Danes je v Evropi velik dialog med državami, ki so pod pritiskom množičnih imigrantov, in med emigradjskimi državami, ne glede na to, katere skupine držav imajo primarno vlogo v tej razpravi. Zahod skuša oblikovati ja.sen in natančno opredeljen »obrambni« mehanizem, če je potrebno tudi s krutimi načini, zlasti da ustavijo t. i. množično imigracijo iz Vzhodne in Srednje Evrope na svojih mejah. Na drugi strani mora t. i. Zahod iskati neke vrste kt)mpromise z državami, ki so potencialna območja emigrantov. To vprašanje je postalo predmet razprav v pre-nekaterih mednarodnih konferencah, in sicer kot izrazito politično vprašanje v evropskem merilu. O tem poročajo zunanja ministrstva, ministrstva za delo in druge ustanove, študije itd. V razpravah prednjačita Svet Evrope in mednarodna organizacija za migracije. Kje je Slovenija v tem dialogu? Spoznavamo, da bi morali biti veliko bolj povezani v mednarodne strokovne razprave, oprti na znanost, vključeni v politični dialog o ekonomskih, političnih in humanih vidikih migracij, sodelujoči na mednarodnih konferencah. Ne rečem, da tega sodelovanja ni in tudi na tem mestu se moramo zahvaliti P. Klinarju za marsikatero pobudo in nasvete kot tudi nekaterim drugim udeležencem tokratne razprave. Vse lo je v našem lastnem interesu, ker mora Slovenija ustvariti strategijo migracijske politike. Vključiti se bomo morali v mednarodne organizacije in evropske institucije, ki igrajo pomembno vlogo v migracijski politiki. Na mednarodnih srečanjih je veliko razprav tudi o beguncih. Razviti svet težko in slabo sliši na to temo, ki pa je velikega pomena in breme za Slovenijo in ga mora porazdeliti z evropskimi državami. .MILAN MESIČ** Strategije razvitih družb p. Klinar je pred nas postavil širino aktualne problematike migracij, teze in vprašanja, o katerih bi mogli govoriti na mnogih okroglih mizah. Glede na omejen čas in različne izkušnje sodelujočih v tej razpravi, ki so se vsak po svoje ukvarjali z migracijami, ostane vsakemu izmed nas. da se v svoji razpravi omeji na enega ali nekaj problemov, ki zaslužijo posebno obravnavo. Sam nisem mislil govoriti o eni izmed ključnih in vsekakor izzivnih Klinarjevih tez, ki se nanaša na spremembo migracijskih politik v zahodni>evropskih državah glede sprejemanja migrantov, ki jo označuje nacionalizem nasproti liberalizmu, značilnemu za čas »Gastarbeiter« modela evropskih migracij. Ker pa je ta teza že izzvala dobršen del dosedanje razprave, mislim, da jo je treba osvetliti še z enega zornega kota. • Dragu MiriHič. »wlja tckloiia u nngrad|< pri Minisiruvu la /unanie ladcvc R SloveniK "