štev. 242.
8 LjaDiiini, h soboto, dne Zl. oktobra 1905.
Leto XXXIII.
Velja po pošti:
xa celo leto naprej K 26'— u pol leta „ „ 15- — 13 četrt leta „ „ 6 50 ■ta en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
celo leto naprej K 20"— zu pol leta „ „ 10 m ietrt leta „ „ 5 &a *n mesec „ m W0
i* poSilj. na dom 20 h mesec.
Posamezne štev. 10 h,,
iiMrnk/oNm
k
assj1..»-; Ufe v ■ - ..-
B ■
■
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzvzcmSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(Jredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
______ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ue vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JredniSkega telefona Stev. 74.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. llpravniSkega telefona Stev. 188.
Mlatil in štiri.
Slovenski liberalci in Nemci se sklicujejo kaj radi na to, da so oni večina v deželnem zboru kranjskem. In odtod izvira njihova ošabnost, ker mislijo s to frazo dokazati svojo moč. So res še tako naivni ljudje, ki mislijo, da se morajo pohlevno odkriti in prikloniti, ako n. pr. poslanec Hribar reče: »Mi večina", ali če dr. Tavčar zakliče: „Mi svobodomisleci" ali če Malovrh zapiše: „Vsi pošienjaki nad klerikalne lopove in tatove !"
Tudi zdaj, ko stopa vedno bolj v ospredje vprašanje glede volivne reforme, se izkušajo ti gospodje pokazati v kolikor moči obširni obliki, podobno, kakor petaik na železnici napihuje svoje kavčukasto vzglavje, ki je v resnici tako majhno, da ima prostora v tesnem žepu.
Da je veleposestniški del slovensko-nemške zveze silno trhel in uprav na smrt obsojen, nam ni treba dokazovati. Mogočni baronski ali grofovski rodovi dandanes nimajo več veljave in ves tok gospodarskega in političnega razvoja je tak, da bodo ti gospodje cd leta do leta manj pomenjali, tudi če bi ne bila nikdar završala obstruk-cija v deželnem zboru kranjskem.
Imamo pa stranko imenovanih slovenskih naprednjakov, ki se bo izkušala še dalje napihovati, da dokaže svojo zračno eksistenco. Oglejmo si ta politični stvor !
Edina zaslomba te stranke je po mestih. A kako slabotna je ta zaslomba! Idrija je pokazala na zadnjem shodu »Jednako-pravnosti", da je ugled liberalnih velikašev popolnoma padel. Iz društva ki so ga liberalci ustanovili, so liberalci debili zdaj popolno nezaupnico. Tudi po drugih mestih, kjer začenja obrtni stan stanovsko in socialno misliti, se morajo ljudje nuino okleniti protiliberalnega programa. Saj naš obrtni stan ne najde drugega sebi primernega programa, razen krščansko socialnega, ki je v svojem bistvu protiliberalen. Zato se pa po vseh naših mestih že zbuja obrt niška struja, ki je do grla sita liberalnih
fraz in podlega hujskanja liberalnega časopisja ter izprevideva, da je skrajni čas, da se začne delati s pozitivnim programom za zboljšanje maloobrtniških razmer. Kdo je torej danes edini še liberalen? Velik del učiteljev in uradnikov.
Reči smemo, da bi le malokje liberalni kandidat dobil količkaj znatno število glasov, ako se ne bi naslanjal na ta sloj. A v mestih učitelji, kakor sami tožijo, nimajo vpliva, ostane torej edino le uradništvo še kot stan, iz katerega se rekrutirajo pri volitvah liberalni glasovi
Zelo bi se pa motil, kdor bi mislil, da je med sedanjimi pristaši liberalne misli še kaj edinosti. Razdelili so se ž^ v dve struji — v stare in v mlade.
Stari liberalci so ožji pristaši dr. Tavčarjeve struje. Glavni znak te struje je ta, da dela s terorizmom ii je nesposobna za vsako pomlajenje. To je struja, ki misli le na to, da še nekaj časa vzdrži na površju sedanje liberalne velikaše. Na bodočnost ne misli ta struja in nima inteligentnega naraščaja. Zato se upira vsaki izpremembi, zlasti razširjenju volivne pravice, ker ve, da propade, kakor hitio zapiha svobodnejši in sve-žejši veter.
Mladi so šli že na druga pota. To se je videlo že pri ustanovnem shodu »Sokol ske zveze", ko jr bila od mladih poražena stara dr. Tavčarjeva garda. To se je pokazalo, ko je narodno radikalno dijaštvo de monstriralo za spl«šno in enako volivno pravico ter klicalo »pereat" pred dr. Tavčarjevo h šo To se vidi zlasti med mladimi literati, ki pobijajo dosedanjo staro liberalno smer in iščejo novih potov, po katerih bi prodi li v javnost.
,,Slov. Narod" se >e zaprl tem mladim ljudem, ker ne trpi svobodne besede. Zato pa so šli ti mladi ljudje tje, kjer so našli edino še nekaj temelja — : k socialni demokraciji. Že ca zboru „Sokolske zveze" so očitali dr. Ravniharju, da je sacialni demokrat. In s socialnimi demokrati simpatizi-rajo vsi ti mladi akademično izobraženi ljudje brez izjeme, ker vedo, da ne pridejo
na površje v liberalni stranki. Seveda od teh ljudi ne bo imelo delavstvo niti najmanjše koristi. Kajti ko bodo iz „Naših zapiskov" in iz »Rdečega Prapor ja" prilezli na dnevno luč. bodo tudi za vselej zapustili delavce in hodili po potih buržoazije, iz katere so izšli.
Uprav klasičen dokaz za to našo trditev je ravnokar izišla številka „Naših zapiskov", ki obravnava Prešernovo slavnost in Prešernov spomenik. Kritika spomenika se jim je izpremenila v krvavo in bodečo satiro na vso oholo in nepoboljšljivo liberalno stranko in njene voditelje.
Ti ljudje so demokratičnega mišljenja in liberalno nasprotovanje splošni in enaki volilni pravici jih mora še bolj pc trditi v boju proti stari, trhli, od milosti nemško -liberalne gospode životareči kliki.
Zato pa danes tista stiuja, ki kliče v deželnem zboru : »Mi večina !" nima prav nobenega temelja več v prebivalstvu, ako se mu izpodmakne uradniška podpora. Baron Hein je s tem umetnim sredstvom vzdrževal njeno moč ; propasti mora, ako jo zapusti ta podpora.
To moramo pomniti, ako bodo bodoče /ni zopet ropotali gotovi gospodje s svojo mogočnostjo. Na lončenih nogah stoji njihova steklena mogočnost
Celjski Slovenci in ljudska šola.
Prostori deške liudske šole za celjsko okolico in zasebne dekliške šole, katero vo dijo čč. šolske sestre so že par let sem bili prenapolnjeni učencev oziroma učenk tako da se je za dečke moral nabaviti poseben prostor v zastbni hiši; šolske sestre pa so bile pnmorane odklanjati učenke, ki bi bile rade te šole obiskovale.
Občina celjske okolice, upoštevajoč to dejstvo, je že pred 6 leti kupila pntreben prostor, dala napraviti stavbne načrte, ter jih predložila visoki vladi v odobrenje.
Ker vlada natega mnogo revnejšim občinam, kakor je celjska okolica, da morajo staviti velikanske in drage stavbe za šolsko porabo, se celjskim Slovencem niti sanjalo
ni, da bode v tej gmotno stoječi občini tista vlada glede stavbe šole delala toliko ovir. Občina je nabrala tudi že potreben denar, toda stavbenega dovoljenja še danes ni, naši otroci pa morajo pohajati v tesne in za-duhle, ter na pol trohnele prostore.
Učitelji so opravičeno v skrbeh, da se nekega lepega dne ne udere strop in zro-počejo z deco vred v pritličje, kjer se nahajajo šolski prostori v ravao tistem položaju. Četrti razred deške ljudske šole n. pr. obiskuje 71 učencev, kateri so tlačeni v šolsko sobo, ki meri 40 m2 Ti otroci sede v klopeh tako tesno eden tik drugtga, da se ne morejo prosto gibati. Vprašamo torej visoko vlado, kako se naj naši otroci v 4. razredu uče potem lepo pisati?
Teh 71 otrok ima zračnega prostora v šolski sobi 130 m3. Ako prištejemo učitelja, pride na esebo 18 m3 zračnega prostora. Umevno je torej, da je preden poteče učna ura, tako okužen zrak v šoli, da so otroci popolnoma omamljeni, ko pridejo na prosto. Človek se mora začuden vprašati, ali mar ne hoče visoka vlada nas Slovence, kjer ne gre s ponemčavanjem, spraviti z zemeljskega površja na ta način, da zadobi naša nežna mladina vsled njene krivde že kot šolo obiskujoča kal bolezni, da hira in umira v nežni starosti?!
Učitelji so primorani dan na dan prekiniti šolo, da peljejo deco na zrak, sicer zaduhujejo v šolski sabi.
Ko je nekoo namestniški svetnik grof Attems obiskal šolo, karal je učite'ja zakaj ne odpre oken na šolski sobi v pritličju, ker se bsdo otroci sicer zadušili. Priča je še bil, ko je učitelj pustil odpreti okna in naenkrat zakriči par pouličnih paglavcev skozi okno v šolo par nesramnih zabavluc ter so tak® motili šolsko deco pri poduku.
Namestniški svetnik je začuden rekel: »Sedaj uvidim, zakaj zapirate okna!"
Ali niso to v nebo kričeče razmere ? ! In visoka vlada se ne pobrini, da jih odpravi
Pred par leti so naznanile šolske sestre v Celju, da hočejo osnovati za slovenske učenke, kaiere zapuste peti razred ljudske šole, zasebno meščansko dekliško šolo. Deželni šolski svet je takoj našel, da so učni prostori, kateri so bili za ljudsko šolo kot zel® pripravni kvalifi-kovani, za prvi razred meščanske šole nesposobni (!), ter je takoj strogo prepovedal vsak nadaljni poduk s pravico meščanske šole. Učenke
LISTEK.
Dve svatbi.
Slika iz kmetijskega življenja. Sp. I. F.
Pri Selčevih so imeli v mislih, da bi napravili svatbe.
Najstarejša hči Selčeva, triintridesetletna Savera se je hotela omožiti.
Presedalo jej je namreč že to večno tlačanje pri bratu, hotela je biti tudi ona »svoja gospodinja".
„Kaj bom jaz dan na dan drugim prašičem korenje prala ? — Mar jih svojim! — Kaj bom dan na dan drugim otrokom plenice mencala? — Mar jih--!"
»Svojim je hotela reči, pa je požrla besedo z grižljejem črnega kruha vred, ki ga je baš zamašila v usta — ne baš pretesna za krepek kmečki grižljej. No, pa tudi greh se jej je zdelo, kaj takega tako meninič tebinič misliti, zato je še brž popravila nameravano napako
Da zares postane »svoja gospodinja" zato jej je jamčil Korčanov Tine s svojo častno besedo, da »ona ali nobena druga".
Tine je pa imel še precej lepo kmetijo. Kočo za najmanj peter* glav, p« hlev za
šestero rog in svinjak za štiri zasukane repe.
Koliko bučel pa bi imelo prortora v njegovem uljnaku konec hiše!
Tine je dobro vedel, da Savera izbirčna ne bo, - izbirčne, »gosposke" gospbdinje bi se bal, — za ena zadovoljna usta, če še tako prostrana, pa se že še pridela na njegovih njivah in travnikih; leto za letom pa tudi gozd pripomore, ko zrasto borovnice, kostanj in — gobe.
Glavno vprašanje bi bilo torej rešeno, jedilni list njegove mize nekako sestavljen; zdaj prihaja le še neko drugo vprašanje.
Tine je namreč strahovito — čotast.
Ziblje se namreč tako neznansko, kadar hodi, da vaški otroci, ki ga sicer često radi spremljajo na njegovih potih, še vedno niso mogli dognati, na kateri nogi »šanta", na desni ali na levi, ali na obeh.
Ta prirodna neprilika mu je dosedaj odgnala še vse neveste, čeravno v lice ni baš tako napačen, — za malo »krevlja-nja" se ženske itak ne brigajo dosti, če je le »vse drugo" v redu
Toda, kar je preveč, je preveč!
Ako si imata dva no noti grede kai
posebno važnega povedati, vendar ni, da bi hodila predaleč saksebi!
Tinetu pa se ni dalo »besno" skupaj hoditi. Ako je šla katera na levi, — »odgnal jo je na desno, ako je šla na »desni", — bila je zopet parola: na levo!
»Piši se v uho, Tine, ti in tvoja kmetija, saj me je kar sram!" so rekle druga za drugo in on je ostal sam — sredi široke ceste tega življenja.
Naposled se ga je pa le usmilila Savera.
»Se bova pa doma pogovorila!" je dejala in zadovoljna je bila.
Pripravili so za svatbo, — svatba pa naj bi bila pri Selčevih.
H ša je na dobrem glasu in na daleč in široko znana.
Vabiti je bilo torej treba na vseh štirih vetrovih, — ker povsodi je bilo znanje, ako ne celo sorodniki.
Seveda, le »kmečka žlahta"!
S kakim ponosom so se »svatje" napravili na pi t, ko se je šlo vabit k Jožo-vim v Rodovino, si lahko mislite!
Rado vina je „mesto\ od Vrbja oddaljeno komaj četrt ure in Tožovi so bili v
Radovini »odlični meščani" pa nekoliko v sorodu s Selčevimi.
»Pa za gotovo pridite, — tega ne bote odrekli, oče Jožov!" so ponavljali »svatje", ko so opravili tu svojo nalogo.
»Prav rad, prav gotovo pridem, in zena z menoj, pa hči Franca pojde tudi !'■* je bil odgovor in v Vrbju je'bilo veselje veliko, ker so pričakovali tudi gostov »iz mesta".
Dan svatbe je nastopil in vse je bilo pripravljeno.
Neskončna vrsta svatov se je vila skozi vas proti cerkvi, — a med potom so vedno postajali.
Na vseh obrazih se je pa izražala neka skrb in nestrpnost, posebno »domači" so bili slabe volje.
Od hipa do hipa in da bi pregnal neljube čute, ki so se vrivali v svatovska srca, je Žurjav potegnil na harmoniko, pa zopet utihnil.
Celo ženina se je polastila nevolja. Zdajci je krenil na levo, pa zopet na desno in sumljivo iztegoval vrat in zavijal oči, dočim mu je z obraza lil pot.
»Da jih pa tudi že ni in jih ni!" je
pa, ki so bile namenjene za meščansko šolo, poučevale so se nadalje v šestem razredu ljudske šole v ravno tistih prostorih. Ni li to ironija!
Tukaj se lepo zrcali naklonjenost nemške gospode napram Slovencem. Niti na lastne stroške nam ne dovolijo meščanske dekliške šole, samo zaraditegane, ker je še niso imeli Nemci. Ta naš korak in pa dejstvo, da se morale čč. šolske sestre omejiti število šolo obiskajočih deklic zaradi premajhnih prostoiov in ker niso dobile za vzdrževanje taka velikega šolskega zavoda dovolj podpor, povzročil je pri celj ■ skih Nemcih misel, da so nagloma zgradili velikansko šolsko poslopje, v katero so hoteli pobasati našo slovensko šolsko mladino, da jo ponemčijo in slovenskemu narodu ter veri naših očetov odtujijo, in katero se sedaj podira.
Umevno je, da je šelskim sestram krvavelo sice, ko so videle, kako lepo bi se lahko razvijal zavod, katerega je ustvaril prerano pokojni g. dekan in drž. posl. Jos. Ž čkar pred četrtsteletjem, ako bi imele zato primerne prostore. Uvažajoč nujno potrebo razširjenja šolskih prostorov in da bi četrtstoletnico za ljudsko prosveto tako važnega zavoda dostojno prestavile, so prosile šolske sestre sporazumno s celjskimi Slovenci že pred poldrugim letom na pristojnem mestu, naj bi se jim dovolilo šolske prostore primerno razširiti, toda našli so žalibog gluha ušesa.
Z ravno navedeno zasebno dekliško šole za celjsko okolico postavil si je pokojni g. Josip Žičkar za nas Slovence večen spomenik, katerega smo dolžni njegovemu spominu v čast ne le same ohraniti, temveč skrbeti, da se širi, rase in precvita.
»Slovenec" je prinesel pred kratkim časom vest da si je tržaška podružnica šolskih sester ustanovila lastni dom, kjer je prostor za gojenke in šoli odrasle tržaške deklice Pri nas v Celju čutimo Slovenci že dolgo potrebo takšne vzgojevalnice in se le čudimo, da se ta potreba noče uvaže-vati na onem mestu, kjer bi se morali za njo posebej potegovati Nise vsi Slovenci Spodnje Štajerske tako srečni, da bi bili v takem blagostanju pošiljati svoje otroke v mariborsko vzgojevališče. Koliko zelo na darjenih deklic bi se lahko višje izobrazilo, ako bi bilo tako izobraževališče v Celju, kjer bi jim ne bilo treba plačevati ničesar razun šolskih potrebščin. Zvedeli smo da je »Katoliško podporno društvo" odposlalo prošnjo na glavno vodstvo šolskih sester v Mariboru, da nemudoma stori potrebne korake za dovoljenje, da se zavod šolskih sester v Celju razširi. Apelujemo tem potom na prevzvišenega gospoda vladiko dr. Na-potnika kot pokrovitelja .Katol. podpornega društva v Celju", da podpira njegove prošnjo.
Mnnifestočni shod tobnč-nesii delavstvu.
Impozanten je bil včerajšnji shod tob. delavstva za splošno in enako volivno pravice. Dvorana v »Puntigamski pivnici" je bila natlačena. Pozdravil je navzoče prvi sodrug K o c m u r in predlagal v predsedstvo delavca Čatarja in Zupana za zapisnikarici pa delavki Eržen in Andi e v i c. Prvi je govoril za splošno in enako volivno pravico sodrug K o c m u r ,
mrmral stari Selec. »Res, ta gospoda pusti čakati — kmeta, hm!"
Ali ni jih bilo — Jožovih iz mesta, in ni jih bilo!
»Pa stopimo, kar sami!" je veleval stari Selec in stopili so v cerkev. Ves čas in še v cerkvi pa je nekaj mrmral in pokašljeval stari mož in gubančil zamišljeno svoje rjavo čelo.
«
»Vidiš no, Rezala, v Vrbje sme pa le pozabili!" je rekel istega dne Jožovec svoji ženi.
Jebtes no, pa res! Da bi le ne bilo kaj zamere!" odvrne Rozala in popravlja na svojem predpasniku.
„Ni mi kaj prijetno, pa že popravim; saj s starim sva prijatelja! Koj jutri grem do njega!"
»Res, kaj se hoče, ko pa je toliko opra vila v hiši in ga je!" zaključi žena in dobro je bilo.
«
Od tega je minulo leto.
V Vrbju so zopet pozabili na to — „žaljenje"; Savera je postala „sama svoja"; ni več prala korenja za tuje prešiče in tudi ne..,, pa vse je bilo dobro in prav.
Z Jožovimi so bili prijatelji in drug dru -
ki je dejal, da se gibanje za splošno in enako vol. pravico vrši od takrat, ko smo dobili ustavo, od 1. 1867. Naše geslo pravi: Dolžnosti imamo, pravic zahtevamo. Blage stanje države, dežele in občine je odvisno od kmeta in delavca Vse ustvarita ta dva. A vseustvarjajoči delavec nima nobenih pravic, pač pa toliko dolžnosti, da ne more že vseh poznati. Mnogo shodov se je vršilo že za splošno in enako vel. pravico, a ti niso imeli zaželjenega uspeha, ker so nasprotniki splošne in enake volivne pravice dobro vedeli, da jih je med delavci še mnogo, ki nasprotujejo temu Smejali so se nam vsled tega nasprotniki. Sedaj pa nastopamo složno za svoje zahteve in liberalce te silno jezi. Iz prvega shoda za vol. pravico v „Nar. domu" se je »Narod" le norčeval. Ne vem je li sedaj tukaj »Narodov" poročevalec, ako je, mu povem, da bi ga bilo najbolje dejati v jesih ali špirit, da se ga na ta način ovekoveči poznejšim rodovom. Za sedanje gibanje imamo v prvi vrsti zahvaliti min. predsednika G a v č a , mi Slovenci pa še posebej dr. I rana Tavčar j ». Oo je zastopnik Ljubljane in Ljubljana je delavsko mesto, saj je to priznal sam »Narod", ko je pisal proti podraženju mleka. — Tavčarjeva dolžnost bi torej bila, da bi se bil zavzel za to delavsko zahteve. A on je vstal v drž. zboru in govoril proti splošni in enaki volivni pravici. (Klici: Sramota!) Tudi s slovenskega stališča je Tavčarjevo postopanje nedopustno. Slovenci bi po splošni in enaki volivni pravici pridobili mnogo mandatov na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Istri. Slovani bi zagospodarili v Avstriji. Liberalni Nemci ugovarjajo, ker bi potem ostali v manjšini. Ako bi bili liberalci res Slovenci, bi bili vsi za splošno in enako volivne pravico. A njihove lastne osebe so jim več ko ubogi delavec, zatirani Slovenec. Pretežna večina ljudstva na Slovenskem ni v liberalnem taboru. Kogar bo poslalo ljudstvo v parlament, tisti ga be tam zastopal in naj sibo kdorkoli. O zadnjem delavskem izprevodu je pisal »Narod", da je bilo delavcev ravno dosti za en pogreb. Liberalcem se že sanja o pogrebih ; prišel bo namreč čas, ko bomo vso liberalno stranko in tudi dr. Iv. Tavčarja nesli k pogrebu. Prav je pisal »Slovenec", da je „Narod" najslabše informirani list. On nič ne piše o demonstracijah za volivno pravico, in on le sramoti svoje lastne rojake. (Sram ga bedi !) Dela vec je dober za vojaško službo, ko pa zahteva zase volivni listek, mu pa pravijo, da ni politično zrel. A delavec je bolj poli-, tične zrel, ko dr. Iran Tavčar sam. Ako smo dobri za vojake, smo tudi dosti zreli, da bomo volili svoje poslance in dr. Tavčarja gotovo ne bomo. V parlamentu se delajo postave, ki nalagajo delavcu bremena, a delavca zate nihče ne praša, kaj on pravi k temu. Da so delavci zreli, dokazuje ravno današnji shod, ker so prišli tako obilno. Liberalci se pa skrivajo. Sama naša krona je proti volivni pravici. Obžalujem krono, ker ima tako slabe svetovalce. Cesar naš ni slab, a svetovalci mu svetujejo slabo. Liberalci pišejo o soc. demokratični-kleri-kalni zvezi. Take zveze ni, veže nas le naša skupna zahteva. Kdor je za splošno in enako vol. pravico, naj gre skupno z nami in naj si bo že soc demokrat, klerikalec ali liberalec. Liberalci so lažniki, ako pravijo, da so svobodnjaki. Večji liberalci smo mi vsi. V sredo se snide deželni zbor. Nihče ne ve, kaj bo. — Ako bi bili liberalci prijatelji ljudstva, bi se morali dvigniti za volivno pravico Nemci v zvezi z
gega so obiskovali, kakor prej in nikdo ni nič več črhnil besedice o svatbi.
»Pa to le vašo Franco bote omežili, se sliši", reče nekega dne stari Selec, ko sta z Jožem zopet skupaj.
»Bomo jo, bomo!" odgovori Joža važno, „pa še celo imenitnega ženina ima, — saj ga poznaš, ondi-le Zalohov je z Poljan."
»Ta pa ta! Pa nas pevabiš, he, kaj?"
„1 saj veš, svatje pa pridejo, svatje!" odvrne Joža in potrka po rami svojega starega prijatelja.
Pa so prišli svatje v Vrbje in vabili pri Selčevih. Na mizo je priromala dišeča gnjat, pa hleb sveže pečenega kruha in dva bokala vina.
Pili so in vabili, pa vesele so rezali, da je bilo kaj. Še Tine in Severa sta prišla, pa skupaj so se pomenkovali o nevesti
Franci in njenem imenitnem ženinu s Poljan.
«
V Radovini je bilo vse živo gostov iz vseh krajev — ker tudi Jožovi so bili znani na daleč in blizo.
Pa kaki imenitni svatje, — celo gospode je bilo med njimi!
Vse je bilo pripravljeno, godba je igrala, zvon je vabil v cerkev, — a staremu Jožu
liberalci odločujejo v kranjskem dež zboru. Ko bi bila vpeljana pa splošna volivna pravica, bi dr. Tavčar ne sedel več v foielju dež. zberske palače in — kar je še več — »Narod" bi ne imel več imunnega urednika, ne mogel bi več tako lagati in sramotiti oseb, ampak citirati bi ga mogli k sodišču. Pozivlje na sh( d v torek zvečer in k manifestaciji Liberalci bodo lahko rekli: Pogreb je bil. Da, bil je pogreb liberalnih mandatov! (Burna pohvala.)
Tov. Ivan Š t e f e pozdravlja mnogo-brojno zbrano ženske delavstvo tobačne tovarne. S svojo udeležbo na tem shodu kaže to ženstvo, da je bolj zavedno in da se dolžnosti sedanjega časa bolj zaveda, nego liberalne dame, ki stoje za liberalnimi prvaki. Le vsi združeni v boj za volivno pravico! Dr. Tavčar nasprotuje ljudskim zahtevam vsled tega, ker nikdar ni zahajal med delavstvo. Zahajal je samo k dvema fajmo-štroma, od katerih je pač vzel podedovani denar, drugega si pa od njiju ni nič ohranil. Ostalo mu je le nekaj liberalne slame. To slamo skupaj zažgimo! (Tako je! Smeh.) Dr. Tavčar s pomočjo tajmoštrskega denarja psuje duhovščino; to je edino njegovo delo, mi pa se njemu na ljubo zato ne bomo prepirali, imamo resnejše delo: boj zi ljudske, delavske pravice. (Splošno odobravanje) — Delavke, vprašajte jutri svoje tovarišice, ki niso prišle, zakaj jih ni bilo, vprašajte pa tudi vse tiste može, katerih tu ne opazite, vprašajte jih zakaj niso tako pogumni kakor ve! Možje med svoje tovariše z agitacijo! — Da v bodočih dneh nihče ne ostane doma! Govornik vabi na jutrišnji shod v »Mestni dom", kjer se bo izdala tudi parola, da se m a -nifestacijske bakljade skup-noudeležimo. — Vsi v boj za splošno in enako volivno pravico, da bo naše nasprotnike vedno bolj strah! (Živie!)
Dr. Krek izraža veselje, da mu je mogoče govoriti na tem shodu Ljudstvu naj se da v roke politična moč, ker le v tem je iskati zdravja naši Ljubljani in Kranjski. Tu so sicer zastopane nasprotne si struje, a edine so v eni stvari. V tem boju nastopajo ljudski bataljon', ki imaio le enega nasprotnika. A ta nasprotnik je le dozdeven, ker ta nasprotnik je mrtev. Te socialno gibanje, ki ga je kakor elektriška iskra pre šinila misel, da je v tem kritičnem trenutku monarhije treba njen temelj izpremeniti v načelu politiške svobode, to gibanje ima namen dokazati, da teh strank na krmilu ni treba več ubijati, so že ubite. Rešiti ne morejo nobenega važnega vprašanja. Brez moči stoje nasproti narodnemu vprašanju, tem hudim narodnostnim bojem. Le poglejte te parla mente, kakor mrliči stoje, ke jim prihajajo nasproti vprašanja za rešitev. Ničesar ne morejo storiti napram Ogrski, rešiti nemo-rejo tudi nobenega drugega vprašanja. Le nekaj je, kar delajo, to pomeni njihov hu di mrliški smrad: oni delajo le še Sprevode svojim ljudem, da vjamejo za koga kak križec ali kako mastno službice. Resnico govore ti delavski bataljoni, ako jim kličejo: Mrtvi ste! Mrliču je težko govoriti, treba bo govoriti glasneje, da bodo slišali. Ti ljudje so neplodni,'oni nimajo potomstva. Tudi s tem dokazujejo, da so mrtvi. Ali ima katera teh strank med seboj kakega mladega, res razumnega in nesebičnega človeka. Oni se ne prerodč več, ker so mrtvi. Ti ljudski bataljoni so mrtvaški zvon, ki glasno kliče: Stranke, ki so proti ljud stvu, so mrtve. Ne izpolnil bi svoje dolžnosti, ko bi na kratko ne očrtal zgodovine
se je zdelo, da svatje niso še v s i zbrani. Pa se ozre po njih in praša po tiho Ro-zalo:
»Ne bo jih!"
»Menda res ne — oh, veš, zamerili so — takrat!" odgovori ena in si popravlja predpasnik.
Stari Selec je pa tisto uro ležal za pečjo in grde oblake dima vlekel iz svoje pipe, pa jih spuščal preko temena doli v sobo. Grdo se je držal kakor oblak pred točo.
»Če je gospoda za nas pregosposka"je zagrmel v zapeči tako silno, da je stari maček v kožuhu začudeno dvignil glavo proti njemu, — pa smo mi za gospodo prekmečki!"
In pri tem je ostalo.
Ko pa sta drugega dnejoža in Selec zadela v mestu skupaj, vpraša prvi starega znanca, zakaj ga ni bilo na svatbo.
»Oh, glej no, pa res! Svatbo ste imeli včeraj! Tako sem ti pozabil! Kobila mi je storila, pa je bilo vse narobe pri nas, in je bilo. Pa ne boš kaj zameril?"
Joža pogleda bolj naravnost svojega starega znanca in se nasmeje, pa mu poda reko na kar se razideta.
Tako je pri nas — na kmetih...
tega boja. Prvi je izrekel misel o splošni in enaki volivni pravici duhoviti in kot go vornik nedosežni voditelj socialne demokracije, Ferdinand Lassale. On je vrgel to misel, ki je padla na rodovitna tla vzkalila krepak sad. Ob istem času pa je isto povdarjal tudi duhoviti mis ec nepozabni škof K e t t e 1 e r. Pri nas se je to gibanje začelo šele leta 1868, meseca maja, ko se je vršil na Dunaju delavski shod. Ta shod je sklenil začeti boj za splošno in enako volivno pravico. V lepem mesecu maju se je za avstrijsko delavstvo začelo novo življenje in se je prvikrat izdala ta parola. Meseca decembra leta 1869. je bil na Dunaju zopet velik delavski shud, delavstvo je korakalo pred državni zbor ia izročilo parlamentu zahteve po splošni ia enaki volivni pravici. Ministri so deputacijo sprejeli navidez sicer prav prijazno, a uspeh tega so bile le žrtve. Vlada je z največjo krutostjo in brutalnostjo začela zatirati in preganjati delavske organizacije. Bile je zaprtih vse polno delavcev, ne le na mesece, ampak na več let. Danes se moramo s častjo spominjati teh mož, ki so trpeli za misel splošne in enake volivne pravice. Novo gibanje se je začelo leta 1873. meseca septembra, ko so bile nove volitve. V istem letu se je pokazal liberalizem še slabšega, ko I. 1866 , ko se naši vojaki bežali pred Prusi raztrgani in tepeni izpred Kralj. Gradca. L 1873 je bil namreč tisti strahoviti krab, ki je pretresel celo državo. Med ljudstvom je začelo vreti, a te gibanje je bilo še slabotne.
Le kmečki stan in pa nekatera naprednejša mesta so poslala tega leta v zbornico nekaj dobrih mož, ki so hoteli delati. Del teh se je združil v takozvani nemški napredni stranki, drugi so se nazivali demokrate. — Le prezgodaj je nemška napredna stranka zašla nazaj v zavoženi tir libera lizma.
V drž. zboru so sedeli le 4 demokratje, ki so položili na zbornične klop prvi predlog za splošno in enako volivno pravico. Smejali so se jim, a ta jmeh ni trajal dolgo, danes ta misel zmaguje. Stranke so bile takrat silno korumpirane Bilo je le par mož, ki so vedeli, da je treba nastopiti preti tej korupciji z volivno reformo na najširši podlagi. Tudi takrat je, kakor danes sililo na dan vprašanje o Ogrski, in avstrijski parlament je uklonil glavo Mažarom. Zahtevali pa so Mažari že takrat isto ko danes in tega ne samo šovinisti, ampak za to se je izrekel celo neki ogrski škof. Politična smrt je zapisana na čelu tistih, ki nasprotujejo splošni volivni pravici. — S tistim trenutkom, ko je pri nas stopila cela stranka v boj za volivno pravico, s tistim trenutkom ji dela krivico, kdor pravi, da je klerikalna. Klerikalec je tisti, kdor se bori za privilegije duhovščine. Popolnema raztimem, zakaj je L'ebknecht 1. 1869. dejal, da mora delavstvo nekoliko držati z vlado, da pobije farje in predpravice plemičev. Za me pa je najprijetnejši oni trenotek, ko sem videl, da sta stopila v boj za to misel dva naj konser vati vnejša stanova naše dežele: kmet in duhovščina. Vsak, kdor nasprotuje, bo odletel. A ljudstvo bo rado sprejelo moža, čeprav nosi ie črn kolar, ako bo za njegove pravice. Prav je zadel na nedeljnem shodu Kristan, ko je dejal, da je treba pred vsem politične svobode. Pri nas se bo boj med strankami oblažil le, ako se razširijo pravice ljudstva. Zahtevamo svobode vesti, govora, organizacije, zahtevamo politiške svobodo. Ko to dosežemo, se ločimo; kosali se bomo med seboj, a se bomo lažje našli skupaj v skupnih stvareh. Čudim se, da je bilo v tej mešanici sedanjih razmer, v katero so naposled vlivali še mleko, mogoče take hitro dobiti skupno zadevo, ki nas druži.
Slava vam in vsem vašim tovarišem v širni Avstriji, ki se borite za to misel, slava vsem, ki se se borili za njo! Končam naj pa, kakor sem začel: Naj bo to gibanje mrtvaški zvon za vse neplodovite stranke, ki po krivici vladajo v tej državi, ki poznajo le svoje privilegije. Po tem zvonenju pa naj bo primeren pogreb tem mrličem! (Viharno ploskanje.)
Sodrug Kristan pravi, da je splošna in enaka volivna pravica važna pri zbelišanju delavskih plač. Sedaj vladajo gori na Dunaju ljudje, ki za ljudske potrebe ne dajo nič in se vedno izgovarjajo: Denarja nimamo. Finančni minister pa je vedno mehak kot vosek, kadar pride k njemu minister z belo sabljico in zahteva ed njega novih kanonov in pa ljudi ki jih bodo ka-noni žrli. Več kot 70% vseh izdatkov gre za militarizem, cesarsko družino, za upravo itd., le 28% gre za ljudske potrebe. O J teh pa gre 10 000 000 K za obrtne izobraževalne svrhe, a za vse druge potrebe gre le en milijon! Skupaj dajo torej le 11 milijonov za soc. potrebe, medtem ko gre le za vojsko samo 2 do 300 milijonov. To se bo vedno godilo, dokler ne bo odločevalo ljudstvo samo. Ljudstvo je še preveč po-
Dalje v I. prilogi«
hlevno. Prav ponižno nosi denar tem mogotcem in pa svoje kosti na bojišče za te mogotce. Kadar se prikaže kaka uniforma, pa že misli vsak, da hodi sam živ Bog po zemlji (smeh) Fantje si še danes devljejo šopke za klobuke in pojo, ko gredo k vojakom. namesto da bi bili žalostni. Ne po mislijo, da jih lahko poženo s puškami in bajoneti pred lastne očete in matere. (Res, je, res!) Kakšen dobiček ima država od tobaka, kakšen dobiček pa vi? Ako ima res pravice denar, potem morate vi imeti pravice, ne pa ministri, generali, grofi itd, ker vi služite denarje državi in ne on: A v tej državi pa morate molčati. Vsak policaj vam komandira: Jezik za zobmi! (Ploskanje.) Slovenci so včasih kazali svoje junaštvo, danes pa so zaspani, kom^dni.
