uro-«*« Komunisti napove- t« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTS_• Urei&Mkl Ia «pravaiftl fveMi M9T S. UvndtU Am OfTio« of PeMIcaileai Bo«U Lawadale Am jo K 00 ». im. CHICAGO, ILL., PETEK, 26. JUNIJA (JUNE 26), 1M6. n ■ H.OO Toartf ÔTEV.—NUMBER 126 občuduje disciplino francoskega delavstva ... ' fiiivičji »tavki na »vetu v vseh časih zgodovine „i bilo nobenega nasilja. Delavci w ^mi izva-¡Ji železno disciplino; niso se dotaknili jest-yin v prodajalnicah. Resnično je francosko delavstvo najinteligentnejse na svetu. Tudi francoski mornarji so zmagali. Drugačna slika v Belgiji Par«, 25. jun. — Stavkujoči lomarji v Marseillesu so pri-flili lastnike parnikov na ka-jtulacijo. Izvojevali so vse «oje zahteve, ki med drugim Hj udu jejo skrajšanje delov-tedna na 40 ur in plačane ttoe počitnice. Vlada je na-unila, da »e bodo mornarji, | io po izbruhu stavke razobe-rdeče zastave na parnikih, vrnili na delo. Okrog 50 parnikov v mar-ikem pristanišču je bilo letih v stavki. Parniki Jh držav tudi niso mogli lustiti pristanišča, ker se je ivki mornarjev pridružilo ;vo vlačilnih ladij. Preteča generalna stavka v izu je bila odvrnjena, ko so >jalci naznanili, da bodo ,li unijo voznikov taksijev sklenili kolektivno pogodbo. Okrog 120 delavcev iz Pari-je okupiralo ladjedelnico v Nazairu. Avtoritete so po ;upaciji naznanile, da je osem delavcev, ki so uposleni v ij ladjedelnici, ostalo pri delu iub kritični situaciji. Blumova vlada je naznanila, Domače Angleško-japonska zveza oživljena Japonska zahteva koncesije v črnem morju htaiik Francóla de la t, lahko še nadalje funkcioni-ila, a le kot politična grupa. S je vlada revidirala svojo «jšnjo odredbo, ki je določa-razpust vseh fašističnih or-nizacij. Pariz (Po Edgar Ansel Mow- rju). — Največja in najču-«tejša 1 stavka v zgodovini hncije je ic vprašanje pre- kloatL To kljub temu, da je 'zatrdilu komunistov v stavki okrog 200,000 delavcev in da zadnje dni zastavkali mor I v Marseillesu in Rouenu, «o okupirali v lukah leže-ladnje in na njih razvili rde-ttftave. francoske veletrgovine ene »o |k> 18 dnevih oku «tavke ic odprle vrata je he stavk v deželi, je pouledica velikega stavkovnega. ki avtomatično polega Pohaja h koncu. Zanimivo torej oceniti, kaj se je zad-dni zgodilo v Franciji. i>va faktorja sta absolutno Prvi je takti-«svkarjev, ki so mirno osta-* tovarnah in trgovinah in s Pitali nepremagljivi. Predla hi jih bila lahko le obo->na sila - jK>licija ali ar- revolucionarni pojav V ' « J«- vlada odprto d« ne bo nastopila r " 'tsvkarjem, dasi je last-P*1 U s" nola-nkrat vprašali, H/41" >«lo proti delavcem. ' tega — čudovite • i>! delavcev in Uktike J* t", da ae ni še nikdar I™*"1 deieli ZKodilo kaj U • »Ta milijona ljudi ^^akega nasilja. (>, ' wÍm cavopl*je je sl-. iK' pridnem inkanju odkrilo • incidenta "nasilja" — oro-nekega belgijnkega avto-pri Nancyju in dru »iHesu, kjer ao J' "dkUmili v neki bol-odotraniti «»dpadke. »ptošno mnenje v fran-" tu umskih krofih • \ k a* r j i niao še nikjer Ur !»ko disciplinirano • naor v tej francoaki " " ljajte ai po- Nov grob v Springfieldu Springfield, 111. — Frank Krmelj sporoča, da je v Springfieldu umrl njegov stric John Langus, star 78 let. Nekoč je bil član društva 47 SNPJ, toda jednota mu je vsled starosti in trajne onemoglosti že izpla čala odjii mnias ^Pokojnik zapušča sestro v Nemčiji, dva ali tri nečake z imenom Novak in nečakinjo