolje, je zmagala prav kamniška! »Vesel in ponosen sem, da sem lahko predsednik kluba, ki je že drugo leto zapored zmagal za najboljšo, najlepšo in najbolj izvirno stojnico Skisove tržnice. SKK in mesto Kamnik smo tako zopet predstavili na najboljši možen način,« je ob zmagi še dodal Žiga Zore.
Besedilo in fotografije: ŠPELA NOVAK
Drage babice in dedki!
Vi ste zakladnica znanja, modrosti
in zanimivosti.
Vzamete si čas za svoje vnučke. Z nami imate veliko potrpljenja. ZELO RADI VAS IMAMO!
V četrtek, 8. maja, se nam je v šoli pridružilo devet članic Društva upokojencev Motnik-Špitalič. Odločili smo se, da se bomo skupaj igrali družabne in gibalne igre iz starih časov. Pridno smo iskali gradivo in komaj čakali na ta dan. Najprej smo jih pozdravili in jim zapeli nekaj ljudskih pesmi. Nato smo jih spraševali o igranju v njihovi mladosti in babice so nam prijazno odgovarjale. Majda Zupančič nam je prebrala odlomek iz Pestrne, Ivica Jeglič pa nam je iz cunj naredila punčko Pikapolonico in fantka Petrča. Razdelili smo se v trojke, izbrali družabne igre in se igrali. Nato smo šli na igrišče, kjer smo se igrali trden most in za zaključek še med dvema ognjema. Uživali smo tako učenci, kot tudi naše babice.
Za zaključek smo se posladkali s čokoladnimi rezinami, ki so nam jih prinesle in se jim zahvalili z darilcem, ki smo ga izdelali zanje. Pred odhodom smo si obljubili, da gremo še pred zaključkom šolskega leta skupaj na športni dan - pohod.
Učenci smo si bili enotni, da nam je bilo zelo lepo, babice pa so povedale, da je bilo naše druženje prijetno, zanimivo, poučno in si želijo, da se čim prej ponovi.
V imenu motniških Polžkov zapisala Vida Kovačič
Igra je najvišja stopnja otrokovega razvoja, je spontan izraz misli in občutkov, je najčistejša stvaritev otrokovega uma. (Friderich Frobel)
Kamnik dobil državnega prvaka tudi v namiznem tenisu
Mladi kamniški igralci namiznega tenisa so dosegli izjemen uspeh na državnem prvenstvu, ki je bilo zaključeno na Muti v četrtek, 15. maja. Najbolj množično tekmovanje učencev osnovnih šol je potekalo na petih nivojih. Najprej so bila februarja izpeljana občinska prvenstva, nato področna, sledili so četrtfinalni, polfinalni in finalni turnirji. Na višji nivo tekmovanja se uvrstita dva najboljša. Na Muti je tako igralo 8 najboljših v dveh starostnih kategorijah po sistemu vsak z vsakim. Na finalni del tekmovanja se je uspelo uvrstiti kamniškim učencem Nejcu Erjavcu iz OŠ Toma Brejca, Evi Šobar iz OŠ Frana Albrehta in Dejanu Jokiču iz OŠ Marije Vere. Na koncu je Nejc v kategoriji učencev od 6. do 9. razreda osvojil 4. mesto, Eva je v kategoriji učenk od 1. do 5. razreda postala vice prvakinja. Največji uspeh in naslov državnega prvaka je v kategoriji učencev od 1. do 5. razreda dosegel Dejan Jokič iz OŠ Marije Vere. Do uspehov so mladi igralci prišli s trdim delom in z vsakodnevnimi treningi. Dejan nam je takole razložil skrivnost kako postati državni prvak: »Trenerji nas učijo da spoštujemo starše, učitelje in starejše, da smo vestni in zavzeti na vadbi in da nam je šola vedno na prvem mestu. Z veseljem hodim na treninge in upoštevam navodila. Na tak način sem osvojil že veliko kolajn.«
Mladim kamniškim namiznotenisačem čestitamo in jim želimo še veliko uspehov in zmag na njihovi športni poti.
Željko Buric
Že četrto leto zapored so Brezjani tekli na Vovar
Namiznoteniški biseri iz Kamnika: Eva, Nejc in Dejan v spremstvu trenerjev.
Druga sobota v maju je na Brezjah rezervirana za tradicionalni tek na 940 metrov visok Vovar. Priprave nanj tečejo skozi vse leto, saj brezjanski ljubitelji teka trenirajo v dobrem in slabem, brez izgovorov. Čeprav navzen morda izgleda, da se tekači borijo za prestižno prvo mesto ali celo za rekord proge, pa gre v resnici za trd boj posameznika s samim seboj.
Tekmovalci so po žvižgu Jerneja Koncilje štartali »na ovinku« nad Zvržinovo hišo. Na začetku se proga za ogrevanje spusti do Vodic, nadaljuje pa po bolj ali manj položni, tri kilometre dolgi gozdni cesti. Pot se nato strmo vzpne pro-
ti vrhu, kjer tekmovalci v slabem kilometru premagajo več kot 300 metrov višinske razlike. Najboljši čas je postavil Uroš Tomec, ki je leta 2011 progo pretekel v pičlih 25 minutah in 45 sekundah. Letošnji zmagovalec Jure Kukovič se je rekordu približal na manj kot minuto. Drugo mesto si je pritekel Teo Lužar, tretji pa je bil Matej Rak. Sledili so: Jože Grčar in Bojan Zvržina (glavna pobudnika ter zagrizena organizatorja dogodka), Aleš Arko, Anka Starovasnik, Irena Grčar, Brabara Močnik, Boris Korošak, Brane Hribar, Mihela, Lucija in Petra Gabrovec.
Tekmovalce so na vrhu priča-
kale fanfare in navdušeni vzkliki navijačev, ki so poskrbeli, da so se tekmovalci primerno odžejali in okrepčali. Nato so se odpravili pod Zvržinov toplar, kjer se je v velikem kotlu že kuhal divajčinski golaž, na žaru pa vztrajno obračal odojek. Po nekaj globokih vdihih in uradni razglasitvi rezultatov se je duh športnega dopoldneva prelil v popoldne, ki so ga zaznamovale naloge t.i. športno-vzgojnega kartona. Udeleženci so se tako pomerili v teku na 100 metrov, skoku v daljino, dotikanju plošče, sklecah in trebušnjakih, izmerili pa so si tudi kožno gubo. Veliko vznemirjenja je povzročila medsebojna pri-
merjava rezultatov, še bolj zanimiv pa je bil vpogled v posameznikov napredek od zadnjega testiranja.