Zato pa se dobe ljudje, ki si upajo žaliti slov. ljudstvo, kakor hočejo. »Narod" piše, da smo dobili komande z Dunaja Mogoče dobiva povelja »Slov. Narod", kako naj piše, in g. Malovih, kako naj zavija stvar o idrijski nezaupnici. Ljudstvo se je začelo zavedati in gleda dalje ko do Golovca in Tivolija Naše ljudstvo se je zbudilo samo In sedaj ko se vrši gibanje drugod, bi bili vredni, da bi nam na glavi puščal, ko bi molčali in mirovali. Boj ne bo brez uspeha. Ljudje so povsod ljudstvo, tudi naš državni zbor se je s 155 proti 114 g'asovi izjavil za splošno volivno pravico. Ako pa seštejemo glasove volivcev ki stoje za onimi 155 poslanci vidimo, da je za njimi 3 milijone volivcev, za onimi 114 pa niti pol milijona ne Tudi v drž. zboru se bo izpre-menilo. Gladko ne bo šlo. Ko bi ljudstvu sami dali oni, ki se boje vol. pravice, kar ljudstvu gre, bi bilo dobro in ljudje bi se takoj pomirili in postali najboljši prebivalci. Ako nam pa ne dajo priložnosti, stopati po postavni poti, gremo naprej in nihče ne more povedati, kaj se bo zgodilo, nihče ne more dati gnraLCije za one, ki se ustavljajo. Boj se mora vršiti tudi v Ljubljani. Nasprotniki se nam rogajo, ker nas je bilo pri onem izprevodu malo, a vsak začetek je majhen. I; malega začetka bo velik konec. (Plosk.) Ži torkova slavnost bo pregnala smeh z usten nasprotnikov in ne bo treba zanje mokre cunje, ampak ustrašili se bodo same prikazni.
Pozivlje v torek k izprevodu tudi ženske, ki morajo r^vnotako služiti kruh, ko moški. Ze to bi moralo biti liberalce sram, da je žena popolnoma brezpravna. Vsak naj pride v tem boju na dan in pokazati se! Tudi mi smo za splošno in enako volivno pravico! (Burno ploskanje.)
Predsednik Zupan nate zaključi lepi shod.
Tedenski pregled.
Gibanje za volivno reformo. Dne 16. t. m. je bil shod v areni »Narodnega doma" v Ljubljani, ki so ga sklicali soc. demokratje, da bi delavstvo manifestiralo za splošno in enako volivno pravico. Obširno je govoril Etbin Kristan. Izražal je veselje, da se je v avstrijskem parlamentu izrekla večina za splošno in enako volivno pravico. Za nujnost je bilo 155 glasov, proti 114. Na temtlju privilegijev sestavljen državni zbor se maje. Okrcal je govornik poslanca dr. Tavčarja, Ferjančiča in Plantana, ker niso imeli poguma glasovati za razširjenje volivne pravice „Dr. Tavčar sanja noč in dan le o eni pošasti: o groznem klerikalizmu, boji se za svoj mandat. Če bi bili naši liberalci res svobodoljubni, bi že s tega stališča morali glasovati »za". Kristan je prijemal tudi občinski za-top ljubljanski, ki vedno obljubuje, da razširi volivno pravico, a o volivni reformi ni duha ne sluha. Po zborovanju je delavstvo napravilo obhod po mestu. Med vrstami so nosili razne napise, kakor: »Proč s privilegiji!" »Dolžnost imamo, pravico zahtevamo".
Isti dan se je navduševalo jeseniško delavstvo za izpremembo volivne pravice ob dr. Krekovem govoru. V Kozjem na Štajerskem je bila na političnem shodu soglasno sprejeta resolucija za splošno volivno pravico.
V	moravskem deželnem zboru je vložil poslanec Stransky predlog za enako in splošno volivno pravico, ter zahteval, da zasedanje preneha toliko časa. da odsek poda poročilo. Okrog 30 000 delavstva je manifestiralo pred deželnim zborom. Pri namestniku je bila deputacija z zahtevo volivne reforme. Odgovorilo se je, da se uvede najprej peta volivna skupina. — Nižjeavstrijski dež. zbor je včeraj sprejel dr. Luegerjev predlog, naj deželni odbor izdela načrt novega deže 1 no zbors keg a volivnega reda na podlagi splošne in enake volivne pravice. — Pretečeno nedeljo so tudi v Zagrebu soc. demokratje na Zrinjskem trgu demonstrirali za splošno volivno pravico. — Važen javni shod je bil isto nedeljo v Idriji, ki ga je sklicalo liberalno polit, društvo Jednakopravnost". Prišli so poslušavci vseh strank, javni shod je izrekel v posebni resoluciji brez ugovora nezaupnico dr. Tavčarju in njegovim liberalnim tovarišem v državnem zboru radi nastopa proti splošni in enaki volivni pravici Shod je hkrati izrekel nezaupnico liberalnemu društvu »Jcdnako-pravnost"; »kajti dokler bo imelo društvo tak časopis kot je »Slov. Narod", kterega vodja je delav ki nasprotnik dr. Tavčar, ne more mu idrijsko ljudstvo zaupati."
V	ponedeljek 16. okt. je bil otvorjen tirolski deželni zbor. Soc. demokratje so oskrbeli tudi tu shod ter so zahtevali razširjeno volivno pravico za deželni zbor Uvedla se bo 4. kurija. — Na ta dan e bila otvoritev šlezijskega dež. zbora, kije bila burna. Češki dclavci so pozdravljali poslance s klici: .Živela splošna in enaka volivna pravica."
V	češkem deželnem zboiu je obveljal predlog grofa Buquoi, da naj se izvoli odsek 27 članov, ki naj izdela nov deželni in volivni red.
V	Gradcu so soc. demokr. poslanci vložili nujni predlog, naj vlada takoj sestavi načrt za splošno in enako volivno pravico. Za ponedeljek se pripravlja
velika akcija na isti namen v Lvovu, za torek pa v Ljubljani — Ako bi se uvedla splošna enaka volivna pravica in bi se volivni okraji določili za SO tisoč prebivalcev, bi imeli Slovani skupno v državnem zboru 300 poslancev, Nemci in drugi pa 196 Zato ni več Slovan kdor se ustavlja razširjanju volivne pravice!
Fejervary-ja je cesar zopet imenoval za ogrskega ministrskega predsednika. Fejervary hoče volivno reformo izvesti po plural em volivnem zi-stemu. Njegovo vlado je baje pripravljenih podpirati 80 poslancev; tudi hrvaški poslanci bodo šli pod njegovo zastavo. Ker je Fejervary sprejel v svoj program načelo splošne volivne pravice, je položaj barona Gautscha težaven; govori se, da odstopi
V	Moskvi, Tiflisu in Kijevu je proglašeno obsedno stanje. V varšavski guberniji stavkajo delavci v 13. tovarnah za sladkor. V Odesi se je po-greznil najlepši del mesta v morje. Nevarnost so pravočasno opazili, tako da so izginile v morje le prazne palače milijonarjev.
Novi deželni predsednik Schwarz je sprejel v avdijenci uradi ištvo deželne vlade in okr. glavarja. Schaffgotsch, ki je sedaj že v Trstu, je pri tej priliki na vse pretege hvalil barona Heina ter častital Schvvarzu, da je naslednik takega moža. Novi predsednik ni spregovoril o Heinu nobene besede, pač pa povdarjal, daje vladi potrebno zaupanje ljudstva ter da se iz postopanja vladnih organov mora kazati ljubezen do ljudstva. Schaffgotsch je omenjal, da je uradništvo pod Hei-nom, torej tudi on vedno nepristransko uporabljalo zakone A prav zadnje dni je upravno sodišče spoznalo, da je bila njegova razsodba glede kamniških volitev protizakonita in jo je razveljavilo. — Predsedniku se je poklonil tudi župan Hribar z odbor niki ter razne druge korporacije. - V sredo pa mu je knezoškof ljubljanski predstavil zastopnike duhovščine. Predsednik je na pozdrav knezoškofov odgovoril, da bo vedno skrbel za dobre in najsrč-neje odnošaje med deželno vlado in duhovščino.
V	ponedeljek je »Slovenec" prinesel celotni državnozborski govor poslanca dr Sus'eršiča o volivni reformi. V govoru, ki je bil živahno pohvaljen, je g. poslanec ovrgel osobito dva ugovora ministr ske^a predsednika proti splošni in enaki volivni pravici Smešna je trditev Gautscha, da mora prej b ti rešeno narodnostno vprašanje, kakor pa vprašanje o splošni volivni pravici Po načelih splošne in enake volivne pravice izvoljeni poslanci bi hitro in energično rešili narodnostno vprašanje. Sedanja zbornica ni več zmožna izvrševati svoje vzvišene naloge. Obenem z izpremembo zbornice treba pre-vstrojiti tudi gosposko zbornico, ker ji manjka stika z ljudstvom.
V	nedeljo ob treh popoldne je bil oticijelno naznanjen konec rusko-japonske vojne. Oba vladarja sta podpisala pogodbi. Japonski pooblaščenec Komura se je povrnil v Tokio. Ceste so bile zastražene — Velika povodenj je bila 2 okt. na Kitajskem. Utonilo je 21.000 oseb. — »Sl Narod" in za njim mnogi lahkovetneži so trdili, da je akcija za podraženje mleka izšla iz »Zadružne zveze" od dr. Šusteršiča. dasi on že dve leti nima nič opraviti z »Zvezo". Da je bil Pire voditelj vse stvari, se je pokazalo i pred sodiščem. Ondi je bil vodja Blazni-kove tiskarne obsojen na globo, ker oklicev za podraženje mleka, ki jih je dobil od Pirca, ni dal v pregled drž. pravdništvu. Svojo zapuščeno akcijo hoče braniti s psovkami v »Narodu". — Na shodu mlekarn se je sklenilo v nedeljo, da se osnuje samostojna »Mlekarska zadruga", bolje mlekarski strokovni odnor; zastopani bi bili izposlanci zadrug, deželne vlade, deželn. odbora, kmetijske družbe in »Zadružne zveze".
V	Kozjem na Štajerskem je bil na shodu »Slov. kat. polit društva" soglasno proglašen dr Korošec iz Maribora za naslednika poslanca Žičkarja. Zastopanih je bilo 11 občin po svojih županih in odbornikih »Slov. Narod" se že jezi.
*
* *
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja 22. okt. Marija Šaloma, Kordula; pore-deljek 23. Janez Kap., Severin šk.; torek 24. Rafael, Kristina; sreda 26. Bonifacij, Krizant in Darij; četrtek 26. Evarist, Amand; petek 27. Sabina m.; sobota 28. Simon in Juda.
Iz Beneške Slovenije.
(Izvirno poročilo »Slovencu".)
Bridka izguba Včeraj je umrl za legarjem č. g Miha Zabreščak, kaplan v Mrsinu pod šempetersko župnijo. Imel je samo 34 let. Bil je uzorčn, jako delaven in obče priljubljen duhovnik. On je žrtva svoie stanovske dolžnosti, kajti bolezen je dobil pri obiskovanju bolehnih za legarjem, ki se že več let zaporedoma poraja tuintam po naših gorah. Izguba je tem bridkejša, ker nam primanjkuje slovenskih duhovnikov. N. v m. p.!
Duhovniške vesti. V Platišča med torčenske Slovence je nastavljen kot kaplan vrli Slovenec č. g EvgenDer-b o 1 o, čegar vsestranska delavnost je obče-znana. Subid, kjer je preje bil v službi, dobi najbrže furlanskega duhovnika. — Mladi č. g. Josip Domeniš, je dobil kaplanijo v dolnjem Brnasu. — Po dolgih in neopravičenih zaprekah je Dreka zopet brez župnika ; č. g. Anton Trušnik se je odpovedal »pro bono pariš" še prej nego je nastopil službo. Istočasno in sporazumne se je odpovedal priljubljeni č. g. Ivan Sinik na Stari gori, ter šel v Dreko kot duhovni ekonom, dočim je na njegovo mesto kot ekonom stopil g. Trušnik, in tako, po navadnih formulitetah, ta dva odlična duhovnika postaneta župnika vsak na svojem sedanjem mestu — pa mirna Bosna! — Č. g. Natalijo Cuferli iz Prapotnega je prestavljen h Kodrmacom; na njegovo mesto v Prapotno je nastavljen žalibog! furlanski novomašnik Paschini. — Velezaslužni in vse hvale vredni č. g. J a-bob Tropina, kaplan v Až'i, se je službi odpovedal radi starosti. — O Božiču dobimo zopet novega slovenskega duhovnika v osebi g bogoslovca S a I i g o j a.
Uboj in samoumor. Strašno hudodelstvo je splašilo te dni naše miroljubno ljudstvo v Sempeterskem okraju. Neki An-
ton Hromač iz Brde pri Sevodnji je ustrelil svojega sovaščana in bivšega prijatelja Alojza Hromaca, in zatem pa samega sebe. Oba zapuščata ženo in otroke. Vzroka je iskati v razprtijah in sovraštvu radi občinskih volitvi. Dvojni zločin je napravil strašanski vtis na naše ljudi, ki niso vajeni takih gro-zovit»sti.
Železniška zveza med Čedadom (Cividale) in novo soško železnico je prišla zopet na dnevni red. Zastopniki vi-demske trgovske zbornice, videmske občine in provincijalnega zbora so se zadnjič sešli da se zopet energično primejo dela k uresničenju željene in potrebne zveze Ta zveza bo velikega gmotnega in narodnega pomena za beneŠKe Slovence. Nadejati se, da ne bo več toliko zaprek od avstrijske vlade. Ljubljanski faktorji naj se tudi zopet oglasč, kajti to delo bo jako koristilo Kranjski, kakor sem že enkrat omenjal.
V Reziji. Kakor se čuje, mogočna milanska družba se namerava okoristiti, s porazumljenjem občine, z velikimi gozdi v učejski gorati in zapuščeni dolini. Električni stroji bodo pri tem igrali veliko vlogo. Naprave bodo baje velikanske. Reziji bo podjetje precej koristilo, a največji dobiček pojde seveda omenjeni družbi iz Milana.
Idrijske noulce.
Občinska seja se je izvršila dne 12. t. m. zopet enkrat, izvirna seveda kakor vse, kar imajo liberalci v rokah. Spravili so seveda pekoncu vse, kar leze in gre. Prišel je novi odbornik P e r k o — po ro-broti in ljubeznivosti znanega gospoda liberalcem priborjen — došel je dr. O g o -r e u t z , in gledali smo zopet enkrat tudi podžupana Dragotina Lapajneta, sedaj suplenta na mestni realki. Pogrešali pa smo poštarja g H e 1 m i c h a , ki bi bil lahko prišel, ker je svetnik K o r š i č odpotoval na dopust. Kakor pa smo izvedeli, ni bilo g. poštarja, ker ni bil povabljen. Kajpada ni to pristransko, najbrže se je pozabilo. Presneto, če bi mi imeli kakega mogočnega gospoda, da bi se odpeljal v Ljubljane k deželni vladi! Morda bi izposloval še poleg izvolitve tudi pravico do namestovanja odsotnih odbornikov.
„Se je že izvršilo žrebanje". Župan Sepetavec je ob pričetku seje med drugim pozdravil novodošlega dr. Ogo reutza. Ker sta dr. O g o r e u t z in poštar H e 1 m i c h imela po enake glasov ter ni župan nič omenil v egovoru, da bi bili žrebali med imenovanima namestnikoma, kdo pride v odbor, vprašal je odbornik Kavčič, ali so žrebali. Župan se je odrezal: „Se je že izvršilo žrebanje." Mogoče; le to je čudne, da so preje govorili liberalci, da se je vršile žrebanje le za tretjega namestnika, pri seji pa smo izvedeli novico, da so žrebali tudi med Ogoreutzem in Helmichom. Vedno kaj novega!
„Voliti se ne morejo". Drag. L a p a j n e se ne more ločiti od obč. odbora Prišel je tudi k zadnji seji. Ker po § 10 obč. vel. rrda obč. uslužbenci ne morejo biti člani, vprašal je pred dnevnim redom odbornik Kavčič, kako da je prišel k seii Drag. Lapajne, ki je sedaj kot realčni učitelj obč. uslužbenec. Vstala pa sta župan in prizadeti podžupan proti Kavčiču ter mu dokazovala, kako se mož moti. Postava le pravi, da se ne morejo voliti obč. služabniki. Dragotin Lapaine pa je bil izvoljen od II. razreda volilcev takrat, ko še ni bil obč. služabnik. Torej lahko ostane odbornik, ker postava ne pravi, da bi moral odstopiti. Na to salomonsko modrovanje in razlaganje postav je doktor prava Ogoreutz molčal. Najbrže, da iz simpatije tega ni storil, nego osebno prepričan. Preprostemu delavcu se pa vendarle dozdeva, da kdor ne more biti voljen, tudi odbornik ne mere ostati, ako se med dobo tako izpremene razmere, da bi ob novi volitvi ne mogel biti več izvoljen. Sicer pa redoma vsak sam pusti, ako pride do tega, zlasti ako ve, da njegovo mesto donolni pristaš
Reklamacijski odbor za prihodnje obč. volitve je bil izvoljen. Župan je predlagal od naše strani odbornika Kavčiča, ki je bil tudi izvoljen. Majhne drobtiniče pad»ir>!
Račun za I. 1904. je bil tudi v zadnji seji odobren po kratki debati. Poročal je odbornik Kos, ki je grajal več posameznosti ter predlagal, naj se nastavi še eden uradnik, da bode s tajnikom imel kliuče, ne pa kot doslej tajnik in župan. Tudi ta predlog je bil sprejet. Župan bo se veda nadzoroval undnika.
,,Tehant ga je navadil!" V razgovor o računskem zakliučku za 1. 1904. je posegel odbornik Kavčič ter napravil več opomb, s katerimi je pokazal, da je res račun pregledal. Med drugim je opozoril na znesek 35 652 K, izplačan t 1. 1904 stavbeniku Treotu kot »preostanek zaslužka", in znesek 1076 K kot obresti za ta preostanek. Opomnil je, da bi bil moral biti ta znesek izkazan že med pasivi 1. 1903., pa
ga županstvo ni izkazalo, ampak ga tedaj prikrilo. Plača naj torej tudi nemale obresti 1076 K eni, ki je odbornikom dolg prikril. — In kaj so odgovorili Kavčiču? „Tehant ga je navadil", — ter potrdili račun. Naši liberalci so torej se vedno teh misli, da je delavstvo še vedno slepo in gluho ter da se ne meni za nobeno stvar. A ti časi so minili, ljudstvo samo misli ter sodi še potem, ko par privilegirancev, ki imajo slučajne glas, z istim odloči, da je vse dobro, kar liberalec stori. Na dan s splošno volilno pravico!
Tajna seja je sledila javni. Ne bi bilo napačno, ako bi kaka stvar, ki se obravnava tajno, prišla na vrsto med javno sejo. Sedanje tajne seje imajo po večjem le namen odobriti, kar so drugi že davno uvedli. Potrjujejo se uslužbenci, ki so že davno v službi ter »sprejemajo" osebe, ki že služijo občini. Igrača!
Občinski lov je dobil zopet lovski klub za staro ceno. Kje je bil lov razpisan in koliko je bilo ponudnikov, ne vemo.
Občinsko blagajno so škon-trirali ter našli vse v redu. Nekaj pored-nežev pa se je najbrž le šalilo, da je bilo v blagajni okoli 100 K več, nego je bilo treba, na kar je župan izjavil, da ni še dvignil svoje zadnje mesečne remuneracije. Pa še verjemi kaj svetu!
Novomeške noulce.
n Prešernova slavnost. Zakaj se mestna občina ni udeležila te slavnosti ? Dolgo se je to vprašanje kuhalo, pa slednjič je le prišlo na dan v zadnji občinski seji. Sprožil pa je vprašanje gosp. prof. M a s e l j. Brenkal je strune v daljšem govoru in govoril toliko časa, dokler niso strune — počile. Podžupan g. Rozman je odgovoril : „Kaj ? Mi bomo stafažo delali po Ljubljani. Mejkuš, da ne ! Mi bi šli v Ljubljano, ker se to spodobi. A če smo našega Trdino pokopali brez Ljubljančanov, naj pa Ljubljančanje odkrijejo Prešernov spomenik brez Novomeščanov.
n Sneg zapadel, debel sneg, krog in krog po hribih doli do nižav Mraz in slana, dež in megla se memavajo. Po da našnjem mrazu se listje kar siplie z dreves. Termometer je kazal zjutraj 0° C.
n „Was haben denn Sie hier zu thun"? Pod tem naslovom je prinesla .Edinost" od ponedeljka članek o dogodku pri znani obravnavi glede nekih stvari iz Žabje vasi. Ker obravnava še ni končana, morda še tudi mi svoj čas vprašamo dotičnega gospoda : »Was haben denn Sie hier zu thun?"
n Operacije se je ustrašil in pobegnil v temni noči dne 17. t. m. kar v obleki iz bolnice usmilj. bratov v Kandiji neki mladenič od Št. Jerneja. Med potjo je izgubil še copate, tako da je prišel zjutraj ves premrazel v gorko hišo k svoji mamici. D.lgo se ni veselil v platneni bolniški halji, kajti oče se ga drugi dan zopet pripeljali nazaj v bolnico.
n Podraženje živil na novo meškem trgu postaja čim dalje občutneje, zlasti še za nižje sloje. Par kur je veljalo zadnji pondeljek 3 40 K Istotako so tudi druga živila izdatno poskočila v ceni. Vzrok temu je iskati v prekupovanju živil na cestah še pred mestnim teritorijem. Kaj pa tržni komisar? Ali sploh še živi? Naj se malo zgane.
n Razkuževalni aparat proti tuberkulozi nabavi občinski svet, kakor je sklenil v zadnji seji dne 14 t. m. Po vsaki kužni bolezni bodo razkužili dotične hišo proti odškodnini. Razkuženju se mora v slučaju take bolezni podvreči vsak hišni posestnik, sicer bode kaznovan. To je dobra ideja, katere je, kakor je referent gosp. dr. Defranceschi v svojem poročilu omenil, sprožil g. Malovič. Nujno potrebni pa bi bili v »naprednem" mestu tudi prostori, kamor se hodi peš.
Loške novice.
Poročena je bila zadnji teden gdč. Marija Porenta iz znane Spanove hiše na Suhi z gosp. Francetom J u -v a n o m , posestnikom na Sred. Gameljnih. Bilo srečno!
Zapustil nas je in odšel na svoje novo mesto v Srednjo vas gop. kaplan Fr. S t r ž a j. Kot predsednik .Katol. izobraž. društva" se je trudil posebno pri igrah. Priredil je po Jurčičevi povesti igro .Tihotapec", ki se je pri predstavi izvrstno obnesla. Kakor čujemo, je igro zapustil ome-njerou društvu.
lf Brodeh nameravajo napraviti nove šolo. Ljudje se je vesele, posebno ako bo s poldnevnim podukom. Sicer pa znajo po loških hribih do malega vsi brati in pisati, akoravno ne hodiio v šolo, ker se doma uče.
Javen ljudski shod za splošno volilno pravico bo jutri v nedeljo, 22. okt. ob 10. dopoldne v dvorani »Katol izobraževalnega društva". Vsi na shod zahtevat svoje pravice!
Jeseniške nouice.
j Vrnila sta se v katoliško cerkev z otroci Štefan Schober in nje - i gova žena Antonija ki sta bila 2 9. sept. 1902 pristopila k orotestantizmu V pone deljek 16. t. m sta bila sprejeta n?zaj. Odrekla std se javno pred pričami protestan-tizmu, izpovedala katoliško vero ter bila odvezana od cerkvenih kazni, nakar sta šla k izpo"edi in prejela sv. obhajilo.
j Župana hočejo odstaviti liberalni odborniki. V nedeljo 15. t. m. so bili v ti zadevi pri c. kr. okr. glavarstvu v Radovljici. Kaj pa je g župan Klinar nare dil, da mu ne privoščijo mira, ko v p a r mesecih tako preteče doba njegovega županovanja? Zu-panoval je več dob po vrsti, kar je zanj gotovo dobro izpričevalo. Zadnja doba je bila najtežavnejša vsled gradbe nove železnice, najburnejša vsled narodnostnih in verskih razdorov. Veliko napak se je ta čas v občini storilo, omenim le čudno delovanje glede zgradbe nove šole, na-ravo krtovega prehoda z Jesenic na Savo, železnica je vzela iz Ribjeka toliko v«de, da ne morejo Jeseničani prati doma, marveč morajo hoditi prat na Plavž itd. A za vse to ni odgovoren samo župan, marveč odbor z županom vred. — V narodnostnih ozinh županu tudi ne morejo kaj očitati, saj je vse storil, kar so naiodnjaki zahte vali od njega, bil je celo za slovesni sprejem .Sokola", napraviti je dal samosloven ski občinski pečat, pri voiitvi liberalnih slovenskih častnih občanov je bil na strani liberalnih odbornikov. Se meseca avgusta so liberalni slovenski časniki „Sl Narod", „Gorenjec", „Jes. straža" pisali : .Narodni jeseniski župan, čislani go spod Klinar", septembra pa so mu dali liberalni odborniki nezaupnico in oktobra zahtevajo naravnost, naj se mu vzame županstvo. Kaj je pa vendar g. župan naredil tako budeg-?
i Razpisati hoče občinske volitve, Ker poteče doba sedanjemu ob črnskemu odboru že letos. Dobil je namreč od c. kr. okr. glavarstva nalog do 15. novembra sestaviti volivni imenik in ga postaviti na ogled, da se bodo pravočasno mogle vršiti nove volitve. Topa liberalcem ni všeč ,Jes. straža", gla silo liberalne klike na Jesenicah, še ni do segla popolno svojega namena, »bčanov je seniških še ni prevzel liberalni duh, krščansko naziranje v občini še ni zatrto, ljudstvo spoštuje duhovnike še vedno, liberalci se boje, da propadejo, in bo zmagala katol.-narodna stranka, ako se bodo vršile volitve ob postavnem času, zato hočejo volitve zavleči vsaj za eno leto. Ker se pa sedanji župan hoče držati postave, vzeli bi mu radi županstvo in izvolili novega župana, ki bi volitve zavlekel
j Kdo bo župan? Eni sedanjih odbornikov hočejo učitelja G u š t i na, drugi lesnega trgovca B a 1 ® h a Mi pa pravimo: Pustite, naj ljudstvo pokaže, koga hoče za župana, Zakaj hočete ljudstvu zamašiti usta, dane bi moglo govoriti? Zakaj ho čete imeti župana, ki bi nepostavno volitve zavlačil torej tudi nepostavno ljudstvu županoval? Vsi pošteni občani jeseniški zahtevamo, da se volitve vob činski odbor razpišejo v po stavnem času. .
j Zapeljivci mladine. Zadnja .Jes. straža" zapeljuje „S<>kole" da ne bi hodili več k spoved<v Poslužuje se prav sa tanskega sredstva. Župnika Zabukovca napada, češ da ne da odveze pri spovedi nikomur, kdor je „So kol" in ne obljubi izstopiti iz „Soko!a\ F a b i n c . pravi urednik Jes. straže", dobro ve, da se duhovnik ne more zagovarjati glede reči, ki se mu očitajo iz spovedi. Ako torej pikantno s ti iz spovednic de vije v „Stražo", obsodil se je s tem že sam, niga treba obsojati še nam Pomi-lujemo krščanske starše in njihove otroke, pomilujeme. tiste, ki se sedai ne spoznajo, ; kaj nameravajo liberalci na; Jesenicah.
j V službi dr. Tavčarja ja
rJes. straža". V zadnji številki mu je položila „f ašter" na bolno srce, ki ječi za ranami, katere mu je zadala sokolska zveza in vsa javnost glede nazadnjaških njegovih nazorov o splošni i i enaki volivni pravici. Jeseniški liberalci okoli Jes. straže" kot zagovorniki dr. Tavčarja ne morejo več zahtevati, d a jim verjamemo, ko vpijejo kako so narodni in da delajo za narod. Kdor je v 2 0. stoletju proti splošni in enaki volivni pravici. ta je nazadnjak.
j Za otroke nas hočejo imeti liberalci. Kadar otrok vp'je. da ci šol z materjo in ne nt:ha in ne neha vpiti, da mu
mati igračo v roke. Ko se otrok igra, pozabi, kaj je hotel prej od matere, in mati ima mir pred njim, gre lahko, kamor je bila namenjena. — Ljudstvo vpije: Dajte nam splošno in enako volivno pravico, da nam ne bodo delali več postav taki, ki nimajo srca za nas, da si sami volimo zastopnike, ki vedo, kje nas čevelj žuli, — liberalci pa se boje za svoje gospodarstvo, za svoje privilegije in vrgli so ljudstvu igračo, — boj zoper .farje", češ, da te je treba uničiti, potem šele jim bo sijalo solnce prave sreče, napredka in prosvete. V boju zoper „farje" naj bi ljudstvo pozabilo na svoj klic po splošni in enaki volivni pravici., pozabilo naj bi na svoje pravice sploh, da bi liberalci v miru želi. Jeseničani ali veste, zakaj tako vpijejo naši liberalci zoper tukajšnjo duhovščino? Zato da bi lože dosegli oblast in popolno gospodarstvo v občini. Ali hočete b ti otroci? Ne? Torej ne poslušajte liberalcev! Pri prihodnjih občinskih volitvah vsi na noge in p o k a ž i t e , d a s t e m ožj e!
j Koncert, ki ga priredi katol. del društvo v korist pogorelcem v Ratečah, ne bo 12. novembra, ampak en teden prej, to je v nedeljo 5 novembra t. 1. popoldne v prostorih strokovnega društva na Savi. Pri koncertu bo sodelovala tudi tovarniška gndba. Opozarjamo že danes, da se bodo vstopnice dobivale skoz cel teden prej v trgovinah, ki bodo označene na vabilih.
Poslano.
Ceno Češko
novomeški občinski zastop
je imel v petek zvečer v dvorani nove mestne hiše občinsko sejo, kateri je predsedoval občinski svetnik g. Rozman. Ove-rovatelja sta s*čtnika Brunner in Ogereutz, navzoči odborniki : Golia, Gauaini, dr. Poz-nik, Smola, Mogolič, Maselj, Mramor, Jacaz, Windischer, Umek, Hnčevar, Skale, virilisti: dr. Dvfranceschi, Rohrman, Bergman. — Dnevni red : I. C i t a n j e zadnjega zapisnika. — II. Volitev odsekov po predlogu starešinstva deloma sprejeto. — III Podaljšanje povišane najemnine davčnega in financ nega urada v mestni hiši zraven pošte za dobo 5 let. Pogodba je sprejeta in potrjena. — IV. Vodovod; vrnitev vodovodnih stroškov za 1. 1903—1904. od občin Smihel in Prečina. Občini se protivita poravnavi teh stroškov, ker dež. odbor ni še rešil dotični prošnji Končno obvelja predlog da se ta zadeva odstopi ša enkrat gospodarskemu odseku v temeljito proučavanje. — V. Razširjenje trirazredne de-
kliške šole
štirirazredno.
Kdor ljubi kakao in čokolado, temu bodi priporočen:
Ivana floffa
Kandol-Kakao
ki ima najmanj tolaoe v sobi, je toroj najlaže prebaven, ne provzroua nikoli zaprtosti in je ob najboljšem okusu izredno poceni. Pristen samo z imenom Ivan Hoff in z levjo vurstveno znamko.
Zavojipo '/4 kg 90 vinarjev > > '/s » 50 » Dobiva se povsod.
posteljna perje
9 kg novega skubljenega K 0*60, boljšega K 12—; belega, jako mehkega, •fcobljenega K 18—; kron 24 — •ncinobelega,
mehkega, kron
ekub-Po-
Ijeneg. K 30 iilja ae Iranko proti povzetju. Tudi ae zamenja ali nazaj vzam« proti povrnitvi poStnib atroSkov.
Benedikt Sauhset. Lobes 159 p. Pizen na Češkem.
1793 D 6-6
V tem oziru se je že opetovano prosilo deželni šolski svet. pa vselej brezuspešno. Deželni šolski svet se sklicuje na določbe zakona, v smislu katerega zadošča za 147 šolo obiskujoč h deklic dosedanja trirazrednica. Ta določba pa, pravi g. Rozman. se more tolmačiti za selske občine, ne pa tudi za mesto, kjer je potrebna višja izobrazba mla dine. Novomeščani so primorani pošiljati svoje otroke v oddaljeni Smihel v samostanski zavod, kar je zlasti pozimi in ob slabem vremenu jako neugodno, ali pa jih vpošiljati v druge kraje, kar pa povzročuje še večje troške. Bil je sprejet predlog, da občina v tem oziru odpošlje prošnjo na dež. zbor. — V. Ženska bolnica za novomeško o k i ožje. Referent virilist g. dr. Defranceschi predloži v kratkih potezah načrt. Po tem načrtu bi stroški za stavbo znašali okroglo 2 70.000 kron. Od države je pričakovati 20 000 K, ustanove in zapuščine bi znesle 43.000 K, zdravstveno okrož.e bi najelo 100.000 K. skupaj torej 163 000 K. Ostali znestk 110 000 K bi pokrila prispevka dež. zbora in kranjske hranilnice po 55.000 K.
Belokranjske nouice.
V Trnovem se je voz prevrnil na
J Sukljeta in rau stri v rami reko; pretrl mu je tudi prsi.
Tepež na Krupi je povzročil, da je dobil eden tako po glavi, da so klicali iz Novega mesta g. dr. Defranceschija. Upanja je malo. d» bi ozdravel.
Predlog iz Metlike. Vsota, ki se je nabrala za veselico, katero je nameravala napraviti Čitalnica, naj se podari družbi sv. Cirila in Meto-Ida! Napačno ne bi bilo!
Podpisani župani se javno zahvaljujejo svojemu rojafcu, g. dvor nemu svttniKu S u k I j e t u za njegove odkrite, plemenite besede, katere j - govoril v dršavnem zboru v prid BjJokrajine. Da bi res že enkrat se uresničila želja g. svetnika: Belokrajina ima železnic®. Potem tudi ljudje ne bodo silili v Ameriko. Martin Mat-jašič, Anton Suklje, Martin N e m a n i č.
Na Grabrovcu so orožniki uzeli prešiče. ki so bili onstran Kulpe „doma". Naznanil je domačin! Kaj se js z njimi zgodilo, bomo poročali — ker v tej stvari se od men dajnih oseb mnego greši.
,8ocieiy ©f Japan'
c. kr. dvoma dobavitelja čaja
direktni import japonskega in kitajskega blaga, čaja, ruma in konjaka,
DUNAJ, I., Karntnerstr. 53.
Naše že mnogo let obstoječe direktne zveze s Kino in Indijo nam omogočujejo uvažati le res izborne vrste čaja. Naši čaji so vseskozi zadnje žetve, brez prahu, presejani in ohranijo dolgo krasni aroma. Naše izborne, priljubljene mešane vrste se pij6 v tisočerih rodbinah in se priporočajo same ob sebi. Poizkusni zavoji zadoščajo, da si pridobi stalnih odjemalcev.	2045 26—4
Poizkusni paketi a 10 dkg. in '/<	kg.	od vseh vrst čaja.
Št. I. Congo, fin, mil......kg. K 8-—
„ II. Souchong, prav fin ... .	„	„ 10 —
„ III. Moning, prav fin in močan .	„	„ 12-—
„ IV. Peking-Melange, speoaliteta	„	„14- —
„ V. Melange-Imperial, najfiinejši	„	„ 16 -
„ VI. Pristni Karawanen, ekskv..	„	. 24-—
Rum na steklenice. Najfinejši brazilijanec, inozem. 0 65 litra K 2-
1'3 komad
Jamaica, faconiran, srednji K 1/60, veliki Najfinejši Jamaica, mali K l1—, srednji
veliki
Old Jamaica, mali K 1*20, sred. K 2-20, vel. Old Martinlque, „ „ 1'50, „ „ 3"20, „
Konjak.
Fourell & Ko. Jarnac-Cognac. — Ustanovljeno 1824.
steklenica '/s	'/, Poizkusna stekl.
*** . . K 3-20 6"— *** . . K 1—* **** . . „ 4'20 8-— ***** . . „ 5"20 10 —
Pošiljat^e opz 10 K franko.
***
*****
3-50 3' — 1-80, 3-40 4 — 6"—
1-50
r-
Zgaga, napenjanje, pehanje, glavobol,
hudo srčno utripanje, pomanjkanje spanja, začasno bjluvanje
so znamenja želodčnih in črevesnih bo-lezn . katerih ne gre prezirati. V odstra njenje tega zlega naj se pije rogaški „tem-pljev vrele kar priporočajo tudi zdravniki. Rogaški „Styria vrele«" je močnejši, a piti se sme le periodično. 2015 č 1-1
Kašelj!
Kdor trpi na tem, naj vporablja edino preizkušene, omiljujoče in pristno okusne
Kaiser=jeve karamele za prša
not- potrJenih spričeval dokazuje L i 1U gotov uspeh pri kašlju, hripavosti, kataru in žlezi.	712 36 -13
Zavoj 20 in 40 vin. Pristen le z varstveno znamko „Tri Jelke".
Zaloge v: orlovi lekarni, deželni lekarni pri Mariji Pomagaj in U. pl. Trn-koczy v Ljubljani, S. pl. Sladovicu v Novummestu in Fr. Wacha v Metliki.
(V.	m a	>• >e c« u	
a>		C	
	.»H TJ 3	QJ >	
<j		U	
>	O	tn	U
	-a		
tj	rt .—-	M "S5*	C
»N	a>	•a	^
	(O		t*.
• M	»o	M ca	JU
<	O h ca	. o	0) C «
	S5	O W3	Ol
Velik uspeh
|e doseglo naše avstralno milo brez sode
128la 26—9 (zak. zav.)
»/, skatlie K !•—, '/, skatlja K 2 . v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg. lišajev, ogrcev itd. Najboljše sredstvo za roke !
Manol je edino in res preizkušeno, pri plemstvu splošno vporabljeno sredstvo, da se doseže zdrava in čista polt.
Tisoče priznanj! Dobiva se povsod!	Zahtevajte Manol t
Glavna zaloga s
F. Vitek & Ko., Praga, Vodna ulica.
V Ljubljani naprodaj v drožerijah: Anton Kane, A. Korbar, V. Wiebe.
Vyflrova tovarna branil, Praca VIII.
izdeluje in priporoča :
Vydrovo žitno kavo. Juhni pridatek znamka „Vydra". Juhne konserve (grahove, lečne, gobove in riževe).
Oblati (speciialiteta : „Desert dčlicat" in masleni oblati). Šumeči limonadni bonboni .Ambo". Dišava za pecivo „Buhtin". 1989 6—4
Napravite poskus!
Kolekcija vseh teh izdelkov K 3'20 in poštnina.