Rozo Novak nekje v Montani, v Springfieldu pa dva nečaka, Maksa Novaka in Franka Krmelja, ter nečakinjo Julijo Filipič. Ce kdo od sorodnikov pok. Langusa v Montani želi kaj več informacij, naj se obrne na naslov: Frank Krmelj, 1837 S. 16th st., Springfield, 111. Nov grob v starem kraju Library, Pa. — Cecilija Cič je prejela žalostno vest, da je v Kalu pri St. Lampertu umrl njen oče (ime?) v starosti 71 et. V Ameriki zapušča dva sinova in tri hčere, v starem ičere. KONGRES ZBEŽAL Stavku obtožen MOGOČNA KAMPA dali boj Landonu |Z WASHINGTON VELIKI NAGUCl bo fašistična organizacija ijeni križ, kateri JUTJijU. D# 4eno' ^ -sinov* * w Knai.) Iz Clevelanda Cleveland. — V bolnišnici je umrla Frances Fonda, roj. Per-hovc, stara 66 let in doma iz Poverja na Primorskem. V A-meriki je bila 80 let in tu zapušča moža, tri sinove in dve hčeri. — Dalje je v bolnišnici umrla 11-letna Mildred Bokar, ki zapušča mater, pet bratov in pet sester. S pacifične obale San Francisco, Cal. — Tu je umrl Frank Kraljič, star 40 let in doma iz Iške Loke pri Igu. Tu ne zapušča nikogar, v starem kraju pa brata. Podržaj bo kmalu izpuščen New York. — Ivan Podržaj, ki je tu v zaporu že čez leto dni zaradi bigamije, bo menda izpuščen v prihodnjem oktobru, nakar nameravajo oblasti nastopiti proti njemu zaradi krive prisege. Nov zdravnik Joliet. — Frank John Gašpe-rič, sin tukajšnjega mežnarja Matha Gašperiča, je pred kratkim izvršil študije v Kirkavillu, M o. in prejel doktorat osteopa-tije, naturopatije in kiroprak-tike. Začasno bo služboval v bolnišnici v KirksvUlu, Mo. (alumetuke vesti Cal u met, Mich. — Nick Kramer iz Ahmeeka je bil obsojen zapor od enega do petih let, ker je do smrti povozil nekega delavca s svojim avtom. Ko se je zgodila nesreča, je Kramer pobegnil z lica mesta, kar je bilo zelo obteKlno «anj. — Jos. Fabec, ki službuje v banki na Uuriumu, je bil zadnje dni u-a peš no operiran. — Jos. Maru-šič, ¿igar dom je v Duluthu, Minn., je bil aretiran, ker je krošnjaril z raznim blagom brez licence. — Fr. Draginiču v Raymboultownu je umrla lena, Irka po narodnosti, «Ura 60 let. — poročili so se Rudolf Liko-vič iz South Ranga in Mary Stavdohar l* Tamaracka ter Geo. Schmitt in Katarina Pa vlin iz Raymboultowna. Montreux, Svlca, 25. jun. — Angleško-japonska zveza, ki je bila pokopana na washingtonski navalistični konferenci 1. 1922, je bila včeraj začasno oživljena. Naperjena je proti Sovjetski u-niji, ki je začela graditi mogočno bojno mornarico, v kateri vidita Anglija in Japonska veliko nevarnost. To je izzvalo novo krizo, ki bo lahko rezulti-rala v polomu dardanelske konference. ' - v' Reprezentantje tokijske vlade so včeraj zahtevali neoviran vstop svojim bojnim ladjam v Črno morje in angleška delegacija jih je podprla. Izjavili so, da bodo umaknili svojo zahtevo le, ako se prepove ruskim bojnim ladjam prehod iz Ornega morja skozi Dardanelsko o-žino v Sredozemsko morje. Kakor sedaj kaže, bo Franci-ja podpirala Rusijo, ki hoče imeti izhod iz Ornega morja v Sredozemsko, ker je že prej sklenila pakt vzajemne vojaške pomoči s sovjetsko vlado. Črno morje, ki ga domlnira-ta Rusija in Turčija, je postalo sporna točka na dardanelski konferenci. Diplomatje pravijo« da je to morje |a strategič-"nlh ozirov prav tako važno kakor Sredozemsko. Francoska delegacije je zavzela stališče, naj se bojnim ladjam držav, katerih meje se drže Črnega morja, dovoli