Skupinska rehabilitacija se je odvijala na brezjanski plaži, kjer so se vaščani sproščeno prepustili dobri družbi in vzdušju. Več kot dvanajst ur trajajoč dogodek je zaznamovala dobra volja in zadovoljstvo udeležencev, ki vsi že komaj čakajo, da se prihodnje leto ponovno snidejo.
Iskrene čestitke vsem, ki ste dokazali, da so volja, moč in vztrajnost pot, ki pelje do željenega cilja. Bravo Brezjani! Ponosni smo na vas!
BOJANA LUZAR
60 let Kegljaskega kluba Kamnik
Po najbolj uspešni tekmovalni sezoni v zgodovini Kegljaškega kluba Kamnik je na vrsti Pokal Kamnika
za vse kategorije. Rezultati pokala štejejo tudi za klubsko prvenstvo za leto 2014.
Klubski prvaki so postali Anja Zupančič, Jakob Jančar, Irena Ko-privc in Franci Grubar. Rezultati finala: Deklice: 1. Anja Zupančič, 2. Tea Repnik, 3. Taja Žagar Dečki:	1. Jakob Jan-
čar, 2. Metod Zamljen, 3. Klemen Končnik Članice: 1. Irena Koprivc, 2. Tadeja Kokalj, 3. Lidija Pirman
Člani: 1. Franci Grubar, 2. Rudi Vidic, 3. Franci Kozjek Od 13. maja pa do konca meseca poteka Svetovno prvenstvo za mladince in člane v Brnu na Češkem, na katerem nastopata Kamničana Peter Jantol med mladinci in Klemen Mahkovic v članski reprezentanci.
O dosežkih naših igralcev bomo poročali po končanem prvenstvu. V juniju se začenjajo priprave kandidatov za slovensko reprezentanco U18, med katerimi so tudi
Klara Koprivec, Gregor Poljanšek in Jakob Jančar.
Kegljaški klub Kamnik letos praznuje 60 let delovanja. Praznovanje bo potekalo v soboto, 31. maja, na kegljišču. Program bo potekal ves dan z veliko kegljanja in tudi zabave. Ob 12. uri bodo začeli najmlajši, nadaljevali bodo kadeti in mladinci. Vrhunec dneva pa ob 17. uri, ko bodo nastopili naši najboljši igralci in povabljenci, ki so najbolj zaslužni za promocijo kegljanja tako doma kot v svetu in so naši prijatelji. Povabili smo Primoža Pintariča, Franca Kirbiša, Uroša Stoklasa, Barbaro Fidel, Mariko Kardinal itd. Podeljena bodo tudi številna priznanja, saj je bila sezona zelo uspešna. Igralci Calcita so ligaški državni prvaki,
Gašper Burkeljca je članski državni prvak med posamezniki, Franci Gru-bar in Damjan Hafnar sta državna prvaka tandem dvojice - člani, kadeti so državni prvaki - ekipno v zasedbi Uroš, Gregor Poljanšek, Rok Jantol in Žan Grm, državna prvaka v tandem dvojice - kadeti sta Jakob Jančar in Rok Jantol, Klemen Mahkovic je najboljši ligaški igralec po povprečju v sezoni 2013/2014. Podelili bomo tudi zahvale bivšim igralcem in igralkam, ki so bili aktivni v najtežjih časih kluba.
Vse ljubitelje kegljanja vabimo, da se nam pridružite na praznovanju 60-letnice. Veseli vas bomo.
Glede na uspehe naših ekip in posameznikov ter priznanje Kegljaške zveze Slovenije za najuspešnejši
slovenski klub v letu 2013 v moški konkurenci, menimo, da smo tudi najuspešnejši klub v Kamniku. To je posebno priznanje, saj se v točkovanju upošteva vse selekcije od dečkov, kadetov, mladincev in članov. Letos smo osvojili še več naslovov državnih prvakov, imamo pa tudi dva državna reprezentanta, torej smo razliko do drugih klubov še povečali. Kegljaška ekipa namreč šteje 6 igralcev in dve rezervi, zato je konkurenca za nastop še toliko večja. Letos smo osvojili vsa državna prvenstva, ki so najbolj cenjena v kegljanju. Jeseni bomo tekmovali v Avstriji v svetovnem pokalu, kjer bodo nastopili le državni prvaki iz vse Evrope.
LEON PIRMAN
KAKO FIT
Vabimo osebe vseh starostnih skupin, ki želijo preoblikovati telo, izboljšati počutje ter povečati vzdržljivost, moč in gibljivost, da se vključijo v raziskavo.
JE KAMNIK?
Raziskava vključuje:
*	diagnostično testiranje telesne sestave,
*	5-tedenski program treninga za večjo vzdržljivost, moč in gibljivost,
*	spremljanje napredka s strani strokovnjakov na področju fitnesa
*	zaključno diagnostično testiranje
z analizo uspeha programa treninga.
Kamni
UodretW* fp
Kamniški kegljači uspešni na VII. mednarodnem masters turnirju veteranov
Od 6. do 11. maja je na Rijeki potekal VII. mednarodni masters turnir veteranov, na katerem so kamniški kegljači tudi letos uspešno zastopali barve Kegljaškega kluba Kamnik.
Na turnirju je nastopilo preko 120 udeležencev iz različnih držav, v kamniški ekipi pa so sodelovali: Franci Grubar, Mirjan Mlinarič, Matej Razdevšek, Marjan Golob, Danijel Istenič, Andrej Rutar, Lidija Pirman in Irena Koprivc, in dosegli naslednje rezultate: Ekipno moški:
5. mesto (Franci Grubar, Mirjan Mlinarič, Lidija Pirman in Irena Ko-privc)
18. mesto (Danijel Istenič, Marjan Golob, Andrej Rutar in Matej Raz-devšek) Pari moški:
8. mesto (Franci Grubar in Mirjan Mlinarič)
33. mesto (Marjan Golob in Danijel Istenič)
35. mesto (Matej Razdevšek in Andrej Rutar) Pari ženske:
2. mesto (Lidija Pirman in Irena Ko-privc)
Posamezno moški (1974 in starejši):
I.	mesto (Franci Grubar) 10. mesto (Marjan Golob)
II.	mesto (Andrej Rutar) Posamezno moški (1964 in starejši);
24. mesto (Mirjan Mlinarič) 37. mesto (Danijel Istenič)
40. mesto (Matej Razdevšek) Posamezno ženske (1974 in starejše): 2. mesto (Irena Koprive) Posamezno ženske (1964 in starejše):
2.	mesto (Lidija Pirman) Tandem MIX:
3.	mesto (Franei Grubar in Irena Koprive) 10. mesto (Mirjan Mlinarič in Lidija Pirman)
rUS g J;*
v7 jI	*■
Kamniški OBČAN
ŠPORT
23. maj 2014 13
Calcit Bike Teama
Gregor Krajnc in Boštjan Hribovšek nadaljujeta
v zmagovalnem slogu
Gorski kolesarji kamniškega Calcit Bike Teama so v Ledinah opravili še zadnji preizkus pripravljenosti pred svetovnim pokalom v češkem Novem Mestu, kamor so odpotovali v sredo. Na tretji tekmi slovenskega pokala v olimpijskemu krosu so bili znova odlični. V absolutni konkurenci je zmagal Gregor Krajnc pred Boštjanom Hribovškom. Zmage med mladinci se je veselil Peter Zupančič, znova so se izkazali tudi mladi tekmovalci.