1976 peci m
c. kr. dvorni
Telefon 584
Ustanovljena 1862
Najstarejša	tvor ni ca
Inffl'V«	e • v v
ognjišč 8_4
mašinist
RUDOLF GEBURTH, Dunaj
Vil. Kaiserstrasse 71, na vogalu Burggasse.
Zaloga ognjišč, štedilnikov in stroj
llih nntliitf za vsa^° porabo od navadn II111 UsJIlJlat do najfinejše in najelegantnejš izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogati emailirane.
Sušilnice, plinove peči, kamini.
Vse vrste peči
tudi s trajnim gorenjem.
Spccialni katalogi gratis in franko.
čistilnim ekstraktom. ^(ajbeijlc čistile na^uetu.
TržKke novice.
Krajnim šolskim nadzornikom za tukajšnjo štirirazredno deško in dekliško šolo je bil imenovan v seji okr. gol. sveta dne 12. t. m vč. g. duh. svetnik Fr. Špendal, župnik v Tržiču. Kaj porečeta k temu imenevanju „Gorenjec" in »Učiteljski tovariš", ki sta nedavno tako netaktne, da ne rečemo kaj hujšega, napadala g. župnika zaradi udeležitve in govora povodom letošnje okrajne učiteljske konference v Tržiču ?
V društvu sv. Jožefa je predaval g. predsed. Iran Barle: „0 dolžnostih katoliškega moža", obrani možje so z največjo pazljivostjo in razumom sledili nad eno uro trajajočem! govoru. Predavanja se nadaljujejo.
Smrt nam je zopet vzela dva vrla meščana. Pokopali smo posestnika Friderika Ošabnika. Bil je neoženjen in zelo pobožen. Vsako nedeljo popoldne je molil križev pot. Spremili smo pa tudi k večnemu počitku Janeza Verdirja, posestnika in mesarja. Zapušča ženo s štirimi nedoraslimi otroci. Pevci društva sv. Jožefa katerega član ie bil, so mu zapeli ganljive ža-lostinke pred hišo in na grobu. Društvo ga je spremilo z zastavo in vencem k pogrebu. Tudi tržiški .Sokol" je spremljeval pokoj nika na zadnjem potu. „Sokolu" je bil pokojni podporni član. Naj sveti obema umrlima večna luč!
Pozeri V nedeljo, 2 2. oktobra 1905., ob 4. popoldne boja v. ljudski shod na Skali. Vsi na shod!—Na dnevnem redu bo: „S p 1 o š n a , jednaka volilna pravica" Po shodu bo veselica »Vinska trgatev". Cisti dobiček je namenjen blagajni strokovnega društva. Prijatelji delavcev .dobro d šli* !
Gledališko predstavo „Za letovišče* pnredi društvo sv. Jožefa t nedeljo 29. oktobra. Pričetek ob osmih zvečer na Skali. Kdor se želi zopet enkrat malo od srca nasmejati, naj ne zamudi te igre. Seveda bodo nastopili tudi vrli pevci in tambura4i.
Štajerske novice.
š Trbovlje. V nedeljo v trebuh zabodeni rudar Blaž Pire je v torek umrl. Krivca, ki sam priznava, da nož ni bil namenjen umrlemu, ampak nekemu drugemu fantu, za zaprli.
š Poštna defravdacija v Re čici ob Savinji. Liberalna poštarica Karolina Deleja jo je dne 11. t. m. popihala ter prepustila uradovanje svojemu možu. Prišel je dne 17. t. m poštni k mi-sar, kateri je našel primanjkljaja 5000 K. Da se je ta čedna stvar vendar enkrat odkrila, se je zahvaliti c. kr. orožniškemu po-stajevodji v Mozirju, ki je tako previdno vso stvar zasledoval. Poštarica se je poslovila pri svojih sorodnikih, naposled pa sama izročila v roke pravici v Celju. Sedaj bode imela dovolj časa, premišljevati o svojem neuljudnem postopanju s strankami. Denar je večinoma iz Amerike, kjer si ga je prihranilo ubogo ljudstvo. Vsled te afere je velika potrtost in žalost med liberalci na Rečici
Zasedanje deželnih zborov.
Moravski deželni zbor K včerajšnjemu poročilu o viharni seji moravskega zbora dne 19 t. m. nam je še pristaviti : Deželni glavar je pozval poslanca Lukscha k redu. Poslanec dr. Perek je v nadaljnem svojem govoru napadel poslanca d' Elverta, ki je povzročil nemški usode polni tabor v Brnu. Končal je : Priboriti si hočemo pravico v ta zastop po zakoniti poti ali pas silo Ključ zato ima v rokah veleposestvo, ki bi mori>lo poznati položaj Namestnik Zierotin je opisoval brnske dogodke 2. t. m. Poslanec Albrtcht je govoril o važnosti shoda in pripomnil, da so bila vabila na češki shod izzivalna. Govornik je branil postopanje brnske policije. Baron P r a -ž a k je navajal podrobn sti o nemirih dne 30. septembra in 1. oktobia. Izjavil je, da se Nemcem ne bo posrečilo zvaliti krivde na Cehe. če se izjalovi sprava na Morav-skem. Spravni odsek ne bo več izvoljen. Govornik je pozval veleposestnike, naj glasujejo za splošno volivno pravico. Poslanec d'Elvert je rekel, da je nemški značaj Brna star stoletja. Protestiral je preti napadom na sodnike in rekel, da pričakujejo Ntmci s čisto vestjo izid preiskave, ki bo pokazala, kje je bile ognjišče agitacije. Tudi včeraj je b la viharna seja Nemci so odklonili nujnost čeških predlogov.
Češki deželni zbor. Včeraj j e p r e d 1 o ž i 1 a v 1 a d a predlo g e o i z p r e m e m b i deželnega ▼ olivnega reda. Namestnik je to na znanil zbornici in naglašal, da je to ne-izogibna potreba Naznanil je, d a
bo vlada potrdila splošno kurijo 36 poslancev. Poslanec dr. Herold je .utemeljeval svoj predlog o iz-premembi deželnega reda. Poslanca Eppin ger in Prade sta govorila proti Heroldo-vemu predlogu. Grof Czernin je izjavil, da je pristaš splošne, a ne enake volivne pravice, in je zahteval varstvo nemških manjšin. Heroldov predlog so odkazali komisiji.
Solnograški deželni zbor. Poslanec E d e r je predlagal, naj vlada skrbi, da se hitro reši nova obrtna novela. Solnograško delavstvo je vložilo peticijo za splošno, enako, direktno in tajno volivno pravico.
Tirolski deželni zbor. Ker ni upati, da se glede delitve deželnega šolskega sveta ztdinijo Italijani in Nemci bo zasedanje prihodnji teden najbrže zaključeno.
Kriza na Ogrskem.
Danes ob 10. uri dopoldne je zaprisegal vladar člane novega Fejerv aryjeveg a ministrstva.
Na Dunaju se bodo ministri posvetovali o začasnih trgovinskih pogodbah.
V	ponedeljek zboruje izvrševalni odbor združenih strank. Poroča se, da Fejervary-jevo ministrstvo ne bode moglo rešiti krize na ustaven način
K r i s t o f f y je dovolil, da se smejo diete poslancem izplačati za prihodnje četrtletje.
V	Aradu so v četrtek peli honvedovci,ko so se vračali z vaje, take n a c i o n a 1 i s t i š k e pesmi, da jim je občinstvo glasno ploskalo. Častniki so jim zapovedali, naj prenehajo s petjem, a niso ubogali in peli nadalje. Klicali so tudi demonstrativno mažarske poveljne besede. Uvedli so strogo preiskavo. Honvedno ministrstvo je pa zapovedalo da honvedovci ne smejo več peti narodnih pesmi. Pravosodni minister je tajno za povedal, naj drž. pravdniki strogo zaplenijo tiskovine, ki bi žalile veličanstvo.
Dogodki na Ruskem.
Izgred v Minsku. Predvčerajšnjim se je zbralo na cesti v Minsku kakih 800 delavcev. Razgnali so jih kazaki, ki so ranili mnogo oseb.
Gosudarstvenna duma. .Sin otečestva" poroča, da nameravajo predelati določila o gosudarstvenni dhffii. — »Novoje Vrernja" poroča, da ni še gotovo, če bo imenovano ministrstvo. Witte zahteva, naj se predela zakon o dumi tako, da postane Rusija popolnoma ustavna država. Witte ne vstopi drugače v ministrstvo, kakor če se podeli tiskovna svoboda. W.tteja podpira finančni minister Kokovcov.
Nemiri med seminaristi. V litavskem učiteljskem seminaru pri Volmaru so bili 18. t. m. resni nemiri. Seminaristi so razrušili šolo, razrezali carjevo podobo in jo vrgli v reko.
Pobegnil je s oci a 1 i s t išk i voditelj M o n t v i 1. Bil je v bolniš niči. Vedno so ga stražili 3 orožniki. Kliub temu je pobegnil skozi okno v stranišču. Policija je presenečena, ker je nedavno iz ravno te bolnišnice pobegnil neki drugi so-cialnodemokraški delavec.
Katol. telovadna društva v Italiji.
V Italiji so ustanovili ali pa preosno-vali več društev, ki se sestavljajo iz katoliških mladeničev, ki se bavijo s športom. Prvo med vsemi je rimsko društvo „ G i o -vane Roma". Za znak ima grb rimskega mesta z inicijali S. P. A. R. in napis: Convegno sportivo societd cattoliche italiane. (športna skupina laških katoliških društev) Med zna-menitejšimi telovadnimi društvi je še S. Ambrosius iz Milana, S. M a r c o iz Benetk, Immacolata iz Genove, I u -
v e n t u s , tudi iz Benetk, A q u i 1 a Šport, tudi iz Genove. F o r 111 u d o iz Briosca, Enotria iz Rima; celo iz Dubrovnika je več mla eničev, ki pripadajo telovadnemu društvu G i o v a n e Roma.
Ruski car razglasil mir.
V	četrtek so objavili carjev manifest, ki naznanja mir med Rusijo in Japonsko. Car piše v njem: Bog je pripustil, da je naša domovina pretrpela težke izkušnje in usodne udarce v krvavi vojski. Naše slavne čete so pokazale v tem boju s hrabrim in mogočnim sovražnikom mnogo dokazov hrabrosti in srčnosti. Zdaj je vojska končana. Vzhod naše države se bo na novo razvijal v miru, v dobrih odnošajih z Japonci, ki so postali naši prijatelji.
Novi kralj.
V	četrtek se je vršil v Kodanju ministrski svet, ki je trajal tri ure. Posvetovali
so se o dopisu norveške vlade glede po-
nudbe norveškega prestola danskemu princu Kaiolu. Posvetovanja so bila sicer strogo zaupna, a sklenjena stvar je, da postane danski princ Karol norveški kralj
Novi roparski napad v Maroku.
„Petit Parisien" poroča, da so napadli maroški roparji med potjo iz Tangerja v Fec pri Elksaru nemške in francoske kurirje ter jih popolnoma oropali.
Druga mirovna konferenca v Haagu.
»Pol. Korr." poroča, da je naznanila avstrijska vlada Rusiji, da se udeleži druge mirovne konference v Haagu
Dneune novice.
Shodi za splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico se prirede jutri od slov. kršč. soc. strani v Ljubljani, Radečah, Skotji Loki, Vrhniki, na Preski, v Kropi, Kamni gorici, v Mojstrani, v Zagorju, v Litiji, Devici Mariji v Polju, in Tržiču, torej dvanajst shodov. Socialni demokratje prirede jutri slične shode na G 1 i n c a h in v Idriji.
Le začnite pri sebi! „Sl Nar. sinoči zopet pobija zahtevo po splošni in enaki volilni pravici in rabi to pot kaj neroden in smešen razlog. Očita namreč kat.-narodni stranki in soc. demokratom, da se njiju vodstvo ne voli po splošni in enaki volilni pravici, torej nista ti dve stranki opravičeni zahtevati za parlament tako volilno pravico. Začnite pri sebi! nam kliče. Kar se tiče soc. demokratov, naj se ti pred tem očitanjem sami branijo. A glede slo venske liberalne in narodno-napredne stranke se kaže zopet kot najslabše informirani list. Popolnoma neresnično je namreč, kar piše: ^Klerikalci imajo vodstvo, ki ga izvoli občni zbor katol. polit, društva." To ni res, ker katol. polit, društvo nima pri vodstvu prav nič opraviti. Vodstvo katol,-narodne stranke je izvoljeno od za upnikov cele dežele za tri leta; člani vodstva pa so na stoterih in stoterih shodih že govorili, tako da je do zadnje gorske koče znan vsakteremu boj, ki ga bijemo; in ni kraja naše domovine, iz katerega ne bi bilo sedanje vodstvo katol.-narodne stranke dobilo opetovano zaupnic na velikih zborovanjih. Nasproti je pa pri liberalcih. Ti se niti ne upajo sklicati kakega zaupnega shoda, ker se boje, da ne bi tudi tisti maloštevilni somišljeniki, ki so jim še ostali, izgnali z bičem izmed sebe vodstvo svojih Tavčarjev in Malovrhov. Saj so se celo akcionarji „Narodne tiskarne" na zadnjem občnem zboru do dobrega sprli, ker jih je mnogo priznalo, da ti možje, ki so si usur p i r a 1 i uredništvo „Naroda" in s tem vodstvo liberalne stranke, tirajo stranko v po gubo in jo bodo v kratkem času ruinirali. Le začnite torej pri sebi! Naredimo ljudsko glasovanje, ki naj izvoli vodstvo vsega slo venskega naroda po splošni in enaki volilni pravici! Mi smo takoj za to. A tisti, ki bo zopet pod klop zlezel, bo „Slov. Narod", ki se je upiral tudi slovenski ljudski stranki. — Danes nam pa ni treba več prirejati enket zaradi slovenske ljudske stranke, kajti danes se je k a t o liškonarodna stranka že razširila iz prvotne stranke v ves slovenski narod obsega joč politični organizem. Ljudsko stranko torej že imamo, in več kot stranko: imamo združeno ljudstvo, ki glasno zahteva, da se mu dajo politične pravice enakopravnih državljanov!
Iz sokola — grlica. Po porazu na ustanovnem zborovanju Sokolske zveze je dr. Tavčar s svojo telesno stražo rabil leka za hudo skelečo rano. Ker se je večina So ko^v odvrnila od njega, je bilo treba pred svCtom pokazati, da Sokol Tavčar še ni izgubil vsega perja v nemških hrastovih gozdih. Po tej nezaupnici je bilo nujno treba zaupnice. Zato je dr. Tavčar odstopil kot starosta ljubljanskega Sokola, zanašajoč se, da dobi od svojih ljubljanskih najožjih pri stašev, ki so ga že tolikokrat dvignili na ščit. prav zvenečo in sijajno zaupnico. On
si sploh ni mogel misliti, da se bo upal v Ljubljani kdo zamrmrati proti njemu, dokler ima oblast da ga takoj izroči Malovrhu za justifikacijo v »Narodu". Pa zgodilo se je drugače. Sokol je pokazal dr. Tarčarju zobe (da se tako izrazimo). V veliko svojo grozo je čul dr. Tavčar, da tudi ljubljanski Sokoli ne marajo več njega na čelu. Bilo bi tudi poniževalno za ljublj. Sokola, če bi za drugimi odpadke pobiral. V Tavčarjevi telesni straži je zavladala velika žalost. Prešle dni so trkali po Ljubljani vsi zbegani od moža do moža in za božjo voljo prosili, naj ne narede te sramote liberalni stranki, da bi dr. Tavčarja postavili pred vrata kakor gosta, ki je policijsko uro zamudil. Pa ves trud je bil zaman: Večina ljubljanskega Sokola je bila proti temu, da bi jišestaro-stoval dr. Ivan Tavčar. Poraz je bil torej neizogiben. S prošnjami in ro-tenjem so slednjič nekateri sklenili kompromis: Sokoli izvolijo dr. Tavčarja za starosto pod pogojem, da takoj odstopi. Tako bi se na zunaj poraz raaskiral iz politično-strankarskih ozirov, Sokol bi se pa osvobodil moža, ki je s svojo politiko zatiral v njem slovansko mišljenje in delovanje. Tako se je tudi zgodilo — in od sinoči dalje dr. Tavčar ni več ostrokljuni ljuto-krempljasti Sokol — ampak tožeča in plašna grlica. Telovadci pa tudi pod nobenimi pogoji niso hoteli glasovati za dr. Tavčarja in tako je dr. Tavčar od navzočih „Sokolovrt imel komaj 20 glasov večine. Potem je pa šel . . Za starosto ljubljanskega Sokola pa je bil izvoljen dr M u r n i k , izvoljen pa je zopet tudi ostali odbor. Morda kaj zanimivosti s tega občnega zbora še priob-občimo.
O nasledniku nadškofa Jordana fantazirajo listi neprenehoma Gra-šfca „Tagespost* si da po svojem tržaškem dopisniku poročati, da mislijo v „oficielnih krogih" v prvi vrsti na dr. Flappa v Poreču, za njim na dr. N a g 1 n a v Trstu. Naslednik bi postal potem v dotični škofiji Slovenec kanonik dr. S e d e j v Gorici. „Tagespost" se kar joka, ko pomisli, da bi utegnil Slovenec postati škof v Poreču ali Trstu. „Narod", ki pravi, da se on poteguje za slovenskega nadškofa v Gorici, bi pa najbrže kar zbesnel, ko bi postal nadškof goriški Slovenec — dr. Mahnič! Mi smo poizvedeli, da še ni nič določenega in da se tudi izmed gospodov, ki jih kandidirajo razni listi, nobeden ne „lasa" za goriško nadškofijo, kakor je vedel „Narod" povedati.
Dr. Ferjančič ima danes ob pol 9. zvečer v Kamniku shod ter pričakuje, da bodo njegovi volivci odobrili zvezo z Nemci, ki mu je v parlamentu vzela tudi pogum, da bi nastopil za volivno pravico, ki bi dala moč Slovanom.
Lopovstvo. Goriška „Soča", ki živi samo «d hujskanja, z največjo nesramnostjo pita svoje bravce. Ni ji dovolj, da se je blamirala s Kehler - Barrettovo pravdo, ki jo je priobčevala z naslovom „Žrtev jezuitov", zdaj priobčuje pamflet grofa Hoensbroecha „ Inkvizicija" Grof Hoensbroech je literaren pustolovec, ki se mu je že sodnijsko dokazalo, da so njegovi pamfleti proti katoliški cerkvi polni izmišljenih obrekovanj. Daleč so padli ljudje, ki take smeti prelagajo na slovenski jezik, na-mestu da bi podajali čitateljem za njihovo naročnino, za katero se gre Gabršiku v prvi vrst', tudi kaj poštenega berila.
Vzgoja in „liarod". „Slov. Narod" je priobčil v četrtek uvodni članek zoper škofove zavode v Št. Vidu. To je že 999. članek, če smo prav šteli, proti zavodom, ki bo ravno toliko pripomogel liberalni stranki, kakor njegovi predniki. Kaj vse ve „Narod" povedati! Da bodo dijaki, ki izidejo iz teh zavodov neumni, »okorni kakor lipovi bogovi", razuzdani, udani brezmejnemu vživanju — vse to že vidi Žane z Iblane v proroškem duhu. A če bi bilo vse to res, kdo bi se moral bolj veseliti tega, kakor „Slov. Narod" ! On proglaša že naprej te mladeniče za strastne „klerikalce" in janičarje. Moral bi se torej veseliti, da bodo liberalci bodočih rodov
meli tako slabotne nasprotnike. A ravno v groznem psovanju „Narodovem" se vidi, da se on dobro zaveda, da piše podlo neresnico. Ker smo ravno pri vzgoji, pa podajmo vzgled liberalne vzgoje, ki je pred kratkim našel svoj zaključek pred sodiščem. Znano je še, kako je v zvezde koval svoj čas »Narod" učitelja Pleskoviča v Šmartnem pri Litiji, ki si je s svojo vredno tovarišico učiteljico Demšarjevo pridobil žalostno zaslugo, da je razbil javen ljudski shod, iz česar se sledile ljudem potem razne pravde in stroški. S popolnim imenom se je ta Pleskovič podpisoval v »Narodu" pod članke, ter se obnašal že kot voditelj »inteligence". Ta Pleske„vič je pa v svoji liberalni gleriji, svest si zaslombe pri liberalnih bogovih, zašel tudi na bogos lovske polje. — Otroci so pričeli praviti, da jih je ta liberalna korifeja v šoli učil, da »ni Boga, če je, je pa majhen kot psiček ali mačka" Seveda niso mogli starši k temu molčati; junaški Rudolf Pleskovič, ki je iz »Slov. Naroda" dobil prepričanje, da si sme liberalec vse dovoliti, je pa hitro tožil člana krajnega šolskega sveta posestnika Antona Zamana zaradi »razžaljenja časti". Ko je nadučitelj v šoli izpraševal otreke v navzočnosti Pleskevičevi, s: reve niso upali povedati resnice. Pred sodiščem se pa Ple-skoviču otroci v obraz povedali, da je res take učil v šoli. Ta učitelj j e »N a -redu" zgled vzgojitelja! Taki ljudje igrajo prvo vlogo v liberalni stranki! To je tista vzgoja, ki jo hočeje liberalci vpeljati v ljudski šoli! Zato se pa ni čuditi, če glasilo »inteligence" & la Pleskovič zabavlja čez škofove zavode!
—	Z Vrhnike. Zdi se, da deželni šolski svet ne pozna razmer na deželi. Kake čuden je bil tisti odlok o šolski mladini in časopisju. Naravnost zaničuje se slovenska šola, da ji šolski svet pošilja samo nemške dopis e Koliko časa bo še to trajalo ? Pri nas na Vrhniki tudi deli ukaze, brez ozira na stariše, otroke in učtiteljstvo. Le poglejmo! Prvi ukaz: Letos morajo obiskovati redno vsakdanjo šolo vsi otoci, ki so izpolnili šeste leto. »Le to obvelja," rekel je neki oče, »mi bodo pozimi zmrznili vsi otreci. V deževnem vremenu moram otrokom nesti dežnik, ker je otrok preslab." Ali gespeda deželnega šolskega sveta ve, d a ima v slovenski občini vrhniški veliko otrok do šole naduro hoda. Kam bodo hodili šestletni otroci pe tako dolgi poti ? seveda je vsled ukaza deželnega šolskega sveta šola z otroci prenapolnjena. Sporočili smo, da 160 de 170 otrok se ne more poučevati naenkrat. In nato smo dobili drug ukaz: Otroci naj se razdele v dva oddelka, poduk bedi poldneven, polovica otrok naj hedi dopoldne in drugi oddelek popoldne. In res, sto rili sme tako in v tem redu podučujemo že teden dni. Poslali smo urne črteže v pregled in potrdilo. In glej, dobili smo tretji edlok: Pri poldnevnem poduku izgube otroci nekaj ur. »Te se morajo nadomestiti. Žito imajo biti pri šestletnih otrocih v prvem razredu dopoldne tri ure in popo'dne dve in pol. Oba oddelka otrok se merata vrstiti. Ta teden hodi dopoldne p r v i, d r u g i teden hodi pa drugi oddelek. Sklepati moramo, da dotični gospodje ne poznajo prav nič zmožnosti šestletnega otroka. V dveh urah je otrok že duševno neraben Kaj šele v treh zaporedoma! Kdo bo pa šestletne otreke navadil na to vedno menjavanje. Ta teden dopoldne in drugi teden popoldne. Po sledica bo vedni nered, pri katerem trpi otrok in učitelj! Kakšna muka za učitelja, z otročički se ubijati cele tri ure zdržema. Te se pravi mučtti, jemati do šole veselje! Splošna želja je ta: Gospoda naj počaka s šestletnimi etroci toliko časa, da se v stranskih vaseh ustanove samostojne šole. Ta pravična zahteva naj se blagovoli uvaže-vati, drugače poiščemo pomoči zoper take odloke drugod.
—	Divji lovci. Iz višarske okolice se nam poroča: V brzojavki s Trbiža je bilo rečeno, da je zgorela lovska koča saškega kralja, kateri se ravno te dni tukaj mudi. — Dotična koča je stala na sedlu „Prašnik" v bližini »Krnice", kjer bode stala bodoča koča slov. pl. dr. Ziljske po družnice Koča saškega kralja je bila letos zgraiena, imela je lepo sobo s štirimi žim natimi posteljami in s štedilnikom, oskrbljena s potrebnimi stvarmi za prenočevanje. Sam kralj bi te dni v njej prenočeval in od tam hodil na lov na divjačino, a hudobna roka se je maščevala in jo zažgala tri dni prej ko je prišel kralj na Trbiž. Sumi .se, da so kočo zažgali »laški divji lovci", katerih je dovolj na avstrijski laški me>i. Laški divji lovci so postali tako predrzri, da hodijo s svojimi psi na lov v Zajezero, v Krnico in
celo v okolico višarskega gorovja. Radi tega je bilo lansko leto nastavljenih več lovcev od saškega kralja, da nadzorujejo njegov lev, da ne puste laškim divjim lovcem streljati divjačine, pa vse to le malo pomaga. Kadar je naš lovec čez noč doma ali kje drugod, tedaj že vedo Divji lovci, da so prosti in gredo na lov. Če je baš lovec čez noč na »Prašniku" bil ali v Zaje-zeru, tedaj ni Lahov čez mejo. I>ivji levci imaje morda domače ljudi iz Ovčje vasi podkupljene, da jim dajejo naznanila, ka dar je lovec doma ali na straži. Kaker že omenjeno pridejo laški divji lovci s psi na lov in sicer v velikem številu, posebno sedaj na jesen velikokrat gromi po Zajezeru. — Spomlad sta se srečala naš lovec saškega kralja, gospod Pregl in laški lovec. Naš hrabri lovec ga je svaril, naj stoji, pa vse zaman, Lah jo je kuril naprej čez skalovje, in naš lovec je ustrelil za njim, da ga ostraši, divji lovec se je zvrnil v prepad.
od tedaj je postalo drugo življenje med lovci. Letos je ustrelil g. Pregl dva psa laških lovcev, kar je še bolj razburilo laške lovce, ki so zapretili g. Preglu, da se bodo maščevali. Zato so zažgali kraljevo kočo, v kateri je prebival lovec, misleč, da je gospod Pregel notri. Zunanja vrata so z že lezno verigo zvezali, da ne bi mogel ven in moral živ zgoreti, a varali so se. Ravno tisti večer je šel lovec v Ovčjo vas, ker je dobil ukaz, da mora na Trbiž radi pri-šlega kralja. Torej sreča v nesreči, da ni bil tisto noč v koči kjer bi moral živ zgoreti. Vrednosti v koči je bilo za 400 kron, sam g. Pregl ima škode nad 100 K. sedaj se mnogo govori o laških divjih lovcih. Mogoče, da se bo pritožil saški kralj pri laški vladi radi tega čina. Želeti bi bilo, da bi se tudi ed avstrijske strani kaj storilo, da se ti predrzni laški lovci za vselej pre-pode od meje. Čez mejo pa hodijo na avstrijsko stran tudi laške vojaške patrulje, katere so tako predrzne, da se upajo celo skozi Ovčjo vas proti Naborjetu in da so, kaker se je lansko leto govorilo, čez noč ostale v bližini Naberjeta in zjutraj zgodaj jo odkurili čez mejo nazaj. To sicer vojaška oblast taji; pa bila je najbrže resnica. Tudi Ovčja vas le bolj simpatizuje z laškimi ogle-duhi in z divjimi lovci, nege z domačimi. Govorile se je, da jim predajajo sladkor in kavo, katero nosijo čez mejo. Naša oblast vse premalo nadzoruje obmejne strani; laškim lastavicam je vse dovoljeno da letajo, koder hočejo, kar našim na drugi strani ni dovoljeno.
—	Slovensko omizje v Sarajevu je imelo dne 13. t. m. svoj občni zbor. Društvo si je izvolilo sledeči odbor: Predsednik fli. svetnik M i k o 1 i č , podpredsednik gimn. ravnatelj B e d j a n i č , tajnik asistent S t e y n a r , blagajnik obrtnik H a v e 1 k a , arhivar M i k u ž, odborniki: rač. svetnik Premrl, zav. uradnik J e n i č , oficijal Peterlin in kamnosek Dolžan Društvo je naročeno na 13 slovenskih listov. Članov ima sedaj štiriinpedeset.
—	Tatova preoblečena v redarja. Ko gospoda Giona v Trstu ni bilo doma, prišla sta na njegov dom dva redarja ter gospodinji izjavila, da morata izvršiti hišno preiskavo. Ko sta odšla, so pogrešili več stvari. Na policiji je potem g. Giona izvedel, da je imel na obiskih dva tatova, preoblečena v redarja.
—	Vinski semenj v Krškem,
ki bo, kakor smo že poročali prihodnji četrtek, dne 26 t. m., obeta biti prav dobro obiskan V sredo zvečer bo v hotelu gosp. Gregoriča koncert. Prihodnji semenj bo v drugi polovici novembra ali v prvi polovici decembra
—	Skala se je vdrla. Jožef Slejko, 39 let, iz Žapuž je šel z Alojzijem Furlanom dne 18. t. m. okoli 8 ure v kamnolom nad Zapužem. Pri delu se je pa nad njima nenadoma neka skala odtrgala in zadela ob Slej kota ter ga tako opasno ranila, da je tekom dveh ur umrl.
—	Cerkveni tat. Cerkvenika žena Neža Jelar je zasačila 68 let starega .Jurija Kotnika, agenta iz Kojnic na Štajerskem doma, brez stalnega bivališča, v tem hipu, ko je v podružnici na Visokem z li-manico izpraznil tri nabiralnike. Izročen je sodišču.
—	Nesreča v Rajblju. V rudniku v Rajblju je bil vsled eksplozije raztrgan 23 let stari rudar Kravanja, rodom Primorec Bil je takoj mrtev.
—	Marijina družba deklet v Kropi vabi k predstavi, katero priredi prihodnjo nedeljo, t. j. 29. oktobra, v dvorani gospe K 1 i n a r s sledečim sporedom: Prolog (smešen prizer), Košarica, igrokaz v štirih dejanjih. Prvič na slovenskem odru. Pevski zbor poje pred prvim dejanjem: »Oj z Bogom ti planinski svet!" (Jak. Aljaž). Med tret iim in četrtim dejanjem »Sirota" (Ant. H-ijdrih). — Gene prostorov: Prva vrsta sedežev 60 b; druga vrsta sedežev 40 h; stojišča 20 h; stojišča za otroke 10 h. — Za-
četek tečno eb 4. uri. — Ker bode zabava res krasna, želi mnogobrojne udeležbe
odbor.
—- Na Sv. Višarjih bode jutri ob 7. »sri sveta maša, pri kateri bode navzoč saški kralj s svojim spremstvom. Prenočeval bede v cerkveni gostilni, odkoder pojde na lov na srnjake
—	Klub slovenskih tehnikov v Pragi. Izvoljeni s > bili: Predsednik strojnik Ciril Jekovec, podpredsednik Ivan Rus, tajnik zemljedelski tehnik Srečko Celestina, blagajnik zemljedelski tehnik Ivan Bydlo, preglednika stavbenik France Jenčič, graditelj Ivan Prešel. I red. obč. zbor je danes, v soboto, 21. t. m. ob 8. uri zve čer v Hlavovi kavarni na Kraljevih Vino-hradih.
—	Ogenj v dimniku g. Luzarja v Nevem mestu je v sredo pop. nastal vsled vžganih saj. Ogenj so hitre pogasili. Za sluga je v prvi vrsti g. Adolfa Gustina ml.
—	Skupščine proti reški resoluciji hrvaška vlada prepoveduje. Prepovedala je shod v Mariji Gorici, ki je bil naznanjen za jutri. To pač kaže, da je celokupno mažaronstvo zaljubljeno v reško resolucijo.