neoviran prehod skozi Dardanelsko ožino v Sredozemsko morje, za bojne ladje drugih držav pa so potrebne o-mejitve. Te omejitve naj bi ae preklicale le, ako bi bila ka tera v Ligi narodov včlanjena država žrtev sovražnega napada in bi Liga narodov obsodila agresivno državo kot naps-dalko. Italija, ki je tudi podpisala lausansko pogodbo, ki prepove- "Landon lias največji sovražnic," pravi Brofder New York. »L jun. — Konvencija komunistične stranke je napovedala sdločen boj kan-saškemu governerju Landonu, predsedniškemu kandidatu republikanske stranke, zaeno pa je napadla Hoosevelta. Earl Browder, tajnifr stranke, je v svojem govoru poudaril, da je treba začaano pozabiti socialistični program v interesu praktične politike skupina 725 delegatov mu jef navdušeno pritrjevala. "Komunistična stranka," je dejal Browder, "vidi razliko med Landonom, našim največjim sovražnikom in Roosevel-tom. Mi se mofamo boriti proti Landonu In mu odvzeti čimveč glasov, čeprav bi te glasove dobil Roosevelt. "Roosevelt pobija reakcijo le do gotove mej« kolikor se mu zdi potrebno, da obdrži na svoji strani progresivne sile, a je nevarnost, da «a bo pomaknil proti desnici." Browder, ki je uverjen, da ga bo stranka Imenovala za svojega predsedniškega kandidata, je namignil, da ltado komunisti podpirali farmirsko - delavsko ljudsko fronto9 pri krajevnih volitvah, ker so prepričani, da Aretacije pike to v v Camdenu, N. J. Na smetišču je pustil važne delavske predloge "PRIJATELJ" UDARIL RUDARJE bo ena od starUi strank zmagala pri predsedailkih volitvah. Konvencijo jé odprl William Z. Foster, predsednik odbora komunistične stjranks, ki ga je že trikrat izbrala za svojega predsedniškega j kandidata. V svojem govoru je priporočal združenje vseh frrogčeaivnlh sil v tej deželi za skupen boj proti fašizmu in vojni. On je šele pred kratkim okreval od težke bolezni in je delegatom dal razumeti, da se ne poganja, naj ga stranka izbere za svojega predsedniškega kandidata. Nominacijo, kakor vse kaže, bo dobil Browder, ki že dolgo časa igra glavno vlogo v komuni stični stranki. duje utrditev ozemlja ob Dardanelski ožini, kar sedaj zahteva Turčija, 'ni poslala avojih reprezentantov na konferenco, ker Liga narodov še nI preklicala boj kotne akcije. umor. i»rdi.t«N J A V TRDNJAVI JEKLA NA POHODU Waahlngton.—(FP) —Po enomesečnem obetanju so kongrea niki in senatorji končno le pograbili klobuke in s veliko na glico zapustili Washington, kjer ao reševali narod od začetka leta. Narod so reševali po obl čajnem receptu, ki pomeni mnogo grmenja pa malo dežja. Kar se delavstva tiče, je od zadnjega kongresnega zasedanja dobilo izredno malo—le par drobtinic. Faktično ni dobilo tako malo od kongresa, odkar je na krmilu Rooaeveltova administracija. Sprejeta sta bila samo dva delavska osnutka večje ali manjše vrednosti. In «i cer Walsh-Healeyjev oanutek, k nalaga, da sme vlada naročat svoje potrebščine le pri takih tovarnarjih, ki plačujejo običaj ne plače in se drže 40-urnega te dnika. Drugi osnutek, ki Je postal zakon, pa prepoveduje transporti ranje štrajkolomcev z ene države v drugo. Oba zakona sta sicer važna, toda ne tako važna kakor Je na primer Wagnerjev oanutek za gradnjo delavskih stanovanj, katerega je Ameriška delavska federacija imela na čelu svojega legislatlvnega programa. (Be-natna zbornica je ta osnutek sicer sprejela, toda polotsn je bil na polico na "pritisk" administracije