Prva tri mesta so zasedli isti tekmovalci kot na tekmi v Mekinjah in Vrtojbi. Calcitova kolesarja Gregor Krajnc na prvem, Boštjan Hribovšek na drugem in Mitja Tancik iz domžalske Energije na tretjem mestu. Ker je Grega še mlajši član, je v kategoriji elite zmagal Boštjan. Oba imata po treh dirkah tri zmage v svoji kategoriji in sta s 75 točkami vodilna v skupnem seštevku. Drugo mesto med mlajšimi člani (U23) je osvojil Gregor Dimic iz Energije, ki je zaostal 4:19 minute, Urban Ferenčak je bil tretji, njegov
zaostanek pa je znašal slabih devet minut. V elite je imel Boštjan 2:54 minute prednosti pred Tancikom, tretje mesto je pripadlo Blaž Pri-stovniku iz OrbeeGeaxa. Boštjan Lavtar je bil deveti.
Zmage med mladinci se je veselil Peter Zupančič, ki je bil po dirki zadovoljen, saj kaže dobro pripravljenost pred naslednjo dirko za svetovni pokal. Za dobro minuto je ugnal Mateja Bergerja iz Energije, tretji je bil Rok Naglič. Matej Vrankar je končal na šestem mestu.
V ženski konkurenci je prvič v
Pri deklicah U11 je slavila Hana Kranjec Žagar, Zoja Kranjec je bila druga.
Pri dečkih U9 je zmagal Jan Boltar, drugi je bil Žan Lopatič.
sezoni domačo dirko vozila Tanja Žakelj, ki je brez težav slavila pred domačimi gledalci. Drugouvršče-no Nino Homovec je premagala za nekaj več kot pet minut, Calcitova Tina Perše je končala na tretjem mestu. Med mladinkami sta nastopili dve naši tekmovalki, do zmage je prikolesarila Eva Jagodič, Katja Kranjec je bila tretja.
Znova so se več kot odlično odrezali mladi tekmovalci Calcit Bike Teama. V kategoriji U7 je Jaka Tominšek slavil pred Nikom Auerjem, Žiga Prelec je bil četrti, pri deklicah je tretje mesto osvojila Ana Inkret, Živa Babnik pa četrto. Pri dečkih do 9 let je na prvem mestu končal Jan Boltar, Žan Lopatič je bil drugi, Ana Langus pa peta. V kategoriji do 11 let je nastopilo osem Calcitovcev, Žan Pahor je bil prvi, Luka Janežič četrti, Jan Inkret, Jaka Dečman, Gašper Babnik, Da-
vid Jagodič in Luka Bojkovič pa so se zvrstili od 9. do 13. mesta. Pri deklicah U11 je slavila Hana Kranjec Žagar, Zoja Kranjec je bila druga. Med dečki do 13 let je do zmage prikolesaril Matic Kranjec Žagar, Peter Vovk je bil tretji, Urban Koncilja osmi, Jaka Starman 11., Nal Auer pa 15. V kategoriji do 15 let je drugo mesto osvojila Nika Dečman, Žan Kranjec je bil 11., Tilen Jagodič pa 12.
Do tretje zmage v sezoni med amaterji je prišel Mohor Vrhovnik, na tretji stopnički med veterani 1 je končal Gregor Miklič.
Calcit Bike Team zdaj čaka pravi izziv. Konec tedna bodo nastopali na tekmi svetovnega pokala na Češkem. V Novem Mestu bodo kolesarili Boštjan Hribovšek, Tina Perše, Gregor Krajnc in Peter Zupančič, Urban Ferenčak pa bo nastopil v eliminatorju.
V AVSTRIJI BLESTELI URBAN FERENČAK IN MLADI CALCITOVCI
Pester tekmovalni konec tedna pri severnih sosedih se je za člane kamniškega Calcit Bike Teama končal več kot izjemno. V petek, 9. maja, ga je začel Urban Ferenčak, ki se je v Imstu udeležil eliminatorja, se prebil v finale in osvojil odlično četrto mesto. V soboto so ga v Statteggu pri Gradcu nadaljevali najmlajši, ki so štirikrat stopili na zmagovalne stopničke, v nedeljo, 11. maja, pa ga je prav tako v Statteggu sklenil Gregor Krajnc, ki je olimpijski kros med mlajšimi člani končal na šestem mestu.
Urban je skupaj s slovenskim lahko tudi na največjih dirkah vozi
specialistom za eliminator Miho Halzerjem v petek nastopil na nočni dirki v Imstu, kamor ju je povabil odlični avstrijski tekmovalec Daniel Federspiel. Slednji je dobil kvalifikacije, Halzer je bil drugi, Urban pa tretji. V velikem finalu četverice sta Halzer in Federspiel zamenjala mesti, do tretjega mesta je prišel Italijan Elia Silvestri, Urban pa je bil odličen četrti.
»Zadovoljen sem, čeprav bi mogoče lahko iztržil še kaj več. Italijan ni bil toliko močnejši od mene. V polfinalu sem dal od sebe veliko več, kot bi rabil. Šel sem na 'ziher', nisem upal tvegati, da se ne bi uvrstil naprej. Sem se pa tu iztrošil,« je pot do uspeha opisal Šentjurčan v kamniških vrstah in dodal, da mu je po 15. mestu v Haimingu pred tednom dni in četrtim v Imstu samozavest zrasla, zato verjame, da se
z najboljšimi, kar bo lahko dokazal 23. maja na dirki svetovnega pokala na Češkem.