—	Kmetska posojilnica na Vrhniki, ki ima svojo pisarno v občinski hiši, je že lansko leto dozidala svojo hišo in se še de sedaj ni preselila v njo, češ, da ne bi škodovala g. županu ket večkratnemu akcijonarju te posojilnice, ker bi se petem morala na pritisk nekaterih občinskih zastopnikov takoj v te prostore preseliti sedaj v umazani županovi kajži se nahajajoča za duhla občinska pisarna, od katere dobiva lepo najemnino. G. župan se je pri neki obč. seji zagovarjel, da v hiši kjer je sod-nija ne mere biti tudi občinska pisarna. Ne vemo, iz katerega žepa je potegnil ta zagonetni zakon, ki to zabranjuje, Kdor zna, — pa zna.
—	Pošiljatve avstrijskih izseljencev. Promet s poštnimi nakaznicami, ki se pošiljajo z denarjem iz združenih držav ameriških v Avstrije, se je v zadnjem času zelo povečal. Leta 1900. je bilo odposlano iz Amerike v Avstrijo 5,500000 kron; leta 1904. se je povečal ta denarni promet na 15,800000 K in prvo polovico 1. 1905. je znašal že 8,800000 K. To vse pa so prihranki izseljencev, a nikakor ni to ves denar, ki so ga ti poslali v svoje domovino. Velik del denarja se oddaja po bankah, od katerih se pečajo nekatere samo s tem. — Večkrat pa posredujejo pri tem prometu agentje, ki imajo tudi pri tem svoje dobičke. Da bi se to preprečilo, se je sporazumela avstrijska pošta z »American Express Com-pany", ki pošilja po svojih filialkah od izseljencev prejeti denar na »urad za nakazovanje denarja" na Dunaj, in ta urad bo petem dalje pošiljal denar. Tudi ta promet je že zelo narastel. V prvem letu svojega obstanka (1904) je bile 2 126 000 K nakazanega denarja, za prvo polevico 1. 1905. pa 1,940 000 kron. — Podobno je uravnane za Kanado.
—	Kdo bode župan v Medvodah ? Iz Medvod se nam piše: Pri nas je na dnevnem redu vprašanje, kdo bode prihodnji župan. »Tagespošta" govori, da gotovo zasede županski stolec veleposestnik Franc Jarc. »Tagespošti" pa povemo na uho, da nam Franc Jarc županil ne bo. Ne segajte v žrjavico, da si ne opečete prstov. Take daleč pa še nismo, da bi nam v občini ukazovali »Narodovi" pristaši. Vemo sicer dobro, da je g. Fr. Jarc znana oseba v »Narodovem" uredništvu, a ravno to ga ne priporoča za župana. Naj še pri pomnim, da je znani Kolenc, ki se tudi prišteva liberalni gospodi, dobil slove od to varne kot gostilničar v Goričanih. Bil ie menda preveč prijazen z delavci. Ti trije torej delajo stolček novemu županu. Prepričani pa smo, da jim prebivalstvo ne gre na led.
—	Vzoren vinorejec. Poroča se nam: : iospod Eduard Presečkij, veleposestnik vinogradov in trgovec v Sa-moboru, je imel minoli teden trgatev v svo jem vinogradu Rajcu v bližini Vel. Doline. Trgatve so se udeležili gostje iz Kranjske in Hrvaške. Vsi gostje se občudovali lepoto vinograda, ki zasluži ime »Raj". Vinograd obsega 16 oralov in je letos tako obrodil, da ljudje ne pomnijo tolike rodovitnosti. Posamezni grozdi so tehtali 4 do 4'/, klgr. Gospod Presečkij je prvak in vzor vinogradnikov za celo okolico; bil je tudi odlikovan na razstavi v Krškem. Dal Bog srečo njegovemu delu, ker on jo zasluži ket prijatelj in dobrotnik siromašnega naroda.
—	O koroških Slovencih piše „lnformation": Tretjino Koroške naseljujejo Slovenci in zato bi morali imeti 3 ali vsaj dva svoja poslanca. Volilni okraji so pa tako umetno prirejeni, da je samo v okraju Celovec-Velikovec, mogoče upanje na slovenski mandat. Pri predzadnjih volitvah so dobili še ta mandat Nemci in sicer je zmagal nemški nacionalec Tscharre s toliko večino (141 proti 82 volilnim glasovom), da se je zdel okraj za vedno izgubljen. Medtem
pa je sklenil deželni zbor reformo velitev in Slovenci so upali na boljše razmere s pemočjo direktnega in tajnega volilnega reda. To upanje se je pri zadnji volitvi dobro obnesle. — Pri silni udeležbi (nad 80%) so Nemci le z velikim naporom obdržali svoj mandat; 2253 nemških glasov je bile proti 2169 slovenskim. V nemških delih okraja je glasovalo do 200 krščanskih socialistov za Slovenca Grafenauerja, dočim je glasovalo za Nemca Ssifriza getevo tisoč Slovencev. V zadnjih letih je postale slovensko nacionalno gibanje na Koroškem nekoliko živahnejše; če pojde tako dalje, potem je popolnoma gotovo, da bo prišel omenjeni mandat pri prihodnjih splošnih volitvah v slovenske roke. Upanje je tako trdno, da ni med Slovenci zaradi sedanjih volitev nobene pobito-sti, temveč vesela nada na bodočnost. Izkazi posameznih rezultatov so dali Slovencem potrebna navodila, kje je treba večje in močnejše agitacije. — Ce se bodo ta navodila vestno spolnila, potem je gotovo, da bedo imeli prihodnje leto tudi koroški Slovenci v parlamentu svojega poslanca.
—	Zlato poroko bodeta obhajala v četrtek, dne 26 oktobra, ob pol 8. uri v novomeški kapiteljski cerkvi Andrej H 1 a d n i k in njegova žena Marijana roj. Sever.
—	Razpisani sta dve profesorski mesti na bogoslovnem učilišču v Gorici in sicer za sv. pismo starega in novega zakona. Prosivci morajo svoje prošnje za kon-kurzni izpit vložiti pri knezonadškofijskem ordinariatu v Gorici vsaj do 4. debembra. Konkurzni izpit bo 5 in 6 decembra.
—	Za povečanje prometa na novih alpskih železnioah. V ta namen je dalo železniško ministrstvo tiskati posebne brošure, v katerih se nahajajo natančni opisi in lepe ilustracija znamenitih krajev, po katerih teče železnica. Te brošure se bodo tiskale v raznih jezikih.
—	Sestanek visokošolcev v Zagrebu. Pred kratkem bi se bil moral vršiti zaupni sestanek dijakov v Zagrebu. Dtzdaj so se vršili taki sestanki brez vsake policijske kentrele, zdaj pa je bilo drugače. Komaj se je pričelo razpravljati e popolnoma dijaških razmerah, je vstepil g. Belo-ševič z redarstvenim poverjenikom in izjavil, da mora ta ostati navzoč na tem zaupnem sestanku. Temu so protestirali dijaki, češ da je ta zaupen sestanek popolnoma v mejah zakonov in ni treba, da bi bila navzoča policija. In potem se je pričel zabavni del sestanka in nazdravljalo se je bodoči svobodi Hrvaške. Policijski poverjenik je smatral to za politiške govore in izjavil, da se naj sestanek zaključi, dijaki pa razidejo. Temu se je protestiralo in povdarjalo, da je to zabava in da ne brani policija pijanih, ampak samo trezne sestanke, Nato so se zabavali dalje, krčmarju pa je zabranil policijski poverjenik točiti vino. Dijaki so naročili vode, ki je povsod dovoljena pijača, in so se zabavali in peli dalje Potem so se pričeli polagoma razhajati. Ta čas je bilo zunaj že pripravljenih 15 policajev, ki naj bi razdrli ta shod.
—	Za laško univerzo v Trstu
hočejo po celi Italiji nabirati prostovoljnih doneskov.
—	Permanentni drž. obrtni odsek bo tako) po zakljudenju dež. zborov pričel zborovati in bo izvršil drugo branje obrtne predloge.
—	Goriško učiteljstvo se pri« pravlja na boj. V zadnjem zasedanju goriškega deželnega zbora je bil sprejet zakon o regulaciji učiteljskih plač na Goriškem. Vlada ni zakona predložila v sankcijo, zatorej ostane goriško učiteljstvo v starem, žalostnem položaju. Goriško učiteljstvo se b je pripravka n a odločnekorake.
Književnost In umetnost.
* Prešernov spomenik. Naših zapiskov št. 10. in 11. Vredil dr. Ivan Prijatelj. Ko smo mi povedali nekaj svobodne, odkritosrčne kritike o Prešernovem spomeniku, so nas strašno napadli kot brezdomovince, izdajavce itd. ter so nam celo očitali, da hočemo uničiti eksistenco kiparju g. Zajcu Dolgo napovedovana Prešernova številka »Naših Zapiskov" bo pa tiste ljudi, ki so bili nervozni od »Slovenca", spravila popolnoma iz uma. Kajti kar tu čitamo, je neusmiljena satira ne le na spomenik, ampak na vso družbo, iz katere je izšel ta spomenik. Najprej Cankar (Se en smbol) z žgočim sarkazmom smeši umetnika in takozvane narodne voditelje, ki so mogočni prt besedi, a pritlikavci po duhu. Oton Zupančič (Vis-;\-vis) kri-tikuje prostor spomenika bistveno tako, kakor »Slovenec". Dr. Ivan Prijatelj priobčuje vrsto intervievvov e spomeniku z raznimi umetniki. Najinteresantnejša je pač izjava arhitekta g. Jožeta Plečnika, ki ne govori sicer o spomeniku, pač pa razvija zammive misli o umetniškem licu, ki bi ga lahko imela Ljubljana. Sklep dr. Prijateljev iz vseh interviewi>v je ia: »Novi Prešernov spomenik je z umetniškega sta-
lišia slab ... Ako bi se bilo delo umetniško nadzoroval* in presojalo v glini, bi ne ležali najmanj trije tisoči goldinarjev v Kruppovi livarni razbiti." J o-s i p R e ga li razvija jako dobre nazore o mcnumentalnosti spomennkov sploh, v sodbi o Prešernovem spomeniku pove bistveno tudi to, kar smo z estetskega stališča po-vdarjali mi. Sledi predavanje o Prešernu dr. Priiatelja, o k terem je »Slovenec" že obširnejše govoril. E t b i n Kristanov spis o „Krstu' pri Savici" je pa banalen in kaže le, da se je Kristan skrbno varo»al Prešerna razumeti. O „krstu" pravi ta čudni kritik, da je .zavožena stvar", da je neumetniški, da je „krparija" itd. Sploh ta spis kazi vso izdajo, ker ne kaže niti trohe estetskega umevanja. Tuii to, kar Albin p r e p e 1 u h govori o „ljudskem pesniku", je govoričenje mladeniča, ki je ravnokar prebral nekaj Iosena in po teh par idejah, ki jih je tam dobil, hoče vse soditi. — Splošno moramo reči, da je v zbirki marsikatero dobro jedro. G kiparja Zajca prijem ljejo prehudo; tu stopa preveč na dan osebno nasprotst^o, kar ni lepo. Da se pa naše abderitske razmere po zasluženju ož'gosajo, je zdravo in utegne imeti dobre posledice.
Po svetu.
Milijonar jeva hči — nevesta glavarja Indijancev. Indijanci iz aanta Ciara so priredili v Ameriki v Den veru predstavo, kjer so kazali umetnost svojega jahanja. Med gledalci je bila mili-jonarjeva hči Mirsbora Marija Arnold, ki se je tako potopila in zamislila v indijansko jahanje, da ni opazila, kako je zašla med jahalce. Bila je v smrtni nevarnosti, da je ne pobijejo konjska kopita, a pristo pil je glavar Indijancev in jo rešil. Kakor je to tako navada in je lepo in romantičac, se je milijonarka v rešitelja zagledala in zdaj ga bo poročila. Oče njen je izjavil, da jo v tem slučaju izdedini ali hrast se omaje in brih zvestobe se niena ne gane.
Sežiganje vdov. Sicer je zabra njeno od angleSKe oblasti vdovam v Indiji, da bi se po tamošnjem običaju sežigale, ven dar se to še često dogaja. Tako se je zgodilo tudi v nedavnem času v Indiji. Sežgala se je na grmadi mlada vdova in zgorela ob enem s truplom svojega moža. Tisti, ki so ji bili pri tem v pomoč, so bili sodnijsko kazno' ani.
Mož kot glavni dobitek. Neki Newyorčan je napravil loterijo, katere glavni' dobitek je on sam. Pod eno izmed številk je zastopan on, in katera dama zadene to številko ali se tej številki vsaj najbolj približa, tista dobi njega za moža. Po insera tih ameriških listov opisuje se kot zelo in-teresantnega človeka in želi, da srečkajo samo inteligentne mlade in lepe dame. Zaključuje z vprašanjem: Kdo me hoče? In na to vprašanje izkuša odgovoriti policija, ker je prišel inteligentni mnogostranski že nin s svojim ravnanjem z obstoječimi zakoni navskriž.
Muzej narodne higijene so
otvorili v Censtohovu. Tri precej velike so bane muzeja so polne različnih higijeničnih predmetov. Tu se nahajajo: model vzornega stanovanja, kopeli, vzorne šole, modeli organov našega telesa, vodnjaki, umivalniki, svetilke, obleke, hišne priprave in pohištvo bolnišnice, razen tega velika množica grafičnih in drugih nazoril za negovanje higiene.
Muhe milijonarjev. V Ameriki je umrl neki milijonar, ki je bil do smrti vse zapravil. Pisal se je H*wkins in neko puščavo v Kaliforniji je izpremenil v kratkem času v najlepši kraj. Tisoče je izdal za kipe, ki so stali pod drevjem. Po noči nekoč je uprizoril dirkanje. Okrog polnoči je uka zal prižgati 7000 sveč in veliko godbo je najel, da je svirala dirkačem. Ni čuda, da mu je nekaj dni pred smrtjo pošel denar j J
Kaznjenec zaprl sodnika. V Tešinu je bil zaslišan Wendelin H ecke radi tatvine. Ko bi bil moral podpisati protokol, je ubežal, zaklenil vrata za sabo in sodnik je moral dolgo čakati, da so ga odklenili. Tat je ušel.
Največje smodke. Iz Havane so pripeljali v London največje cigare. Dolge so 16 in pol palca, v premiru pa imajo šest palcev Vsaka tehta četrt funta. Te smodke s* drage!
Japonska idila. Alice Roosevelt je kupila japonski cesarici ztlo lep šivalni stroj, zato ker so jo Japonci tako lepo sprejeli. Zdaj pa japonska cesarica šiva, mikade pa sedi pri njej in ji čita svoje pesmi.
Sultanov harem. Sultana stane harem letnih 75 mil. frankov. Vsako leto zapusti harem 100 žensk, ki se može in dobe za doto 140 000 frankov. Zato se vsi uradniki zelo trudijo, da spravijo svoje hčere v harem Vsaka ima v haremu 10 slug. kočijo in kon<e, pa včasih tudi vpliv na sultana.
Kongres ljudi, ki so bili vča-si v prisilni delavnici. Ta kongres se je vršil pri stkrtterju „L'ge za varstvo osebne prostosti" Del houmcau obrali so se tu nekdanji kaznjenci, ki so svojo kazen deloma ali popolnoma prestali in ki so bih
vsi žrtev justičnih pomot. Oglasili so se štirje. Prvi je bil rtštavrater in je povedal, da je samo to zagrešil, da je bil včasih „divji lovec" A osumničen je bil, da je umoril neko žensko. No, to seveda ni bilo res I Drugi je bil obsojen tudi zaradi umora in tretji tudi Kazni sta presedela, a nedolžna sta neki oba.
Kmet — učitelj. V Trnovici v Dalmaciji nimajo šole. Tamošnji kmet Mato Drvenica pomaga svojim soobčanom, kolikor more. Ko pride zvečer s polja, zbere otroke okoli sebe in jih uči pisati in čitati. Tako je naučil brati in pisati že 60 oseb Vsako leto ima 25—35 otrok v svoji ,šoli".
Sele danes objavlja Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, da so njeni izdelki povsod za vdobiti akoravno že skoraj pol leta deluje. Tvrdka se opravičuje, da so trgovci, ki so pa raznih potih zvedeli a pnčetku, prve mesece kar sproti testenine pobirali, vsled česar ji ni blo mogoče ostalih odjemalcev o pričetku delovanja obvestiti. Testenine postale so v vseh gospodinjstvih zelo priljubljene. Ni je gospodinje, ki bi jih poznala, da jih ne bi uporabljala.
Ohranitev starih nagrobnih spomenikov. V seji umetniškega sveta c. kr. ministrstva za bogočastje in uk, ki se je vršila dne 20. maja t. 1, omenjale so se žalostne razmere na starih pokopali ščih in se je naglašalo, da bi bilo posebne koristi, skrbeti za to, da se ohranijo stara pokopališča in osobito na njih nahajajoči se stari nagrobni spomeniki. Tej izpodbudi umetniškega sveta pritrjuje c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk, uvažujoč, da pomeni odstranitev ali zanemarjanje starih, pogostoma umetniško ali umetniško - obrtno zan mivih nagrobnih spomenikov z ene strani nenadomestujočo izgubo domačih umetnin, z druge strani pogostoma tudi pomanjkanje spoštovanja do grobišč ljudi, ki so bili domovini v enem ali drugem oziru v slavo in korist. Vsled odloka c. kr ministrstva za bogočastje in uk z dne 6. septembra 1905. leta, štev. 34081, se župnijski uradi vabijo, da deluieio na to, da se stara pokopališča in na njih nahajajoči se stari nagrobni spomeniki kolikor le mogoče ohranijo. Ako bi pa bilo neobhodno potrebno, da se odstranijo stara pokopališča ali stari nagrobni spomeniki, tedaj se naj to naznani politični oblasti.
LlubllansRe noulce.
lj Za splošno in enako volivno pravico. Jutri točno ob pol 10 uri dopoldne je v veliki dvorani „M e s t n e g a Doma" shod z dnevnim redom: „ Kranjski deželni zbor in volivna pravica" Vse prijatelje pravic slovenskega ljudstva vabimo na shod! — V torek v predvečer deželnega zbora ob pol 7. uri zvečer je shod ljubljanskega delavstva v areni „ N a r e d. Doma". Nato izprevod po mestu z ljubljansko društveno godbo in bakljado.
lj Pri dež. predsedniku g. Schwarzu so bile danes deputacije „Mestne hranilnice", deželni odbor, deputa-cija c kr. kmetijske družbe, gremij lekarnarjev.
lj Poročen je bil danes v frančiškanski cerkvi g. Henrik Svoboda, c. kr. realčni piof^sor v Ljubljani, z gdč. Albino Treo, hčerko gosp. arhitekta Treota.
lj Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v torek, dne 2 4. oktobra 1905., ob 5. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata seio.
lj Slavnost blagoslovljenja kipa lurške Matere Božje vrši se jutri z naslednim vsporedom: Oo pol 4. uri popoldne začetek, govor, blagoslovljenje in pete litanije. Vabi se najsi čneje vse sotrud-nike in sotrudnice, prijatelje in vse blage dobrotnike.
lj Slovensko gledališče. V
torek zvečer, na predvečer otvo ritve kranjskega deželnega zbora, se poje tretjič noviteta, velika ruska opera P. Cajkovskega „P i -kova dama". — V petek se uprizori noviteta veseloigra „D e t e k t i v". — V nedeljo sta dve predstavi: popoldne opera X a r in tesar" kot ljudska predstava ob znižanih cenah, zvečer pa drama.
li Vlom — tat prijet. Sinoči okrog pol 10 ure je vlomil v Supanovo trgovino na Dunajski cesti 29 letni delavec Ivan R e h a r, rojen v Trstu in pristojen v Tre beljno. Pokradel je 26 K denarja in za 27 K 10 v razi čnih poštnih znamk in kolekov. Mimo trgovine je prišel gosilničar g. Bevc in opazil, da je v trgovini luč. Ker se mu je to zdelo čudno, je postal in videl, da je skočil nekdo skozi okno v Frančiškanske ulice in zbežal proti hotelu .Union". Bevc je skočil za njim in je Reharja s pomočjo prevoznika g. Jožefa Pukelsteina vjel
in ga izročil potem policijskemu nadstraž-niku G o r i č a n u , ki je Reharja aretoval. Pri osobni raziskavi so našli pri njem razun pokradenih reči tudi dleto in vitrih, s pomočjo katerega je vlomil v trgovino. V Frančiškanskih ulicah je stal na peči še nekdo drugi, ki je pa pobegnil in na katerega Rehar pravi, da ga drugače ne pozna, kakor da mu je ime Ernest in da je Italijan. Reharja, ki je bil že dvanajstkrat kaznovan zaradi različnih deliktov in ima v Trst prepovedan povratek so izročili c. kr. deželnemu sodišču, kjer bode lahko v samotni „celici" premišljeval o svoji usodi, ki ga je v Ljubljani tako hitro doletela. — G. gostilničarju Bevcu vsa čast, kajti zasluži pohvale !
lj Koncert ljubljanske društvene godbe se vrši jutri, v nedeljo, zvečer v hotelu „11 i r i j a".
lj Odboru društvene godbe ta le nasvet: V torek zvečer sodeluje godba pri izprevodu po mestu, to je ob času, ko imamo že čuten mraz in kaže termometer le -[- 3 stopinje R. Moštvo pa še nima pla-ščev iz Škerjančeve zapuščine. Odboru, zlasti predsedniku g. Pauru svetujemo, naj poskrbi za red.
li Pevski zbor „Glasbene Matice" priredi v letošnji seziji dva za bavna večera z godbo, petjem, šaljivimi prizori in plesom. Prvi zabavni večer bo v soboto, dne 11. novembra t 1., običajni plesni venček pa v soboto dne 3 svečana 1906.
lj Na ljubljanskem trgu je bilo danes 96 vozov zelja in 35 vozov krompirja. Pr«daialo se je poceni.
lj Tržno nadzorstvo je zaplenila danes 18 litrov mleka, ki ni imelo do volj maščobe.
lj MeStna občina je prodala danes in včeraj 2300 litrov mleka
lj Novo trgovino z domačimi pridelki in zobotrebci otvoril je na Dunajski cesti gospod Josip Plankar in opo zarjamo na tozadevni današnji inserat. To trgovino občinstvu najtopleje priporočamo!
Telefonska In brzolauna poročila.
Gradec, 21. oktobra. V današnji seji deželnega zbora je utemeljeval posl. R e s e 1 nujni predlog za uvedbo sploš ne in enake volivne pravice. Svaril je nemško ljudsko stranko, naj ne bo tako neprevidna, da bi s; ustavljala naraščajočemu ljudskemu gibanju za volivno pravico. Socialni demokratje so na galeriji klicali „Slava!" splošni in enaki volivni pravici. Izvoljen je bil nato politični odsek 15 članov, v katerega je bil izmed Slovencev izvoljen K o č e v a r. Resljev predlog je bil izrečen temu odseku. V o š n j a k je interpeliral radi pravic nadaljevalne šole v Vojniku, dr. Ploj je pa predložil predloge za podporo p* vremenskih nezgodah eško-vanih krajev.
Celje, 21. oktobra 1905 Med tukaj-šnimi Slovenci se širi govoarca, da je sedanji vodja celjskega okrajnega zastopa, višji komisar Lehman samolastno znižal podpore, koje je prejšnja leta dajal okrajni zastop raznim slovenskim dobrodelnim društvom. Na drugi strani je pa sam pozival nemška društva, naj vlože prošnje za povišanje podpor, katere je seveda dovolil. Med celjskimi Slovenci močno vre zaradi tega pristranskega postopanja vladnih organov. Zlasti so Slovenci ogorčeni, ker je Lehmann znižal podporo „Ka-toliškemu podpornemu društvu", katero vzdržuje edino slovensko dekliško šolo v Celji in okolici. — Lehman je tudi samolastno odpravil od prejšnjega zastopa sklenjeno samoslovensko uradovanje.
Rim, 21. okt. Danes je prišel k sv. očetu naznanit papežev poslanik, da prihodnjo spomlad obišče sv. očeta nemški cesar.
Moskva, 21. oktobra. Shod odvetnikov, katerega je predvčerajšnjim policija razpustila je včeraj zboroval v stanovanju vdove Morson Izjavil je, da se lahko izvrši politična stavka vseh odvetnikov. Sklenil je ustanoviti ligo proti v Rusiji jako številnim obsodbam na smrt ter pozvati k sodelovanju tudi inozemstvo. — Na shod je prišla zopet policija, a udeležniki se niso hoteli prej raziti, da je policija zapustila stanovanje. Zvečer je bil dovršen shod v stanovanju nekega moskovskega odvetnika.
Peterburg, 21. oktobra. Revo-lucijonarno gibanje se tu silno širi. Vse kaže, da r e v o I u -cijonarna stranka resno hoče z nasilnostmi preprečiti vo-
litve v dumo. Včeraj so bili na raznih delih mesta velikanski ljudski shodi. Policija shodov ni upala motiti, dasi so govorniki govorili ostre revolucijske govore. V tiskarni državnega papirja stavka traja dalje. Delavci hočejo, da jim ravnateljstvo izplača vsote ki so jih vplačali v penzijski zaklad. Delavci sumijo poneverjenje ter zahtevajo drugačno ureditev penzijskega razmerja. Ravnateljstvo je vse te zahteve odklonilo. Stavka v mestnih tovarniških središčih narašča. Izgred-niki plenijo zaloge, posebno prodajalnice žganja. Kazaki ne morejo vzdržati reda Včeraj je bilo 8 kazakov ubitih.
Peterburg, 21. okt. Stavka na ruskih železnicah je vedno večja in popolnoma je skoro gotovo, daserazširi na vse ruske proge. V Moskvi in Peterburgu počiva delo na progah. Za prihodnje dni je pričakovati strašnih dogodkov.
Moskva, 21. oktobra. Stavkujači na kazanski železnici se prisilili na kolodvoru, da so morali izpustiti vodo iz vseh kotlov železniških strojev. Podrto je tudi mnogo brzojavnih drogovin tako pretrgana zveza z Moskvo. Danes v Moskvo ni pripeljal neben vlak
Moskva, 21. okt. Na železniški progi Jaroslav Arhangelsk ne dajo vsled groženj stavkajočih uradniki pri žel. blagajnah nobenih voznih listkov. Potnikom dajo izkaznice železniški izprevodniki.
Moskva, 21. oktobra. Vse delavstvo v Moskvi, Kazanu in Baku stavka.
Bukarešt, 21. oktobra. Rumunski princezinji Mariji so se splašili konji. Voznik, dvorna dama in princezinja so padli z voza. Voznik je bil na mestu mrtev, a dami nista nevarno poškodovani.
Washington, 21. okt. Car in mi-kado sta se Rooseveltu brzojavno zahvalila za posredovanje.
London, 21. okt. Vojna ladja „Ce-sarjevič" je dobila povelje, da odpotuje iz Cintava v Rusijo. .Askold" in druge vjete ladje pojdejo v Vladivostok.
Belgrad, 21. okt. Orientni ekspre-sni vlak s katerim sta se vozili hčerki bolgarskega kneza, je trčil ob tovorni vlak, vsled česar je moral ekspresni vlak ostati v Belgradu.
2161 1—1
poslano.*)
O konsumnem društvu v Železnikih se še vedno piše po „Narodu" in .Gorenjcu". Zlasti se zaletavajo v bivšega načelnika. Sklenili smo to stvar pametnim in poštenim ljudem pojasniti. Za lažnivce in obrekljivce se seveda ne menimo. Konsumno društvo v Železnikih je živelo sedem let; izprva je šlo zelo dobro. Blizu 4000 K dividende se je izplačalo društvenikom; vrhtega so se pa cene blagu tudi po drugih štacunah znatno znižale. Ta dobiček je trajen. Slabeti je jelo le, ker se je društvenikom preveč dalo na upanje; pri njih je imelo društvo do 6000 kron. Sedaj spoznamo natančno, da more konsumno društvo izhajati le proti gotovi kupnini Udje, ki so bili dolžni, so se od-stranjali od društva. Ko smo to videli, smo sklenili razdružitev, pri kateri noben društvenik ni bil oške 'ovan za noben vinar. Poživljamo avno: Kdor more dokazati, da ima še kaj tirjati od društva, se mu dvakratno povrne Edini, ki ima osebne žrtve pri tem, je bivši načelnik, ki je prevzel trgovino od društva. Očitati mu krivice, je grdo in nepešteno, tem grje če očitki izvirajo od ljudi, ki so sami oškodovali društvo in s tem pomagali uničiti silno važno in koristno ustnoavo za naše ljudstvo.
V Že leznik ih, dne 19. okt. li»05. Iv. Lotrič, Luka Markelj, Martin Klopčič.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Zahvala.
Za vse dokaze ljubeznivega sočutja, ki so nam došli povodom bridkega udarca, ki nas ie zadel povodom nena-domestne izgube naše iskreno ljubljene, nepozabne hčerke, oziroma sestre
Zofije
izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo.	21 57
Ljubljana, 20. vinotoka 1905.
Rodbina Tejkol-ova.
Javna zahvala.
Gasilno društvo na Jesenicah je naročilo pri t rdki za izdelovanje gasilnega orodja Smekal v Zsgrebu pre mikalno lestvo. Tvrdka je izdelala lestvo natančno po naročilu in tako praktično, da se čatu podpisano društvo primorano, tvrdki Smekal javno zahvaliti in jo tudi drugim ga silnim društvam kar najtopleje priporočiti Gasilno društvo na Jesenicah (Gorenjsko) dne 18. oktobra 1905.
Fr. Krivic s. r. načelnik.
2138 1-1
A-jour šivilje
dobč doma ali izvan hiše trajno delo.
Harkus & Mllller
2142 3—1
Poljanski nasip 14.
P
Ženitbena ponudba.
Zastopniki večjih turdk, 28 let star, trgovsko* ijobrajen, solden in pošten (tu še nejnanJ 3 nekaj tisoč kron prihranka, 3 letnimi dohodki 4000 kron, išče pridne gospice ali vdove brej otrok S premoženjem ali 3 obrtom.
Prijazne ponudbe pod „Srečna Ročnost" na upravništvo tega lista.
21B0 2—1 2a tajnost se jamči.
V najem se odda
gostilna ^m
v Ljubljani zraven tobačne tovarne.
gP>Več se izvč na Tržaški cesti 21. ali
v Hrastju pri Ljubljani št. 6. 2144 1—1
Izjava.
2158 1-1
Podpisala iziavljam, da nisem nikdar sumničila Ane Dolinar 3 Planice ob
priliki, ke sem pogrešila neko svoto denarja, ker sem popolnoma prepričana, da je ona nedolžna.
Agata Šubic
Škefja Loka, št. 128._
„Lepo stanovanje"
v solnčni legi, obstoječe iz dveh sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo pralnice in delom vrta je s terminom novembra za oddati na Dunajski cesti St. 60. 2156 3-1
Pomočnik in učenec
se takoj sprejmeta
Gregor Jenko
2159 3-i	čevljarski mojster
LJubljana, Sredino št. 12. Prule.
2151 3-1
Cerkvene ure
Ima v zalogi
Bogdan Oblak
klepar na Vrhniki.
Ure so točne, trpežne in poceni. Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spada-dajoča popravila.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. 2152 Razstavljeno do pondeljka 23. okt.
Slikovita Tirolska.
Zanimivo potovanje v Bolzan in okolico.
Otvorjeno od 9.—12. opoldne in od a.—9. zvečer.
Trgovino z vsakovrstnimi domačimi pridelki
in pa zobotrebci otvoril je na
^ Dolenjski cesti
gostilničar in posestnik Josip Plankar.
P. n. gostilničarji opozarjajo se posebno na zobotrebce, ki se tukaj dobijo najceneje. Domači pridelki se prodajajo po nenavadno nizkih cenah.	^	2160 3—1