v odseku nižje zbornice. Lobisti pravijo, da so od prl-četka imeli na svoji strani 18 članov odseka, pritisk administracije pa je reduciral to število na šeat — dovolj, da je bil osnutek pokopan. Ce bi bil prišel pred zbornico, bi bil gotovo sprejet. Močno zaušnico so dobili tudi rudarji, ko je senat vrgel na smetišče osnutek za kotrolira-nje premogovnih cen. Zaušnico ao dobili od svojega "prijatelja" senatorja HoJta Iz West Virginije, ki Je s "filibustrom" lUalfa na S. atreiri.t I Portsmouth, a. 26. jun. — James Sexton Je bil včeraj obtožen umora Geo. Meyersa, stražnika Wheeling Steel kor-poracije, ki je bil uatreljen v bitki med stavkarji ln stavko-kazi zadnji torek. 8exton, član Amalgamated Aasn. of Iron. Steel & Tin Workers, unije ie-lezarakih in jeklarakih delavcev, je pred aodnikom K. L. Bennerjem Izjavil, da ni kriv in je bil pridržan v zaporu. erif Oakes in proaekutor Smith ata rekla, da sta videla Sextona s puško v roki, ko je Izbruhnila bitka med plketl In stavkokazi, v kateri je Meyers izgubil življenje; štiri druge o-sebe so bile ranjene in so jih morali odpeljati v bolnišnico. Do spopada Je prišlo, ko so kompanijski stražniki skušali transporti rati »ivllä stavkoka-zom, ki so se nahajali v tovarni. 8tavkarjl so včeraj ponov no obkolili tovarno, ki je morala po bitki zapreti vrata, toda nemirov ni bilo. Camden, N. J„ 2ft. jun. — Sedemnajst stavkarjev Je bilo včeraj aretiranih in obtoženih kaljenja miru, ko so plketirali tovarno RCA-Victor Mfg. Co., v kateri je prejšnji dan izbruh nila stavka. Stavkarji so postavili pred vhode tovarne, da zabranljo vstop atavkokasom Voditelji unije Bleetricat A Radio Workers, kl je oklicala stavko, so izjavili, da je 8000 izmed 12,400 delaveev zavoje-vanlh v boju. Stavkarji a vajo zvišanje meide dvajset odstotkov in priznanje unije. Načrt predvideva ustanovitev močne unije jeklarskih delavcev CENTRALNO VODSTVO KAMPANJE Študentje pike-tirajo demokrat• »ko konvencija Philadelphla, Pa., 26. Jun. — Skupina mladih ljudi, dijaki In dijakinje, ki izhajajo poletno šolo Lige za industrijsko demokracijo, so včeraj plketirali hotel Bellevue-Stratford, ki Je glavni stan demokratske konvencije. Njim so se pridružili tudi reprezentantje Delavske zveze, organizacije brezposelnih in člani Unije ameriških študentov. V svojem pohodu so nosili nsplse: "Dajte najemninskim farmarjem volilno pravico," "Demokratje so nasprotniki organiziranega delavstva" In "Roblnson Je utihnil Rooae-velta." Izjavili so, da protestirajo proti terorlziranju farm-akih najemnikov in polJedelaklh delavcev v Arkanaaau. Joseph T. Roblnson, aenator iz Arkan-aaaa in vodja demokratske ve čine v višji kongresni zbornici, ni hot*l sprejeti delugarlje pi kotov, ki Je prišla pred njegovo stanovanje. T koma» in Hoan naatopita po radiu Chicago. — Desetega julija zvečer bosta Norman Thomas, aociallatlčnl kandidat za pred-, ; aerinika, In milwauškl župan lloan govorila po plavam o-rnrHtju National Broadcastlng kom (»a ni Je. Govora bosta raz-poalana pozno zvečer, ob II. | vzhodni čas in ob 10. centralni j {•**. Govorile bosta v New Yorku ob priliki zborovanja strankin« rksekutlve. Stranka bo ob tej priliki odprla kampanjo za zlil ranje kampanjskega fonda. .. • • Amerika odkrita teroristično erg«.UaHjo v Cm» legiji. (MsrM Jerger.) Stavka belgij»kik rudarjev koniana BrualsJ, Belgija, 26 jun. — Na izrvdnl aejl rudarake unije