Izjemne predstave doma in v tujini še naprej kaže podmladek Calcit Bike Teama. V Statteggu je bila sobota rezervirana za mlade gorske kolesarje. Med deklicami do 11 let je zmagala Hana Kranjec Žagar, ki je slavila četrto leto zapored. Med dečki do 7 let je Nik Auer osvojil drugo mesto, Matic Kranjec Žagar med dečki do 13 let in Žan Pahor med dečki do 11 let sta bila tretja. Med mladinkami sta barve kamniškega moštva branili Eva Jagodič in Katja Kranjec, ki sta zasedli 9. in 13. mesto. Med dečki do 15 let je Žan Kranjec prikolesaril do 27. mesta, Tilen Jagodič je bil 30., med dečki do 13 let je Jaka Starman osvojil 13., Urban Koncilja 16., Nal Auer pa 26. mesto. V konkurenci
dečkov do 11 let je Jaka Dečman osvojil 20., David Jakopič 25., Zoja Kranjec pa je med deklicami do 11 let končala na 9. mestu.
V nedeljo so se najprej s starta pognali mladinci, kjer je za Calcit Bike Team nastopil Peter Zupančič, ki je končal na 31. mestu. Dirka je štela tudi za mladinski svetovni pokal.
Peter je po dirki sporočil: »Ker smo imeli dirko že zelo zgodaj, ob 9. uri, sem šel v Gradec že v soboto, da sem si v miru ogledal progo in bil naslednji dan dovolj zgodaj na prizorišču. Čez noč je deževalo, tako da se je proga spremenila v pravo drsalnico, z izjemno težkimi tehničnimi odseki. Štartal sem nekje iz 40. pozicije ter počasi pridobival mesto za mestom. Imel sem dober tempo, še posebno v klance, na spustih pa nisem bil med najhitrejšimi. Nekajkrat sem se znašel tudi na tleh, kar v takšnih razmerah ni nič nenavadnega, ter na koncu privozil 31. mesto. Z vožnjo sem že bolj zadovoljen, počasi se vidi napredek, tako da je želja v
Mladi Calcitovci: David Jagodič, Hana Kranjec Žagar in Zoja Kranjec pred štartom dirke v avstrijskem Statteggu. Foto: Frane Kranjec.
Matic Kranjec Žagar je med dečki do 13 let ciljno črto prečkal kot tretji. Foto: Frane Kranjec.
naslednjih tekmah poseči še višje. Konec meseca sledi vrhunec sezone z dvema tekmama svetovnega pokala.«
Gregor Krajnc v zadnjih tednih kaže res odlično pripravljenost. To je potrdil tudi v Statteggu, kjer je dirko UCI C1 med mlajšimi člani končal na šestem mestu. Zmage se je sicer veselil Novozelandec Samuel Gaze, ki je zmagal uvodno dirko svetovnega pokala v elimina-torju v avstralskem Cairnsu.
»Konkurence ni manjkalo, zato sem s šestim mestom zelo zadovoljen, čeprav še nisem popolnoma zdrav. Dirka je bila že drugo leto v dežju, česar si nisem želel. Imel sem dobro startno pozicijo iz druge vrste, kar v mokrih razmerah veliko pomeni. Seveda brez napak ni šlo, izbira gum tudi ni bila najboljša, zato sem na spustih izgubljal. V klanec sem bil konkurenčen, na spustih pa me kolo ni nič kaj ubogalo,« je dejal Grega, ki se je ob tem zahvalil še vsem iz ekipe in tistim ob progi, ki so navijali zanj.
Za zaključek so se v boj podali še kolesarji v konkurenci elite. Boštjan Hribovšek je končal na 17. mestu, znova je bil blizu točk za lestvico Mednarodne kolesarske zveze, ki jih prinaša 15. mesto. Tina Perše je žensko dirko, ki jo je sicer dobila slovenska šampionka Tanja Žakelj, končala na 18. mestu.
Karateisti Virtusa uspešni v prvem delu tekmovalne sezone
Tudi na zadnjih dveh tekmah v spomladanskem delu tekmovanja so člani Karate kluba Virtus Duplica pod vodstvom trenerja Vladimirja Staniča uspešno nastopili in pridelali nekaj medalj.
V	aprilu so tekmovali na 20. Karate pokalu za osnovne in srednje šole, ki ga je organiziral Karate klub Olimpija v sodelovanju s Športno zvezo Ljubljana, sodelovalo je 119 tekmovalcev iz 13 klubov. Klubske barve so zastopali: Tilen, Tomaž in Katja Sadar, Miha in Nika Uršič, Bor Gorjan, Anže Gradišek in Žan Ticijan Dolar. Dobri nastopi so se nekaterim tekmovalcem obrestovali s priborjenimi odličji:
•	Nika Uršič, 3. mesto kate, malčice (beli do rumeni pasovi);
•	Anže Gradišek, 3. mesto, mlajši dečki -45kg, borbe;
•	Žan Ticijan Dolar, 2. mesto, starejši dečki + 55kg, borbe;
•	Miha Uršič, 3. mesto, starejši dečki -40kg, borbe.
Ostali tekmovalci žal niso osvojili medalj, so pa pridobili nove izkušnje, ki jih bodo s pridom uporabili v naslednjih tekmovanjih.
V	soboto, 17. maja, so se odpravili na mednarodno karate tekmovanje »Postojna open 2014«. Sodelovalo je 363 tekmovalcev iz 56 klubov in 5 držav. Tokrat so klubske barve zastopali: Jaka in Luka Spruk, Miha Uršič, Žan Ticijan Dolar, Drago Jeglič, Meta Motnikar in trener Vladimir Stanič. Vsi tekmovalci so pokazali dobre nastope, žal pa tokrat ni bila velika bera medalj. Na 5. mesto se je uvrstil Drago v veteranski kategoriji - kate, ravno tako na5. mesto Meta v kategoriji mladinke +60kg, borbe in z enako uvrstitvijo Žan Ticijan v kategoriji mladinci -76kg, borbe. Trener Vladimir pa je v kategoriji veteranov, +35 let absolutno-borbe osvojil 3. mesto.
S tem tekmovanjem so tekmovalci Karate kluba Virtus Duplica uspešno zaključili prvi del tekmovalne sezone, ki jim je prinesla lepo bero medalj. Do konca maja sledijo še izpiti za pasove in piknik, na katerem bodo utrjevali prijateljske vezi, nato pa se odpravijo na zaslužene počitnice.	b. S.