,Katol. BuRuarna' u Ljubljani
priporoča raznovrstna učila za nazorni poduk, katera so deloma v zalogi, deloma jih točno oskrbi. Sprejema tudi naročila na vsa tukaj navedena učila in daje tozadevna
pojasnila.
Verouk.
Panorama Kosmorama
Dvorni trg Št 3, pod ..Narodno taiarno".
Od nedelje 11. oktobra do vStete
2147 sobote Z8. oktobra 1905:
Skozi Švico na ^ Laško. -
Trgovsko naznanilo.
Dovoljujem si s tem vljudno naznaniti slavnemu občinstvu, da sem prodal svojo trgovino z rokavicami in galanterijskim blagom gospodični
Vilmi Rudholzer.
Zahvaljujoč se iskreno vsem svojim cenjenim odjemalcem za toliko let mi izkazovano zaupanje, prosim obenem, da se isto najpri-jazneje ohrani tudi moji naslednici.
Velespoštovanjem
Albert Schaffer.
Prevzetje trgovine.
Z ozirom na trgovsko naznanilo svojega prednika si dovoljujem p n. občinstvu najvljudneje naznaniti, da sem kupila trgovino z rokavicami In galanterijskim blagom gospoda Alb. Schaffer.
Opirajoč se na dejstvo, da bom vodila svojo trgovino najstrožje v smislu dosedanje tvrdke, obenem naglašam, da bom i nadalje prejemala blago od istih dobavateljev, posebno od najbolj slovite tvrdke c. kr. dvornega založnika Zacharias. Potrudila se bom vedno, da si pridobim zaupanje p. n. odjemalcem, in bilježim
velespoštovanjem
Vilma Rudholzer
2137 2_1	A. Schafferja nasl.
Katol. Bukvama" v Ljubljani.
•j
155
Veliki nastenski zemljevidi: Haardt-Orožen, Palaestina, na platnu v mapi K 16-—, s palicami K 18"-. Jav\xrek, Palaestina aus der Vogelschau, na platnu K 14 —. Riess, Wand-karte von Palaestina, na platnu K 912, s posebno raz-vijalno napravo K 10 80. Biblične slike: Slikovna biblija, 40 barvanih slik. V pol platnenem zavitku K 19 70, lak K 2218, nalepljene K 41-10. Wand-bilder zum Unterricht in der biblisehen Geschichfe (Schreiber-Esslingen), 30 barvanih podob K 9 60, na kartonu K 26 50. Schnorr von Carolsfeld, Bilder aus der biblisehen Geschichfe, 2 zbirki po 15 slik. Barvano h K 18—, nebarvano k K 12 —. Swoboda, Liturgische Wandtafeln, 25 barvanih slik K 30—, na kartonu K 54 50. Helioplast, stereoskopični aparat, K 4 80. Dobi se tudi zbirka geo-grafičnih stereoskopih slik za verouk. (Cena slik K 2'—).
Zemljepisje.
Veliki nastenski zemljevidi: Baur, Voj vodstvo Kranjsko, na
platnu v mapi K 16 —, s palicama K 18-—. Haardt- Orožen, Nastenski zemljevid Evrope, na platnu v mapi K 15.—, s palicama K 17 —. Haardt-Orožen, Nastenski zemljevid polut, na platnu v mapi K 18 —, s palicama K 20-—. Haardt-Rutar-Orožen, Monarhija Avstro-Ogrska, na platnu v mapi K 13—, s palicama K 15 —. Haardt, Schulwand-karte von Afrika, na platnu v mapi K 10—, s palicama K 12—. Haardt. Schulwandkarte von Asien, na platnu v mapi K 18 —, s palicama K 20 —. Haardt, Schul-wandkarfe von Amerika, na platnu v mapi K 13 -, s palicama K 15 —. Haardt. Schulwandkarte von Au-stralien, na platnu v mapi K 15 —, s palicama K 17-—. Globusi: Zemeljsko oblo, premer 32 cm, na priprostem stojalu (slovensko) K 24--, isto premer 22 cm, na priprostem stojalu 10 60. Dobijo se pa tudi večja in manjša obla po raznih cenah. Zerlegbarer Globus, zweiteilig, izdaja A s popolno opremo, premer 22 cm K 31'—, isto premer 32 em K 54"—. Taisto, izdaja B, na priprostem stojalu, premer 22 cm K 17'—, isto premer 32 cm K 33 — Tellurium-Lunarium, na priprostem stojalu štev. 1, K 30 —, štev. 2, K 48 -. Holzel, Geographische Charakferbilder fiir Schule und Haus, velika izdaja, 37 barvanih slik, 59 : 79 cm a K 4 80, nalepljeno a K 6 —. Holsel, SfSdfebilder (Pariš, London, Wien, Prag, Berlin) 140 : 93 cm, v večbarvnem tisku a K 6 —.
Zgodovina.
Bilder zur oesterreichischen Geschichfe, 7 podob, nalepljene K 3 60. Bilder aus der Geschichfe fiir
Schule und Haus, v barvotisku, 15 zvezkov a 4 podobe, cena enega zvezka K 14 40.
Jj Naravoslovje.
Schreibers kolorierfe Wandtafeln : 1. Teli: SSuga-tiere, 5 tabel na platnu v mapi K 10 80, 2. Teil: Vogel, 5 tabel, na platnu v mapi K 10 80, 3. Teil: a) Reptilien, Am-phibien etc., 5 tabel, na platnu v mapi K 10 80, 3. Teil: b) Wandtafeln fur den ersten nafurkundlichen Unterrichf, 2 tabli, na platnu v mapi K 480. — Schreiber, Naturgeschichfliche Wandbilder fUr den An-schauungsunterricht, 2 serije po 20 barvanih podob K 7 20, nalepljene K 121—.
Anatomija.
Eschner- IVensel, Anatomische Wandtafeln, 4 podobe K 7 —. Schreiber's Anafomische Wandtafeln in zerleg-baren Abbildungen, 4 podobe na platnu v mapi K 30 —; dobijo se tudi posamezne table, in sicer: I. Knochengerusf, III Nervensystem, IV. Blut- und LymphgefSss-Svstem na platnu k K 3 60; II. Muskulatur und Ein-geweide (razdeljivo) na platnu K 21-. Heinicke Bret-sehneider, Dresdener Bilder gegen Alkohol, 6 podob K 12—.
Nazorni nauk.
Schreiber, Erster Anschauungsunterricht fur die
Junend, 27 barvanih podob K 4 80, nalepljene K 12 —; zc/iret-ber ArbeifsstStten und Vferkzeuge der wichtig-sfen Handvverker, 4 table na platnu v mapi K 960.
Darovi.
Poslano našemu upnavništvu.
A & pogorelce v Ratečah je laroval g. M. M. 2 K. — Gospa Kunčičeva ir Ljubljani 10 K.
Za Liril-Metodovo družbo je nabral v veseli družbi g. A. C. Demšar v Železnikih 12 62 K.
Društva.
(Društvo „Z v e z d a" na Dunaj u) je prvo nedeljo t. m. v lepi dvorani „Zum Senatos" imelo sveje prvo zborovanje v zimskem obsobji. Navzočih je bilo veliko število Slovenk in Slovencev; v družbi so bili tudi odlični gostje, kakor Dubrovčanin Comte Domo Piccoli iz Pariza, Jovo D Milankovič, prvi tajnik srbskega poslaništva, flžikus dr. Teffil Mirko-vič iz Srbije, dr. Prijatelj, dr. Vidic i. dr. Pred pozdravnim govorom omenil je društveni predsednik g. Pukl bridke izgube, ki je zadela zlasti štajarske S ovence, vsled nepričakovane smrtiv drž. in dež. poslanca dekana Josipa Žičkarja. Vspored »Zvezdinega" večera je bil raznovrsten: Predavanje g. Go>tla „Po čeških kopal ščih" je bilo zel6 zanimivo; gospica Mila Luzar-jeva pela je 1 rusko in 1 slovensko pesem z občutkom, g. dr. Milavec pa je s krasno donečim svojim baritonom očaral vse navzoče. Ceh, g. Josip Zamiš igral je na ci-trah mojstrsko. G. Liomte Piccoli je najprej v hrvatskem, potem pa v francoskem jeziku sla il delovanje »Zvezde" — Ravnatelj Tomaževič igral je svojo skladbo »Vegova koračnica" na glasoviru, društveni pevski zbor pa je pel več lepih slovenskih in hrvatskih pesnij.
Najboljša pitna voda
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušena, od zdravniških (X.) avtoritet priznana, je
naravna
alkaSična kislina
T<t voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vod-nj akov in vodovodov najugodnejšo pijačo.
UvireK: Giesshufoi SauerDrurm,
{•laz. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih »arl>
Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjil ipeeorijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami is rinom.
Zaloga pri Mihael Kastntr-ju in Peter Lastnik* -i l.ollani	32 52-39
603 104-
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14
o e
o x
o
B
N
N
C
n >
o £
O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje Vsakovrstne
Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
0psvoj znaiovgoIiko izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v mgvečji izberi po najnižjih cenah.
duhovnice obleke
in
2064 3—3
Lepa
priložnostna darila!
Krasna darila za raz. prileki kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh narazlič-nejšo zlatnina in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
uran in trgovec v Ljubljani,
Prešernove ulice, filijalka na Mestnem trgu.
Novi ceniki tudi po pošti brezplačno. 256 52—38
Več izurjenih kovaških in kolarskih
pomočnikov
2047
6-5
kakor tudi UCeilCeV
nad 14 let starih od dobrih staršev sprejme Ivan Demšar, podkovski kovač in izdelovalec vozov v Ljubljani, Marija Ter. cesta.
Proda se na Bledu
iz proste roke
hi
N O
primerna za vsako obrt, in tudi za privatna stanovanja.
Kje, pove upravništvo „Slovenca".
ftcbra zanesljiva
I^a^arica
v starosti 30 let, z dobrimi izpričevali želi službe v kakem župnišču. 2125 2-2 Vprašanja na posredovalnico služb Th. Novotny, Ljubljana, Dunajska cesta 11.
Pomočnika
Hiša
v Strliški ulici št. 6.
na Žabjaku št. 5 se takoj, po zelo ugodnimi pogoji proda. Več pove lastnik 2113 3—1
OGLASI
MEW-
^ " nicitn
Y0RK inLONDOi
nista prizanašala niti evropski cc lini ter je velika tovarna srebrna; prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol proti majhnemu plačilu delavnih moč: Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pt šiljam torej vsakomur sledeče predmet-le proti temu, da se mi povrne
t jld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nt
ŽeW s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic li
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilni! tile;
12 kom. amer. pat. srebrnih Kavnll žlic;
1 kom. amar. pat. srebrna zalemal nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zalemal nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla čašlč za poi klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnlKot 1 kom. cedilnik za čal; 1 kom. najfin. slpalnlce za sladke«
42 komadov skupaj samo jld. 6'6C
Vseh teh 42 predmetov je popre; stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit po tej minimalni ceni Ud. 6'60. Ame ričansko pat. srebro je znano, je skoi in skozi bela kovina, ki obdrži boji srebra 24 let, za kar se garantuje. ^ najboljši dokaz, da leta inserat ne te melji na nlkaKrSnl slepariji, zavezu jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bi! blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nik(k ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasr garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasne
zenitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1923 5
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blag
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. T ^ .t« Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sera s pošiljatvijo krasno garniture Ja» tadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolii S pat. srebrno garnituro sem jako zado volje r.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu Ja) koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo B6hm, okrožni in tovarniški %d> avnl) S poslaDim namiznim orodjem sem zeI6 zadc dfoljen — Mihael Kovačevid,ravnat, pomo^n uradoi pri vladi v Sar. jevu. — Sarajevo 22 okt 1904
m
C"aiHB2ti*cl JL i
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line" to je gotovo in se ne da vtajiti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družbe odhajaio iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vezne liste daje oblastveno potrjeni za*topn'k Andrej Odlasek, doslu*eni uradnik državnih želežnic in hišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več poidsn Ia, mitupsroeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silne načine n hče ne vabi.	1969 5
iz portland-cementa in peska
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
******

