Poslovilnl govor predsednlka JUU Ivana Dlmnika Dragi prijatelj — Tone! V času, ko so nam možje Tvoje vrste nenadomestljivo pofcrebni, je odjeknila tožna vest v učiteljskih vrstah in povzrooila najtežje občutke. Padel si nam Ti, ki si stal kot neomajen arjaški hrast, vedno v prvih učiteljskih vrstah. Ta vest tare danes uči'teljska srca širom naše države in jaz prihajam, dragi Tone, da se v imenu vsega jugoslovanskega učiteljstva in v imenu Izvršnega in Glavnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja poslovim od Tebe — Ti naš vzornik! Bil si od onih močnih osebnosti učiteljskega stanu, ki je kot dolgoletni predsednik sreskega društva, podpredsednik sekcije za dravsko banovino in član Glavnega odbora JUU vse svoje izredne darovitosti in moči posvečal konstruktivnemu delu v dobrobit učiteljistva, šole, naroda in države. V Tebi je plamtela ona močna stanovska zavest, s katero si vzdrževal članstvo vedno na potrebni višini. Borec si bil za enakopravnost, svobodo vesti in mišljenja. Idcal Ti je bila stanovska demokracija. V stanovsk-ih vrstah si bil vedno dalekoviden in si se dvignil nad vsako strankarskopolitično, versko ali plemensko gledanje prosvetnih problemov, v katere si s svojim spretnim govorom in peresom vedno aktivno posegal. Največji biser Tvoje močne osebnosti pa je bil Tvoj kremeniti značaj, ki Ti je bil posebna odlika. Spoštovanje resnicc, pravičnosti in poštenja, poglabljanje pravega tovarištva in >nesebičnega složnega dela za stan in narod, to so b.ile posebne Tvoje vrline. Za nje se nisi boril samo v stanu, temveč tudi pri javnem udejstvovanju vsepovsod. V intelektualnem pogledu si posvečal svojo darovitost delu za splošnost. V kolikor Te nismo našli pod Tvojim pravim imenom na viseh popriščih intelektualnega dela, smo Te zasledili pod psevdonimoni Kompoljski v najrazličnejših listib, revijah in drugje. Bil si skromen po svojem značaju in si samo s svojimi deli bil prvi na mestu, kjer si videl, da je to potrebno. Vstal si, kadar si opazil, da se poloteva malodušje naše vojske in vlil si zopet zdravega optimizma za nove pohode in zmage stanu. Vcra v moč in silo države in v njene sposobnosti Ti je bila nezlomljiva. To vero si prinescl s seboj v Jugoslavijo dobro prekaljeno iz vojaških preiskovalnih zaporov iz leta 1915. v Ljubljani. Zato nisi bil samo borec za nezavisnost učiteljskega stanu, temveč 'tudi za duhovne, socialne in pravne interese in za državljanske pravice in svobodo učiteljstva. Globoko si zastavil lopato za dviganje kulturne, nacionalne in d:ržavljanske zavesti naroda. Na vseh popriščih narodnega dela Te vidimo. Odnošaji do naroda so Ti bili najgloblji. Nad 30 let si sc udejstvoval na prosvetnem, narodno-obrambnem in gospodarskem polju, zlasti pa v stanovsko organizacijskem in gospodarskem delu. Ustanovil si, ali pomagal ustanoviti, marsikatero javno institucijo in jo tudi vodil. Pa ne zato, da bi dobil bol.jše mcsto ali pohvalo — temveč, ker je bilo to potrebno — ne za Tebe, temveč za napredek naroda. Na priznanja nisi reflcktiral nikdar! Tvoj nacionalizem se je globoko odražal v nacionalni etiki, v spoštovanju nacionalne poštenosti in v nacionalnem, ekonomskem in socialnem ustvarjanju. Bil si borec v naši nacionalni utrdbi na severni narodni meji, Giril Metodovi šoli na Muti, iz katere so po Tvoji pobudi v Avstriji izžarevali nacionalni žarki po vsej Sloveniji. Tvoren steber narodno-obrambnega dela si bil v dobi našega nacionalnega suženjstva v Avstriji. Zato pa si bil tem odločnejši borec za državljansko enakopravnost in svobodo v današnjem času — v svobodni Jugoslaviji! V isti smeri si se odlikoval v stanovski in šolski borbi, kot borec za svobodo otroka, za svobodo učitelja in za svobodo šole in šolske organizacije. Kot tak si odločilno posegal v deklaračno borbo slovenskcga učiteljstva leta 1926. in si ostal zvest pobornik dcklaračnih načel in odločen borec za solidarnost stanu. Nenadomestliv nam ostaneš na našem stanovskem gospodarskem polju. Na tcm polju si postavil nevenljive spomcnike, ki bodo še poznim Todovom pričali o Tvojem požrtvovalnem delu. Ne samo, da si bil duša in ustanovitelj Učiteljiskega doma v Mariboru, bil si član in duša vsemu našemu stanovskemu gospodarstvu. Še preko tega je segala Tvoja Ijubezen do gospodarskega dela v Savezu nabavljalnih zadrug drž. nameščencev v Beogradu. To1 je notranjost, duševni obraz Antona Hrena in njegovih del! Dragi Tone! Prišel sem, da se v imenu vsega učiteljstva v Jugoslaviji poklonim Tvojim manom in Ti zakličem: Velika Ti hvala za Tvoja velika dela, ki jih bodo deležni še pozni rodovi — slava Tebi, dragi prijatelj!