Prva tekma za Pokal Slovenije v gorskih tekih na Osolniku
Na 5-kilometrski progi je s časom 26:39.07 zmagal Jošt Lapajne, ki je letos iz mladinskih vrst prestopil v člansko kategorijo, prav tako sta uspešno prestopila tre-tjeuvrščeni Anže Božič in četrti Rok Bratina (vsi KGT Papež). Na 6. in 7. mestu sta sledila Bojan Ambrožič in Klemen Tri-ler, petnajsti je bil Simon Razpotnik.
V	kategoriji mlajši veterani/veteranke je bila prva Petra Mikloša, tretja pa Urška Trobec, drugi in tretji pa Marjan Zupančič in Metod Bregar. Mirko Janjatovič je bil šesti. Med starejšimi veterani sta prvi dve mesti osvojila Franci Teraž in Bojan Kožuh, četrto Bojan Kemperl, šesto Ivan Urh, Franci Sušnik je bil 22. Z isto progo sta se uspešno spopadla mladinca Aljaž Božič na 2. in Marino Mekiš na 5. mestu.
V	kategoriji mlajše deklice je zmagala Maša Viriant, tretja je bila Tjaša Uršič, Iza Škrtič pa osma. Med mlajšimi dečki je zmagal Aleš Prelovšek pred Mihom Podbregarjem. Žan Uršič je bil osmi. Med deklicami je zmagala Ana Milovic, tretja je bila Tjaša Čirovic, četrta Hana Dobovšek. Rok Sušnik, Nejc Uršič, Rok Podbregar so zasedli prva tri mesta med dečki. Grega Zagorc je bil tretji med starejšimi dečki.
Tekma je bila tudi veteransko državno prvenstvo. Franci Teraž in Metod Bregar sta dosegla naziv državnega prvaka, državni podprvaki so bili Marjan Zupančič, Bojan Kožuh, Urška Trobec, Ivan Urh, Bojan Kemperl je bil tretji, Mirko Janjatovič pa četrti.
Drugi člani KGT Papež so se udeležili teka na Kalvarijo, kjer je 455 stopnic. Zmagal je Matjaž Mikloša, Simon Novak je osvojil 3. mesto. V ženski kategoriji je zmagala Karmen Klančnik pred sestro Jasmino. Simon Novak in Matjaž Mikloša sta se udeležila tekme v avstrijskem Kolbnitzu,Reisseck- 8971 stopnic (1518 višinskih metrov in 3,5 km ), kjer je Simon dosegel 3., Mikloša pa 5. mesto. Gregor Mlakar pa je bil zmagovalec 25-kilometrskega Žirovskega trekinga. Vsem čestitam°!	Mira Papež
Za košarkarje Calcit basketball se sezona končuje
Za našo člansko vrsto se je sezona že končala. Žal so prav na zadnji tekmi, 26. aprila, v Tolminu morali priznati premoč domače ekipe in so nato na koncu zasedli 14. mesto na prvenstveni lestvici. V celotni sezoni so igralci prikazali zelo različne igre. Od vrhunskih predstav v začetku sezone, ko so »padali« tudi precej višje rangirani nasprotniki, do precej bledih iger v nadaljevanju sezone, ko so zapored izgubili kar šest tekem. Ob koncu sezone so se nekoliko pobrali in ponovno dosegli nekaj zmag. V prihodnji sezoni pričakujemo večjo vlogo mladih domačih igralcev, ki so nekajkrat že pokazali svoje znanje tudi na članskih tekmah.
Veliko bolje pa gre našim fantom v mlajših kategorijah. Kot kažejo trenutni rezultati, bodo prav vse ekipe nastopale v prvih ligah v svoji kategoriji, kar bo prvič v enajstletni zgodovini kluba.
V	skupini pionirji U-13 bosta kamniške barve zastopali kar dve ekipi. Ekipa Calcit Basketball Beli so si uvrstitev v prvo ligo priborili že v tej sezoni s 16. mestom v državi. Kot kaže, pa si bo prvo ligo zaslužila še ekipa Calcit Basketball zeleni. Fantje so namreč minulo soboto, 17. maja, na prvi kvalifikacijski tekmi premagali ekipo Lastovk z rezultatom 47:27 in si tako praktično že zagotovili igranje v prvi ligi še pred povratno tekmo, ki bo 24. maja.
Odlične predstave so prikazali tudi pionirji U15. Na dveh kvalifikacijskih tekmah so se udarili z ekipo Vojnika. V prvi tekmi v domači kamniški dvorani so si nabrali 20 točk prednosti in odločeni, da se prebijejo v prvo ligo, minulo nedeljo odigrali še drugo povratno tekmo v Vojniku. To so sicer izgubili z rezultatom 64:59, a dvoma o skupnem zmagovalcu ni bilo.
Prav tako ne poznajo poraza tudi naši kadeti. V soboto, 17. maja, so premagali ekipo Radovljice z rezultatom 68:51, zadnja tekma v sezoni pa bo v domači dvorani, ko pride v goste še druga gorenjska ekipa iz Šenčurja.
Fantje, ki zastopajo kadetske vrste, pa v večini igrajo tudi za ekipo mladincev. Tako so si v nedeljo, 18. maja, že zagotovili uvrstitev v prvo ligo, saj so nasprotno ekipo Jesenic premagali z rezultatom 81:70. Potrditev bo prišla v nedeljo, 25. maja, ko se bodo udarili še z ekipo Šenčurja.
V	klubu smo s sezono zelo zadovoljni, saj je dobro delo trenerjev in vseh, ki so vpeti v delovanje kamniške košarke, že obrodilo sadove, tako da bomo v Kamniku gledali dobre košarkarske predstave tudi v prihodnji sezoni.
Robert Prosen
Rok Sušnik, Nejc Uršič in Rok Podbregar so zasedli prva tri mesta med dečki na prvi tekmi za Pokal Slovenije v gorskih tekih.
14 23. maj 2014
ZANIMIVOSTI
projekt comenius: Skok učencev za dan Evrope
S šolskim letom 2013/14 se je naša šola vključila v mednarodni projekt Comenius, v katerem sodelujemo s partnerskimi šolami iz osmih evropskih držav: Nemčije, Poljske, Finske, Turčije, Grčije, Španije, Irske in Romunije. Projekt poteka v angleščini in nosi naslov We discover Europe - colorful diversity in powerfu lunity - yesterday, today and tomorrow. To sodelovanje ponuja učencem in učiteljem priložnost komuniciranja v tujih jezikih ter izboljšanja spretnosti na področju timskega dela, odnosov med ljudmi, načrtovanja, izvajanja projektnih aktivnosti ter uporabe IKT tehnologije. S projektom želimo razvijati poznavanje in razumevanje evropskih kultur in jezikov, kar bi morala biti vrednota vsakega evropskega državljana. Projekt bo trajal dve šolski leti.