Gospodične
katere se želč izobraziti v šivanju in krojnem risanju
1828 52—12	sprejema
Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi
kroj po životni meri.
Štefan Nagy
trgovina z železnino Ljubljana
Vodnikov trg št. 5, pred škofijo
priporoča
svojo bogato zalogo pristno pozlačenih
1916
po najnižjih cenah.
8^6
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 912 39	F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
Na željo pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik
Hamburg-Amerika Linie
VH. SEUjSilG, Ljubljana
1928 52—5 Dunajska cesta 31.
Izvrstna prilika potovanja v
AMERIKO £T" HAMBURG
z"najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo številke, obsežnosti novih par-nikov, katera se imenujeta.
A meriti! 690 črevljev dolg, 74 ši-AI1IC11K4 rok, 53 globok, nosi 22.250 ton,
Kaiserin Augusta Victoria
nosi 25.000 ton, torej vsaki še enkrat večji, kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8,—12.000 ton.
Vožnja preko oceana samo 7 dni.
Potniki odhajajo v pondeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.
prvi:
drugi:
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
o	o
ooooooooooooooood
o	°
Najcenejša pot za zdaj!!
„RED=STAR=LINE"
v Ameriko
preko Antwerpna vNew-York, Fhiladelphfa.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Franc polenc
O	V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v
_	torek dopoldne da prestopite pravočasno O barko v soboto zjutraj. Naši parniki —
OFinland Kromand, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorkaosem dni. To jeprinito. Uljud-
OwOOOOOOOQOOQOOOO	»»ost, snaga in zdrava hrana je na njih
Q	581 31 Q	Pfl nas Prvo 'n zad"je-	Bed Star.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o
ucenca
za močno in fino delo, sprejme v trajno delo Jan. Bratina, čevljarski mojster, Idrija. Plačilo po dogovoru.
BNDRA TEA
Najboljši čaj na svetu.
1927 30—10
Dobi se povsod.
Indra Tea Import Company, Trst.
ganjeni. >s\s\®\s\s\s\is\g-.$\s\g\g\s\^
Kmetovalcem
priporo'č. poljedelske stroje vseh vrst iz najboljših tovarn, posebno pa čistilnice inslamoreznice
Proti ognju in vlomom varne blagajne, železna hišna oprava, najfinejša kuhinjska posoda i. t. d. je vedno v največji izberi.
Krasni nasroDn! Križi ® in
^SSIIr3^
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
O = Tr«|Ovina * železnino ===== 200000000O
§ »MERKUR« 9 -
O Celje Q Pa MajdiČ o Celje o
Bogata zaloga raznih peči in štedilnikov, peči po Q predpisih za šole, samoprodaja peči za kurjavo z ža-
oooooooooooo o
oooooooooo
O	2057 (3) O
W	W _ .....-.....—	W	2057 (3) W
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
ir odpisana ima v zalogi najrazaovrstaejše trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvna plaace, kasni«, pluvlale , dhlmatike, ve-lame, albe, korstslje, prte it i
jploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzemu tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popru* ■pil«. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji cen! bandera in vso drugo obleko.
Frečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih shirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
SJagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo oano, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim apostovanjani se priporoča 1585 26 26
Ana Hofbauer,
mejiteljica zaloge cerkvene oblake, orodja Sn posod«
v Ljubljani Wolfovs ulice 4.
Originalni
399 20—20