j« bilo zaključeno, da se 120,-OOO rudarjev, ki ao zaaUvkall pred nekaj dnevi, vrne na delo prihodnjo soboto, V atavko Je poaegla vlada in dosegla pora v-, navo konflikta. Plttaburgh. — (UNS) — Letošnjo predsedniško kampanjo bo v bližnji bodočnosti pričela obeenčevati in v važnosti za delavstvo aigurno zaaenčevati mogočna organiiatorična kampanja v jeklarski industriji, katero Je pričel Odbor za industrijsko organliaoljo, v katerem je zastopanih deset industrijskih unij in mu načeluje John L. Lewis, predsednik rudarjev/ Lewisov odbor Je vzelo komaj par tednov, da je pognal v tek eno največjih organizato-rlčnih kampanj, kar jih je dežela še videla. Dne 4, junija je bil podpisan dogovor med tem odborom in (Zveso jeklarskih In železarskih delavcev, 18. junija Je Lewis na podlagi tega dogovora imenoval kampanjski odbor, štiri dni pozneje je pa Že bila v teku organlaatorična kampanja. Na ta dan, 17. junija, se je v Pittsburghu vršila konferenca voditeljev in organizatorjev kampanje, naslednji dan pa se Je odpravilo na giganilčno delo sa vse štiri vetrove okrog 60 organizatorjev, katere eo "posodile" od svojih štabov mo#-nejle unije Odbora za Industrijsko organizacijo. Do konca tega meseca ee bo v Jeklarskih eentrlh še nahajalo 200 treniranih organizatorjev. Največ organizatorjev je prispevala ru-darska unija UMW, ki nosi tudi brsme Je kampanje. Kampanjski odbor Je pričel tudi s močno blagajno pol milijona dolarjev. Vse kampanjsko delo Je centralizirano v kampanjskem odboru, ki Je vrhovni štab ln ims svoj glavni stan v 86, nadstropju Grsntovega poslopja v Pittsburghu. Ta odbor bo določal vse smernice ln dajal navodila direktorjem kampanje In organizatorjem. Odbor strogo zs-bičuje, "da morajo vsi prizadeti vedeti, da se odgovornost pričenja in končuje v odboru," To s« tiče organizatorjev, delavcev in jeklarskih drutb. V glavnem stanu imajo svoje urade Philip Murray, načelnik kampanj« in podpredsednik UMWA, David McDonald, tajnik odbora, John Brophy, direktor Odbore za Industrijsko organizacijo, ki bo delil svoj čaa med Waahingtonom in Pitts-burgom, U*- Pressman, legalni svetovalec, lawi Sweeney, direk-tor puMicIUOe, In Clinton A. Golden, direktor vzhodnega di-strikta. V kampanjake svrhe je bila jeklaraka Industrija razdeljena v tri dlsetrlkte. Vzhodni ali pittaburgški dlstrlkt obsega vso pokrajino vzhodno od Velikih Jezer. Za direktorja U»ga o-k rož J a j« bil imenovan Clinton H. Golden, viHeran v delavakem gibanju In direktor delavakega odbora za pittaburško okrožje. Vodatvo distrlkta Velikih jezer, ki uključuje tudi zavedne države, z glavnim atanom v Garyju, I»d., j« prevzel Van A. Blttner, predsednik 17. distrlkta UMW kakšno vest o dobrem O delu in idorakem slavju Združenje v vseh ozirih Milwaukee, Wis. — Časi, v katerih danes živimo, ne morejo ostati kot so in vladati svetu, ki je razcepljen, a želi kruha in zasli.žka. Privedli so nas do družabne krize, ki bo ostala zapisana v svetovni zgodovini. Za moralna načela se ne brigamo, pač pa se radi polasamo za prazen nič. Samo malo kritike, pa je že ogenj v strehi, za dobro voljo in dobre nasvete se pa norčujemo. Ne razumemo ali ne maramo razumiti kaj pomeni, če delujemo roka v roki in podpiram^ drug drugega ter naše ustanove, podporne, kulturne in gospodarske. Kjer je združenje, tam je napredek. Poglejmo tukajšnjo ustanovo A-merican State Bank, pri kateri so direktorji zopet sklenili, da se zopet razpišejo po $2.00 di-vidende na vsako delnico ter zraven prenesli $5000 v sklad preostanka, kar pomeni da delničarji imajo toliko manj odgovornosti na njih glavnico. Tukaj vidimo, da kjer je združenje, tam je napredek. Prav tako bi morali biti združeni v vseh podpornih, kulturnih in političnih ustanovah. Cas je, da smo tudi mi napram samemu sebi nekoliko hvalež-nejši. Vppodbujajmo se za svoja pod vzet j a in kmalu se bomo prepričali, da bo tn nam le v splošno korist. J. !.