V okviru projekta smo izvedli že štiri srečanja. Oktobra je potekalo
prvo srečanje v Kamniku, januarja srečanje v Vilanova del Cami/Španija in marca v Lahtiju na Finskem. Zadnje srečanje se je odvilo konec aprila v malem grškem mestecu Makrygialos.
V začetku aprilu je potekalo v Sloveniji, v okviru projekta Comenius, prvo srečanje učencev in učiteljev iz Nemčije, Turčije, Finske in Španije. Pri nas so preživeli konec tedna od četrtka do ponedeljka. Glavni del srečanja je potekal v domu CŠOD v Bohinju. Skupaj je bilo 42 učencev in učiteljev, ki so spoznavali lepote Kamnika in Bohinja, z različnimi igrami pa so tkali medsebojne vezi.
Vse partnerske šole smo želele obeležiti dan Evrope. Zato smo se odločili, da v torek, 6. maja, organiziramo SKOK vseh učencev razredne stopnje na matični in na podružničnih šolah. Vsako leto na tisoče
učencev širom Evrope obeležuje dan Evrope (Europe Day) z različnimi dogodki z namenom dvigovanja evropske zavesti in medkulturnega sodelovanja. Letos želimo na šoli še posebej poudariti 10-letno članstvo Slovenije v EU. Zato smo v okviru mednarodnega projekta Comenius organizirali SKOK vseh učencev. Hkrati z učenci OŠ Frana Albrehta so skočili tudi njihovi vrstniki v državah, s katerimi sodelujemo v projektu. Ob skoku je vsaka šola vzkliknila: We can move the world.
Želimo si, da bi tudi otroci lahko s svojimi pozitivnimi dejanji vplivali na boljši jutri.
DARJA HABJAN, OŠ Frana Albrehta Kamnik
PRVO SADNO DREVO VRTCA SONČEK
Svetovni dan Zemlje je poseben dan v letu, namenjen dvigovanju zavesti o varovanju okolja. V zasebnem vrtcu Sonček, enota Trobentica, ki obratuje od oktobra lansko leto, smo prvič praznovali svetovni dan Zemlje.
V našem vrtcu skozi vse leto namenjamo veliko pozornosti naravi in našemu okolju. Zgodnje ozaveščanje o pomembnosti varovanja okolja je eno izmed temeljnih področij spoznavanja in učenja predšolskega otroka. Vzgojiteljice otroke skozi celovit proces vzgoje navajamo na ločevanje odpadkov in varčevanje dobrin, ki jih prejemamo vsak dan. V sklopu praznika Zemlje smo izvajali s tem povezane aktivnosti, se pogovarjali o našem planetu, si ogledali ilustracije in o njem ustvarjali. V četrtek, 24. aprila, pa smo se odpravili na naše igrišče, kjer smo s pomočjo hišnika zasadili prvo naše sadno drevo.
Naše drevo je še majhno, prav tako kot mi. Rastemo in se učimo, tudi naše drevo bo raslo in nas opominjalo, da skrbimo za našo Zemljo!
Vzgojiteljici; ALENKA HOČEVAR in URŠKA HAFNER
Za bister um - SUDOKU
Vpišite številke v prazna polja tako, da bodo v vsaki vrstici in vsakem stolpcu, ter v vsakem od devetih kvadratov vse številke od 1 do 9.
			8	1			5	
	6	7						
			7				6	
6		4					9	
8		5		2				
	7			3		4		
			4	7	9			1
		8					3	
							2	
7. dan druženja in gibanja vseh generacij
V soboto, 17. maja, je že tretje leto zapored v Termah Snovik potekal projekt Dan druženja in gibanja vseh generacij. Prireditve se je kljub nekoliko slabšem vremenu udeležilo preko 60 otrok in odraslih, ki so uživali v dejavnostih na temo zelišča. Po uvodnem delu so se pohodniki pod vodstvom učiteljic Lučke Drganc, Polone Ravnikar in Brigite Aleš podali na pohod do izvira snoviške termalne vode. Ob vrnitvi je sledila razglasitev najštevilčnejše družine, najmlajšega in najstarejšega udeleženca pohoda.
Udeleženci so z zanimanjem spremljali predstavitev zelišč, ki so jih pripravili učenci pod vodstvom učiteljice Tine Ušeničnik. Pripravili so tudi pogostitev z različnimi zeliščnimi namazi, zeliščnim maslom, pehtranovo in metino potico. Učenci so pod vodstvom učitelja Mitje Luknerja so uživali tudi ob igrah v vodi - štafetnih igrah, trampolinu in preprogi v vodi.
Hvala vsem, ki so pomagali pri
izvedbi, kot tudi vsem udeležencem, ki so si vzeli čas in prišli v Snovik. Še posebna zahvala gre Termam Snovik, ki nas vsako leto prijazno sprejmejo.
METKA MOZETIČ-PANČUR, koordinator projekta
** i ■ i W"1 *. j	Mf MHPi S r A ^tm - r * \ ■Ž' «	t? t ? ■ -'	m	^ (
L.	& ' ' li 1 ti M3 I \ n m n | \ ■ i s ■■ ■■ d	t* ■ ■ fe ,3 - Md . gj1 -	' A- Jfc» v.	m < m~ Af V -

Poleti boljši signal Mobitela na Veliki planini
Po dolgih letih prošenj in moledovanj vse kaže, da bo letos poleti boljši signal operaterja Mobitel (TELEKOM) na Veliki planini. Slab signal je bil dolga leta zelo moteče dejstvo, saj je bil dosegljiv samo na zelo ozkih območjih. Tako je bila zelo otežena komunikacija tudi v primeru nujnih zadev in reševanja. Pašna skupnost je že zdavnaj dala soglasje, vključno s pobudo, sedaj pa ji je prisluhnila tudi občinska uprava v Kamniku. Skupaj z Mobitelom se je zelo potrudila, da so se rešili vsi birokratski zapleti (dovoljenja, soglasja in podobno). Zato lahko v kratkem pričakujemo začetek del za postavitev bazne postaje na robu Gradišča, ki naj bi s svojim signalom dobro pokrivala celotni Veliki Stan in tudi druge dele. Bazna postaja je zasnovana tako, da se bo čim bolje vklopila v okolje.