Pazite na tvorniško znamko.
šivalni stroji«
SIN G E R C o. delniška družba za šivalne stroje.
v Ljubljani sv. Petra cesta št. 6.
Kamnosek
1886 6—5
!! Ignacij Čamernil
Ljubljana, Komenskega ulice 26.
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa
deli
Velika zaloga nagrobnih spomenike
Z«ir.^vje je najvt-p.jfr' hog.'»st vo j

m
m i.
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite ia nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za Bi notranje in zunanje bolezni. O
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmečeK, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni Deluje izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarni«, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 38, poleg cerkve su. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-- K. t 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8'— K. C 5 ducatov (60 steklenic) 17-- K.
3	ducate (36 steklenic) 11'— K. J
Imam
na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlo^ar; Stjcpan Borčid, župnik; Ilija Mamič, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena 1.1360.	lSKONia, Za$fG&, Ustanovljena I. 1360."
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 1310 20-16
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
ae priporoča preti, duhovščini za
izdelovanje cerkveni/i
para
| mentov.
23 J 26
-i9 v
kdelujc oele ornate kazale v vseh liturgičnih barvab, pluvljale, obha-Jilne burze, štole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno eo r k v o n o perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizko, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudijado-voljno prevzame.

Jesenskezimske novosti
v klobukih, cilindrih, čepicah iz kožuhovine in blaga, dalje moško perilo, kravate i. t. d.
2077 5-4 priporoča
v veliki izberi in nizki Geni.
695 13
Po celem svetu
znam so nasi čudovito po
Moški štiljetni, trpežni,	
s čepico.....	par gld. 2 90
Moški čevlji na tra-	
kove, trpežni in eleg.	„ „ 325
Damski čevlji na tra-	
kove, lični in trpežni	„ „ 2 90 I
Damski čevlji na tra-	i
kove, črni in barvani,	H
solidni in praktični	„ „ 180
Otroški čevlji na tra-	
kove, črni in barvani,	
solidni in praktični	M M 1
Specialiteta: Goodyear svetovno blago.
Alfred Frankel
komanditna družba.
Podružnica v Ljubljani le v Spital. ulicah 9.
Zastopnica: Josipina Herrisch.
prodaja izdelke najpomembnejše tvornice za čevlje v monarhiji.
MAGGI-JEVfl ZABELA
je edino ln gtaroznano sredstvo, da se pripravi slabim juham, omakam, ragu, sočivju itd v hipu uepriCakovauo moCan in prijeten okus. — Zel6 Izdatno, zato najae ne oddi preveč I
Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijaluega blaga in delikates pa dišav.
Steklenica od 50 v više.	Izvirne steklenice se napolnjujejo prav cen6
909
In zopet gre glas po deželi
da se sloveče testenine iz novozgrajene tovarne testenin Žnideršie & Valeneič iz II. Bistrice, dobe v vseh boljših proda-jalnicah jest vin po mestih in po deželi, j
__M
^DADli
Zimski kurzi za stavbne obrtnike
na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani se pričnd
8®r v petek, dne 3. novembra. "'11
Tem kurzom je namen, pomočnikom (in eventualno tudi mojstrom) zidarskega, tesarskega in kamnoseškega obrta podajati ono znanje in one spretnosti, ki so podlaga za boljše in vspešnejše izvrševanje teh obrtov. Osobito pa imajo kurzi tudi še namen, pripravljati pomočnike za zakonito predpisane mojstrske izpite v stavbnih obrtih.
Zimski kurzi se za vsakega izmed navedenih obrtov dele v dva tečaja, ki trajata vselej po 5 mesecev in se pričneta 3. novembra, končata pa 31. marca.
Pomočniki in mojstri, ki se iz enega ali drugega vzroka ne morejo vdeležiti pouka v vseh predpisanih predmetih, in ki želč svoje znanje izpopolniti le v nekaterih točkah, se sprejemajo kot izredni učenci (hospitantje), dokler je kaj prostora na razpolago.
Pouk je brezplačen, pač pa je pri vstopu odšteti vpisnino 8 kron, za katero pa obiskovalci dobivajo vse risarske potrebščine brezplačno od zavoda.
Obiskovalci kurzov morejo dobiti ustanove v mesečnih zneskih od 20
do 40 kron.	.	.
Za vstop je treba prosilcu dokazati, da je star 18 let in da se je izučil zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega obrta. Prednost imajo prosilci, ki so dovršili kako obrtno nadaljevalno šolo. Na take se tudi pri oddaji ustanov najprej ozira.
Zglasila za vstop se sprejemajo v drugi polovici meseca oktobra pri podpisanem ravnateljstvu
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1905.
2072 s_3	Ravnateljstvo
c. kr. umetno-obrtno strokovne šole.
k Krojaška delavnica jš
^	za obleke gospode po meri in 1957 10-8 ^
S zavod za uniformiranje h
zavod za uniformiranje
Josipa Rojinn, Ljubimna.
N N
Največja zaloga elegantno izvršenih oblek za gospode ^^ M	in dečke.	^
»^fl	Bogato izbrana zaloga izključno angleškega blaga.
M9V
m
Vinska trgovina
= na drobno in debelo
<5P©pip Ii^sia^
Wolfove ulice 4 ,,pri l>eleixi ^ollivi" v Ljubljani.
Zaloga različnih štajerskih, hrvatskih, istrskih, primorskih, dolenjskih in goriških vin. Pristna, izborna roba po nizkih cenah.
Vino se postavi v Ljubljani v hišo, na deželi pa na dotično železniško postajo. Za pristnost se jamči, o Potrebna posoda je na razpolago.
2087 4—2
Stanje Tlog 31. avg. 1805 j	j D=l p«.t 31. |
čez 11 milijonov kron. j št- 2, i. nadstr. i 1 1905 cez 37 milJ-kron- \
lillllllllllllllllllllllllll
IIIIIMIIIIIII-
llllllllllllllltllllll
Lastna glavnica K 214.843-38.
fiajboljša in najsigurnejša pfilika za štedenjeT
Ljud$^a posojilnica
4t| brez kakega odbitka, tako, da 9 rt sprejme vložnik od vsacih vloženih r lu 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure po-	. .
poldan ter jih obrestuje po	^ ' ' 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. avg. 1905: KII,931,584-77. Denarni promet do 31. avg. 1905:37.4I9.749-55.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Ža nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. septembra 1905.
Dr. Ivan Susteršič,	Josip Šiška, knezoškofijski kancelar,
predsednik.	podpredsednik.
1906 40—11	Odborniki!
Josip Jarc,	Anton Belec,
veleposestnik v Medvodah.	posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Dr. Andrej Karlln, Karol Kauschegg,	Matija Kolnr,	Ivan Kregar,
stolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrt zb. v Ljubljani. FrančlSek Leskovlc, Ivan Pollak mL,	Karol Pollak,	Greg. Slibar,
hišni pos. in blag. Lj. pos.	tovarnar.	tovarn, in pos v L|ubl|ani. župnik na Kudniku.
4>
ssr NOVOST »
n—-—.-..— .1.11—»Mij.ii.mMB«
Kdor kupi za 10 kron blaga, dobi kupon in ako pošlje ta kupon s 4 kronami na navedeni naslov, dobi oljnato slikov velikosti 30/40, izvršeno po zaželjeni sliki
NOVOST
Kdor kupi za 5 K, dobi kupon in ako ga s K 120 pošlje na navedeni naslov, dobi uradno punciran obesek iz čistega ali pa pozlačenega srebra, izvršen po zaželjeni sliki	2050 4
Prvi modni trgovini za gospode
Engelbert Skušek
Ljubljana, Pred škofijo 19.
m o
H*.
O
P
CTQ O
Perilo po meri se izgotovi najhitreje.