Izpopolnjevanje vodnikov PZS
Tudi prostovoljni vodniki Planinske zveze Slovenije morajo redno obnavljati licence za vodenje na izpopolnjevanjih. Tako izpopolnjevanje za dve skupini je potekalo od 4. do 6. aprila v Kamniški Bistrici, na katerem so obdelali uporabo polavtomatskega defibrilatorja, uporabo satelitske navigacije (GPS) v gorah, pomoč padlemu na zahtevni zavarovani poti, vodenje oseb s posebnimi potrebami in probleme prostovoljnega vodništva zaradi različnega tolmačenja zakona o pospeševanju turizma in občinskih odlokov. Iz kamniškega PD so se izpopolnjevanja udeležili Marinka Ko-želj-Stepic kot vodja, Lojze Jerman in Bojan Pollak kot inštruktorja, kot udeleženca pa Stane Simšič, ki je s 87. leti najstarejši aktivni vodnik PZS v Sloveniji, in Matevž Košir, ki je s 85. leti tretji najstarejši.
B. POLLAK
Udeleženci prve skupine izpopolnjevanja vodnikov PZS v Kamniški Bistrici.
Velika solidarnost do prizadetih v poplavah na Balkanu tudi med Kamničani
Po Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem so pred dnevi pustošile poplave. Na tisoče ljudi je moralo zapustiti domove, številni so dobesedno ostali brez vsega. Prizadeto poplavljeno območje je po površini večje od Slovenije. Akcije zbiranja pomoči za prizadete v poplavah v Srbiji ter Bosni in Hercegovini so že med koncem tedna stekle tudi v naši občini.
Občina Kamnik in Kulturno društvo Sandžak Kamnik tako prosita vse občanke in občane, ki želijo pomagati prizadetim v poplavah, da prepo-trebne materialne dobrine dostavite na zbirno mesto na Usnjarski 9 (bivša Gorenje trgovina na območju Alprema) v Kamniku, vsak dan od 9. do 11. ure ter od 14. do 21. ure. Na prizadeta območja je prvi kombi z dobrima dvema tonama pomoči odpeljal že v ponedeljek, sedaj pa pripravljajo večjo pošiljko še za ta vikend. Seveda je dobrodošla kakršnakoli pomoč, člani Kulturnega društva Sandžak pa sporočajo, da imajo ta trenutek na voljo dovolj oblačil, primanjkuje le več spodnjega perila, večja potreba pa je še vedno po ustekleničeni vodi, konzervirani hrani z daljšim rokom uporabe, otroški hrani, dezinfekcijskih sredstvih, plenicah, higienskih pripomočkih in materialu za nego dojenčkov in otrok. Pomoč prizadetim v poplavah na Balkanu se je med drugim zbirala in se še vedno zbira tudi v Matični knjižnici Kamnik, v Domu kulture Kamnik, na Srednji šoli in gimnaziji Rudolfa Maistra, v Vrtcu Zarja...
Pozor: če boste pomoč prinesli v vrečkah, jih označite s črko H (humanitarna pomoč) in pripišite seznam. Pomagajmo sedaj tistim, ki nas zares potrebujejo.
Bojana Klemenc
Redna vzdrževalna dela izvajamo brez gradbenega dovoljenja
Spomladanski meseci so tudi čas različnih gradbenih in vzdrževalnih del, ob tem pa se porajajo vprašanja glede pridobivanja potrebnih dovoljenj za določene gradbene posege. Po pojasnilih Oddelka za okolje in prostor Občine Kamnik, redna vzdrževalna dela lahko izvajamo brez pridobitve gradbenega dovoljenja.
Med vzdrževalna dela spadajo:
•	dela v objektu: pleskanje, popravilo ali zamenjava poda, popravilo ali zamenjava notranjega stavbnega pohištva, suhomontažna dela in izvedba nenosilnih sten;
•	dela na ovoju objekta: obnova fasade, stavbnega pohištva in strešne kritine, vgradnja strešnih oken, izvedba frčad;
•	zasteklitve objekta: zasteklitev lož, balkonov, teras in zunanjih stopnišč, namestitev senčil;
•	inštalacije in naprave v in na objektu: namestitev naprav in z njimi povezanih napeljav za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, pripravo tople vode, osvetlitev, pridobivanje energije, komunikacije in zveze, namestitev dimniške tuljave;
•	dela v zvezi z zunanjo ureditvijo objekta, kamor med drugim spada: izvedba del za ureditev dvorišča in vrta, vključno z asfaltiranjem in podobnim utrjevanjem dvorišča, tudi za parkiranje, vključno z dovozi oz. dostopi in drugo opremo, npr. zapornice, terase na zemljišču ter izvedba klančin, dostopov in drugih grajenih ureditev za dostop in neovirano rabo objekta;
V skladu z določili Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/2013, sprem. 24/2013) in v skladu s 6. členom Zakona o graditvi objektov ZGO-1D (Uradni list RS, 57/2012) so dopustna redna in investicijska vzdrževalna dela na obstoječem objektu, če je bil objekt zgrajen v skladu z določili zakona, ki ureja graditev objektov.
Če predvidena vzdrževalna dela presegajo zgoraj navedena dela, se v skladu z veljavno zakonodajo uvrščajo med rekonstrukcijska dela, za katera pa je potrebno pred začetkom del pridobiti gradbeno dovoljenje.
Vrhpolje (bivši Azur) oddamo ali prodamo 7000 m2 zazidljivo zemljišče in 200 m2 proizvodne hale.
Lahko v celoti ali po delih, možnost financiranja. agropromet.cerklje@siol.net
T»	• 1 •	l v	•	«V V T
Prvomajski golaž na igrišču Laseno
Kamniški
S sasa.mejac@siol.net kamniskiobcan@siol.net
Tudi na www.kamnik.si
Občan
S 01/83 91 311,
041/662 450
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
V 66. letu nas je zapustil naš dragi oči, dedi, sin, brat, stric in tast
BORIS KUHAR
iz Šmarce
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisna in izrečena sožalja, besede sočutja, objeme, podarjeno cvetje in sveče ter darove za svete maše. Posebna zahvala sodelavcem podjetja Lermani, g. župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljen obred in pevcem za sočutno zapete pesmi.
Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Maj 2014
Pridobitev novega igrišča smo vaščani lepo sprejeli. Tokrat smo se tudi v KS Pšajnovica pridružili vseslovenski tradiciji pogostitve s prvomajskim golažem ob praznovanju 1. maja. Zbirali smo tudi prispevke za težko pričakovano brunarico, ki nam bo prinesla še streho ob igrišču.
Vaščani so se lepo odzvali. Vreme nas je čuvalo s toplimi sončnimi žarki. Golaž je bil okusen, za kar gre pohvala predvsem Tomažu Se-deljšaku, Robiju Pulinu in Srečotu Dacarju. Izkoristili smo tudi igrišče za igre z žogo, otroci pa so se igrali na otroških igralih. Zadovoljni krajani so obljubili, da drugo leto pridejo še v večjem številu.
MONIKA GRAŠIČ Foto: Marinka Škrlj
DA VAS BO VAŠ
PkUGEOT
Plegie d ^""iitske
v-
MAKSIMALNO ZAŠČITIL PRED POLETNO VROČINO.
PROGRAM UGODNOSTI
MojPeugeot
Peugeot miporoca Total.
Včlanite se v brezplačni program Moj Peugeot, ki vam prinaša številne ugodnosti in promocijske ponudbe, odvisne od starosti vašega Peugeota. Pokličite 080 26 24 in poslali vam bomo prijavnico ali obiščite www.peugeot.si.
MOTION O EMOTION
PEUGEOT
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, I servis: OI /729 92 OI, prodaja: OI /729 92 OO, 722 81 3 1, 03 I /669 367 I
PRODAJALEC LETA2013
Bolezen in trpljenje si prestal, v grobu zdaj boš mirno spal. Odšel si tja, kjer ni gorja, kjer upanje ti večnost da.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, ati, ata, stari ata, tast, brat in stric
EDO JURMAN
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in svete maše.
Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, praporščakom, pevcem Grm in trobentaču.
Žalujoči: vsi njegovi
Maj 2014
POGREBNIK d
.0.0.
Pogrebne storitve, Dvorje 13,4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sl0Mdl||in tujini)
•	PRODAJAPOGREBNEOPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILAPEVCEVINTROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
Odšel si tja, kjer ni trpljenja, nam pa je ostala bolečina in tiha solza večnega spomina.
ZAHVALA
V 48. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi sin, brat, stric in prastric
PETER SLEVEC
iz Stahovice
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in bivšim sodelavcem Titana, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti,
podarili cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku Antonu Prijatelju za lepo opravljeno zadnje
slovo.
Žalujoči: vsi njegovi
Maj 2014
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomin name obudite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 78. letu starosti sklenila naša sestra in teta
MARIJA MATJAN
upokojena učiteljica OŠ Šmartno v Tuhinju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv.
maše.
Hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik, g. župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen pogrebni obred, Francu Resniku in Jožici Hribar za lepe besede slovesa, trobentaču in pevcem župnije Šmartno za sočutno zapete pesmi. Posebna zahvala Stanetu Mali in sosedom za vso pomoč. Zahvala tudi vsem, ki ste jo obiskovali v času njenega bivanja v domu.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni April 2014

wwwwwv
TAXI
NOVO: PREVOZI DO 6 OSEB Akcija do 30. 6. 2014
-	Kamnik-Ljubljana 15 eur,
-	Domžale-Brnik 15 eur www.taxialma.si
-	Kamnik-Brnik samo 13 eur
JUWWWMVm
041 686-520
¿¿Kh- OPTIKA m OČGSNA AMBULANTA
Helena Dolinšek s.p.
V KAMNIKU NA NOVI LOKACIJI NA GLAVNEM TRGU 11
poleg NLB, tel.: 01/831 70 05, 031 795 960
KONTAKTNIH LEC PO IZREDNO UGODNIH CENAH NOVI MODELI KOREKCIJSKIH IN SONČNIH OČAL - VELIKA IZBIRA
TUDI ŠPORTNIH MODELOV Zaščitite vaše oči s kvalitetnimi očali!
www.optika-dolinsek.si PE V DOMŽALAH Breza center, Breznikova 15, tel.: 01/721 64 36
Popusti se med seboj ne seštevajo.
AVfolZ&UV^
Perovo 23, Kamnik, tel.: 01/839 50 40, www.avtocerar.si
S
STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI
hitro, kvalitetno in ugodno
031 689 832
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
Gospodarska
S PREDLOŽITVIJO TEGA OGLASA V MESECU
JUNIJU in JULIJU BREZPLAČNI PREGLED klimatske naprave
in
20% POPUST NA STORITEV PRI SERVISIRANJU VOZIL VW, SEAT IN VW GOSPODARSKA VOZILA
Servis Avto Cerar nudi storitve:
pooblaščeni servis za vozila Volkswagen, SEAT in Volkswagen Gospodarska vozila, cenitev škodnih primerov iz naslova kasko zavarovanj ZM Maribor in Triglav d.d.,
servis za vse ostale znamke, trgovina z rezervnimi deli za vse znamke avtomobilov, vulkanizerstvo in prodaja pnevmatik, avtopralnica, najem vozil in avtovleka.
NAJB0L) VARNI
POCELEM SVETU! 4-članska družina
xavarovana tof
do 400.000 EUR
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V TUJINI Z ASISTENCO
Celoletno zdravstveno zavarovanje v tujini z asistenco CORIS za večkratna potovanja v tujino, kjer posamezno potovanje ni daljše od 90 dni, vam zagotavlja, da boste celo leto brez skrbi.
NOVO: Omogočamo vam sklenitev zavarovanja z visoko zavarovalno vsoto 100.000 EUR. Do višine celotne zavarovalne vsote je krit tudi prevoz.
Poslovalnica Domžale
Ljubljanska cesta 90 1230 Domžale Tel.: 01/72-40-410, 72-40-411 pon., tor., čet., pet.: 8.00 -15.30 sre.: 8.00-18.00
Predstavništvo Kamnik
Maistrova 2,1241 Kamnik Tel.: 01/83-97-166,83-97-636 pon., tor., čet.: 8.00 - 12.00,14.00 - 16.00 sre.: 8.00- 12.00,14.00- 17.00 pet.: 8.00-13.00
Predstavništvo Trzin
Blatnica 12,1236 Trzin Tel.: 01/563-73-60,562-31-90 pon., tor., čet.: 8.00-16.00 sre.: 8.00-17.00 pet.: 8.00-15.00
Predstavništvo Litija
Jerebova ulica 6,1270 Litija Tel.: 01/898-18-77,898-00-31 pon., tor., čet., pet: 8.00-15.00 sre.: 7.30-17.00
CJOQSS ^ ŽHL sL-U opriL
Tujina
as
www.as.si 08011 10