Zahtevajte pri nakupu
ml
Umi je
zajamčeno čisto in braz v s & i« e škodljive primesi. Pore izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jam 6 en o pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, d& bo imel vsak komad ime „SCH10HT" in varstveno znamko JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski cefan*
Varstvena znamka.


EKttKttllttlGIGKttttJIH
Pri nakupovanju
suknenega = in manufakturnega _blaga =====
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ijubljanl Špitalske ulice štev. 4
Velika zaloga
250 52—36
suknenih ostankov. Dunaj-
■ke želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krčutešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne aa bi povzročile bolečin. Skat-Ijica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo >tu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	42—82
Popolno prepričanje
da Je lekarnarji
Thierry-a Balsam In centlf, mazilo
p. vneh nntr. boleznih, lnriuencl,katarlh, krčih In Tnftjill T8eh Trst, »labostlh, motenju t prebavi, ranab, alm-enUi in te-leanib pofikodbab itd nedonežno uxpeguo srertatTO, Vam pojasni pri naročilu bal-sama aH na ieljo posebej brerplmčno poslana knjižica « tisoč Itrir. zahvalnih pismi kot domači sretotalec. 12 mul. ali H dvojnih steki. balsama 5 kron, «0 malih ali »0 dvojnih steklenic K 14. — D>a lončia centi folij »kega mazila frankoiiK tio Tin Prosim nasloviti na lekarnarja A TH1K1UIT v Pregradi pri KogaSki-Slatini. — Ponar. in razprod. ponarejanj 1856 52—5l	se sodnljsko zasledujejo.
lbOO 64 — 57
Valentin Golob
(pr. Andr. Društiovlč) Ljubljana, Mestni trg št, 10.
trgovina z železnino
— priporoča: —
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjevt posode domačega trpežneg;
= izdelka. =====
Velika (zaloga) Izbera pristno pozlačenih na-w* grobnih križev. trn*
Postrežba točnal Cene zm e r n el
založnik iviza avstpljsklt a. k«, dniavnih uradnikov
Največja izbera i
najaoljših in najcenejših
dupKoles m $l»alnih stroleu
za rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati, e ♦
Pisalni stroji. ♦ ♦
Večletno jamstvo. ♦ ♦
Lastna delavnica za poprave.
60 52—41
Ivan Jax in sin
trgovina s Šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17.
I Vence. Trakove.
Benedikt, Ljubljana.
«
L
0)
E <
IS* Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno koncesllonl-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
(na dvoriiču).-
>
3
(D T
W
U
468 43-33
I
JQT Najcenejša vožnja v Ameriko.
i


C o N
t) tA
Fran Ševčik
v Ljubljani, Židovske ulice št. 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih trocevnih in drugih
pušk ~	--
kakor tudi
samokresov
ter sploh vseh lovskih potrebščin pri najnižjih cenah.
Popravila se izvršujejo točno in najcenejše.	1600 20--11 Ceniki na zahtevo zastonj.
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrežje na atroj, obhajllne mtze, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe. Štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjldnl zastorl in solndne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 52—11	oporami brez vijakov.
Zaloga čevljev
Julija Štor v Ljubljani
Prešernovih ulicah šf. 5.
Največja zaloga moških, damskih In otroških čevljev, čevljev za lawn-tennls In pristnih
golsserskih gorskih čevljev.
Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah.
771 52-28
mm
1	
J-)	1»
	
ij	<U
'O	
fc>!	C
	<u
	CQ
	
i/V >v'\v/,
p>
V,
o
N ž
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s „Severonemškega Lloyda"
■z
Bremena Nea-Vorha
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Mfilhelm, Kaiser Wilhelm d. ■m. Grosse.

3ttT Prekomorska vožnja iraja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-10
Etiuard Tavčar-ju, v Kolodvorskih ulicah it. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, \Vyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Premena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Hnenos Aires. Colombo, Singaporc, v Avstralijo itd. itd.
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice
priporoča
izvrstno marčno pivo
—v sodčkih in steklenicah. —— -O-
Najstarejša svečarska tvrdka. - Ustan. pred 100 le
M
upcue
priporoča veiečnstiti duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno- voščene svež
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izborni mdd-pitane
ko jI se dobiva v steklenicah, škatljah in Škafih v poliubni '
kosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosi in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrcči.
1657 52-lOiiJOBUJfl^fl,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiš
Važno!
Važno!
in živinorejce.
j
Naiboljša ln najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvelja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moko za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1G58	vod iz soli za kopel. 52—10
Oblastv- konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol,soliter, encjan, kolmoi, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila s« izvršujejo točno in solidno.
Drojerija jtltfon Kar)C
LJubljana, Selenburgove ulice 3.
lanežič - Bartel. Deutsch - slovenisches
Jj . W8rterbuch IV. AuHa«e K 6-—, vezano !..)„ — Perger, Kreuz und Altar. Sieben ;'d"j„ten Uber das Opfer des Neuen Bundes K 1'08.
Schwillinsky - Oill, Leichtfassliche Chri-tenlehrpredigten fUr das katholische Volk. ujnj: Von dem Glauben K 360. — Perger, Prešteli auf die Festtage auch als Lesung von ',Cn /.u benutzen K 4 80 — Reuter, Literatur-unde enthaltend Abr ti der Poetik und Geschichte ' deutschen Poesie, K 1 30. — Marchesan, Papst ijiis X. in I.eben und Wort. Geschichtliche Studie, sešitek K 1 92 (popolno delo bo obsegalo 12 sešit-ov) - Dressel, Elementares Lehrbuch der hvsik nach den neue>ten Anschaungen ftir hiihere chulen und zum Si lbstunterricht, 2 zvezka K 19 20. . Sch ffels, Palestina. Geographie und Geschichte j" Heiligen Landes. Eine Zugabe zu jeder Biblischen -vschicte. kart. K — 42. - Haring, GrundzUge jes katholischen Kirchenrechtes. I. Ab-Jrilung K 4 5o — Seidel. Systematisches ■irterbuch der Englischen Umgangs-jnrache, vezano K 2 2o. Seidel, Systema-lisches Worterbuch der Franzfisischen iprache, vezano K 2 20. — Keller. 150 Armen-geelen-Geschichten. Ernster Spiejjel ftir ji den "orisun K 2'7o. — Peimanne, Tri uer - Reden j4H2 — Scblenz, Religiose VortrSge fur die sterlichen Rekollektiontn der reifertn kathol. Ju-8e„d, besonders an Mittelschulen K 3- . Hasert, intworten der Natur auf die Frafen NVoher liu \Velt? Woher das Leben ? Tier und Mensch; jerle. 6. Auflage. K 2'40.	(2i36 1-1)
Novosti cerkvene glasbe.
Stolzer, 30 napevov k mašni pesmi pred Bogom pokli knimo itd." K r80 — ftolzer. Sveta maša. Vglasbeno v spomin Ant. Martinu Slomšeku, K 1 20 — Kimovec, Tantum ergo K --30.
..KtitolBKn BuKuarna" u LluMlanl.
Istrsko vina
nova, sladka, mošt, rebulja, muškat, se dobiva pri Antonu Ferlan di Giorgio
posestniku v Rovlnju, Istra.
Pošilja se točno. Nepoznanim naročevalcem po povzetju. 1919 8-8
Lepo stanovanje
O s štirimi sobami in pritiklinami O *ar se odda
s prvim novembrom v Wolfovih ulicah št. 12. Poizvč se istotam.
2066 io-8 Pivovarna „Auer".
Iz proste roke se proda ozir.da v najem takoj
2127 4—4
nadpritlična
priporoča ratnoTritn*
vizitnice'


nova hiša
v Rožni dolini 5f. 170 pr! L)ubljanl
obstoječa iz 3 sob, 2 kuhinj, prodajalne, kleti, pralnice in nekoliko vrta.
2139 3-2
Dobro idoea

šče se spreten, neoženjen
žagar
za žago na bencin, ki ume rezati kmetijsko in kupčijsko robo. 2130 3—3 'onudbe naj se pošljejo na uprav, tega lista.
mesarija
v najživahnejšem delu mesta na Spodnjem Štajerskem se odda radi nakupa v najem. Odda se le Slovencu. Naslov povč upravništvo tega lista.
Kuharica.
Gospodična v starosti pod 30 let, razumna gospodinja, želi priti v kako večje župnišče na Kranjskem, Štajerskem ali Hrvatskem. Vstop takoj ali pozneje Sprejme tudi službo v manjšem župnišču. Naslov pove upravništvo.	2145 2—2
2154 1—1
V nedeljo, dne 29. oktobra
podajalo se bode potom javne dražbe
iz proste roke
cesti.
Plačilni pogoji se zvedo na licu mesta ali pri lastniku Ivanu Per-danu v Ljubljani.
Vsak podjetnik, kateri draži, mora položiti postavno kavcijo.
Oglas.
2141 1-1
Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje!
Pozor! Čitaj! Slabemu — moč!

Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujea gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraike kapljtoe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico iu vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smeje manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurialč lekarnar v Pakraou štev. 108, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 steklenico (1 ducat) 5 K, 24 stekleničlo (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničlo 13 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničlo (4 ducati) 16 K, 60 stekleničlo
(5 ducatov) 18 K. - Manj kot 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah (sušici). Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenlol 3 K 40 v ; 3 originalne steklenice 5 K 80 v; 8 originalnih stekleklenlo 8 K 20 v.
Manj kot dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom :	2149 20—1
P. Junšic, lekarnar v Pakracu 108, Slavonija.
a
>N
o
0) &
*o o
»4
oJ
a
v
•H
O
16 parcel travnikov
na katerih raste konjska in goveja trava. Zemljišče leži blizo dolenjskega ;olodvora.
Shajališče ob I. uri popoldne pri prvem mostu na Ježanski
Od pondeljka, dne 23. oktobra t. 1. naprej se bode prodajalo
posestvo in poslopje
Josip Urbančič-a na Gorici pri Krškem, skupno ali pa tudi posamezno skozi mesec dni.
Natančnejši pogoji se izvedo pri g. Janez Strle, Pristova pošta Sv. Križ pri Kostanjevici.

82
Za 20 gld.
1 zimska suknja toplo podložena, 1 jesenska obleka v vseh barvah, 1 zimske hlače, marogaste, 1 posebni modni telovnik. Vrhuatega še zastonj dobroidoča remontoir
nikelnasta ura.
Za 20 gld.
2097 10—6
1 jesenski in zimski jopič, 1 pelerina, 1 suknen kostum, 1 bluza.
Vrhu tega še zastonj dobroidoča remontoir
nikelnasta ura.
Zunanja naročila se izvršč le po povzetju ali če se denar- pošlje naprej.
Neugajajoči predmeti se vzamejo nazaj proti zameni.
Največja izbera najfinejših konfekcij za gospode in dame po čudovito nizkih cenah.
O. Bernatovic
Ljubljana, Mestni trg 5.
Angleško sklodišče oblek.
Jesenske in zimske novosti
za gospe in gospode, se priporoča nianufakturua trgovina
ČEŠNIK & MILAVEC Ljubljana, Lingerjeve ulice.
Cene strogo solidne!
2155 6—1
Ustanovljeno I. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schdnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna In prodaja oljnatih barv, firneža In laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna in kompfolr: Telefon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v eno lu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
1966 52-48
Želod
po najvišji ceni Kupuje
= V. Panholzer, =
2121 2-2
Predilne ulice štev. 2, Ljubljana.
V Radečah na Dolenjskem se proda
_ —	2124 3-3
hlŠa (gostilna)
z hlevom in vrtom, en vinograd in ena njiva.
Vprašanje prevzame upravn. »Slovenca". V najem se odda s 1. novembrom
enonadstropna mala V i 13
2123 v Ciril = Metodovi tilici v Ljubljani. 3~3
Naslov se poizve do 19. t. m. dopoldne na licu mesta (2. vila od Elizabetne ceste) pozneje pa v upravništvu ,.Slovenca".
Proda se lepa enonadstropna
hiša
obstoječa iz štirih večjih sob, ter v pritličju z že nad 35 let vpeljano trgovino in skladiščem Nad hišo je lep vinograd z vrtom. Odda se takoj. Cena 14.000 K. Natančneje se poizve pri Heleni Dolinar. Radeče pri Zidanem mostu. 2094 3—3
Redka priložnost.
Stroji za dubanje z ročnim sonilom. Vodoravni stroji za vrtanje vzoren h škatljic. Težaki skobelniki. Venčalnistroji z enim vretencem in lesenim stojalom. Žage tračnice, novi model na dva tečaja s krožnim mazanjem.
Stroji so vsi novi, iz najboljšega materijala, in se po jako nizkih cenah 2044 3-3 dobe v
Tovarni za stroje
G. Tonnics v Ljubljani.
fjosip Hoeevarl
krojač v Celju, Kolodvorske ulice št. 5
se priporoča prečast. duhovščini in
drugemu slav. občinstvu v izdelovanje
usabourstne obleke
iz trpežnega in solidnega blaga, po najnovejšem kroju po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke, zimske in Športne suknje, haneloke in palerine, «« io-» i
3 za gospode in dečke v največji izberi 0 ^^	po najnižjih cenah.	^^
Dobro blago m nizke cene!
Anton Schuster,	* ,
2002 12 -4
priporoča novosti v
konfekciji za dame in deklice, bluze, deških oblek, modnega blaga za dame in gospode, tirolski loden, parhent, šerpe, žepni robci, garniture, flanelaste odeje, najboljše belo blago in vsakovrstne preproge.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosti!
V soboto, 30. septembra 1905 se prične
popolna prodaja
vsega še nahajajočega se manufakturnega blaga, narejene moške obleke, bluz in površnih jopic za dame, preprog, posteljnih oprav, perila itd.
v Ljubljani, Resljeva cesta 3
400 104-49 nasproti jubilejnega mostu
zaradi takojšnje popolne opustitve trgovine.
Prodajo se tudi večje partije zimskega blaga
ceno na debelo gg. trgovcem v okolici.
Istotako se daje prodajalna v najem.
H
i
i

Franc Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
——— zraven Figovca, ———
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča:	471 33
Portland- in Roman-cement, železniške šine in traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna »Patent Avstrija", železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, Kovače in klučavničarje.
Navadne in stranske (FlUgel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Preproge za vozove, svetilke za kočjje. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vodel
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti Jišlerju".
I
i i
i
g
i
Abiturijent
z dobrim izpričevalom išče službe
kaki pisarni ali uradu. Vstopi lahko takoj.
Ponudbe pod šifro „Abiturijent" sprejema upravništvo »Slovenca". 2120 3-3
Zahtevajte zastonj
in franko moj veliki, bogato ilustrovan glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nlkelnastlh, srebrnih In zlatih ur z znamko ltoskopf, llabn, Ornega, Nchaffliauspn, tilashiitto kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln in srebruln po Izvirnih tovarniških cenah.,
Nike!, remont, ura......K 3 —
sist. Roskopf patent ura . . . . „ „ „ črna jekl. rem. ura „ švic izvir. Roskopf pat. ura . . „ Ooldin rem. ura „Luna" kolesje „ srebr. „ „ „01oria" „ „ „ „ „ dvojni plašč . „ „ oklep, verižica z rinčico na pero in karab., 15 gr. teika „ 2 50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z „Luna" kolesjem „ 9-50 ura s kukovico K 8-50, budilka K ? 90, kuhinjska ura K 3 — Svarcvaldska ura K 2'—. Za vsako uro Itletno pismeno jamstvo! Nlkak rlslko! Zamena dovoljena, ali denar naz^l I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (BrUx) št. 843, Češko. 100—37
4--4--5'-750 7-60 11-50
MflC i m
z malim posestvom ali sama tik farne cerkve v Strugah, nalašč za gostilno in prodajalno izdelana, se iz proste roke proda ali da v najem.
Več se poizvč pri posestnici Marij Mesojedec, Podtabor (Struge) pri Dobre-poljah, Dolenjsko.	2128 3-2
Mlin
'SB8KI]BSBSBSIIISgS8SBI^ISSBSIiS
se proda iz proste roke
na Dolenjskem blizu železn. postaje. Pri mlinu je vodni padec (10 m). Pripravno za napravo kake tovarne. 2078 22-4 Več v upravništvu »Slovenca".
2080 6-4
Najfinejši
prosel^ar
se dobi v vinarni jri belem volku"
Ljubljana, VVolfove ulice št. 4 (Lenče).
m~ SODI
različne vrste se prodajo pri Ivanu Bujgenig, sodarju.
Cesta na Rudolfovo železnico št. 5 in Blei-\veisova cesta št. 42 v Ljubljani. 2115 3-4
vsake vrste se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago,
ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvijo v zelo hudo, teiko ozdravljivo rano. Ž o 40 Iot so jo iz-kazulo meMlno vlačno mazilo, tako imenovano prasko domaie mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo, 'lo vzdrzujo rane čiste, olivaruje iste, olajšuje vnetje in bolečino, hladi in pospešuje zacoljenje.
___ Razpošilja se vsak dan. —— 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 316 so pošljejo 4 pušice, ali K 4-60 6 pušic poštnine prosto na vsako postajo avrstro-ogrsko monarhije.
Vsi deli embalaže Imajo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGHER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana; ogel Nerudove ul. 203.
Nakup m prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, donarjev itd. Zavarovanja za izgube pri irebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulantna zvrSitev naroČil n a borzi
Meetjarifina delniška družba
„.n K ii i i R"
.. Wollzeile 10 in 13, 0u«a(, L Strebelgasse 2.
•j/0 Pojasnila	v vseh gospodarskih in fluanftnlh
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ie mogoče visoeega obrestovala pri popolni varnosti naloženih
glavnlo	18 150-114