„ čhin 1«. Vabilo na piknik IleadHng, Pa. — Društvo 172 SNPJ priredi plesno veselico v soboto 27. junija v lokalni dvorani. Pričetek ob 8. zvečer. Igral ho Morousov orkester za stare in mlade. (Tljudno vabimo vse rojake it vse bližnje in daljne okolice. Malt Selan. predsednik. (•radrtja velikanskih revi. p» katerih hn tekla voda reke < nlo-rada v I ¿m Angele«, l'al. tar 2fi. r^ti $ Primorskega Urški odovod 1929 grade V Istri 0,1 ) ki naj b dovajal K i8tr9kih LT^v^jebilusUno- fiS^? LTu jih dajejo drtava S^Kto« odno.no istrska STupriva. Na državo K doslej 96 odstotkov Sikov - ^ 5 od- ^ so bile občine zelo o* Ljene ie z drugimi izdat-¡Sijinsks uprava ie pred njih delež A tudi uprava je le s teža--Tila onih 5 odstotkov ¿bej se je njen položaj ¡¿leta 1932, ko je bila z vino reformo pokrajinam finančna avtonomija, ka-so imele prej. Zaradi tega nla pokrajina znatno po-dsvfno doklado na zem-, druge davke. Vse do-j« zaman prizadevala, da njen prispevek znižal. Ka-horuča "Corriere Istriano" gedaj tudi onih 5 odstot- di neodrasla hftprka, toda fašistične oblasti mu tudi sedaj ne zaupajo. Danes je sicer doma, toda je pod strogim policijskim nadzorstvom, ki ni nič milejše od navadne politične konfinaeije. Kaetije sredi obmejnih utrdb Idrija, maja 19Q«. — V bližini obmejne vaai Godovič, t. j. 10 minut od vasi v smeri proti Črnemu vrhu jrtoji Pišljarjeva kmetija in je okrog in okrog obdana Od italijanskih obmejnih utrdb. Vse te utrjevalne naprave so strogo zastražene, zato je Piš-ljarjev dom odrezan od sveta. Cela družina je kot v konfina-ciji, «mejo oditi od doma in se vračati samo po dnevu, da bi jih pa kdo prišel obiskat, o tem niti govora ni. — Pred dnevi je gospodar Janez Piši j ar umrl za pljučftico. Že med boleznijo so smeli na obisk k bolniku le redi« ljudje. Pa tudi za te "izvanred-ne" koncesije so morali imeti posebno dovoljenje od pristojnih oblasti. To je samo en primer med neštetimi, kako se godi našemu človeku tokraj meje, posebno tistim, ki so ostali tik za krivično mejo. Našemu kmetu se godi in daJ tuai on.« u ž njUn t tak0> ko da bi bil *la država, tako da bo g {q po8€gtvom gre_ di bojne vihre. Trgovine so ostale brez kave Selce, maja 1986. — Naše trgovine so že nad mesec dni b'rez kave in je ni nikjer dobiti kot v času svetovne vojne. Olje se je pa zelo podražilo, najslabše kakovosti stane 6 lir liter, kar je v današnjih razmerah za našega kmeta več kot predrago. «d igra jen skoraj izključ-ijenim denarjem, vodovod je šlo že doslej milijonov lir. Baš pred i so bili odobreni novi jonski krediti. Kakor pa odovod v doslednem času irle ie ne bo dograjen, aretacije in obsodbe na Goriškem ndnjem času so se zlasti na »pet pomnožile areta-obsodbe kmečkih ljudi raznih večjih in manjših ppkov. V Podragi so varovani aretirali Bernar-ra, v Postojni pa Gabri»-utna. Vzrok njunih areni znan. V Podgorici pri to bili aretirani Emil i, France Cotič in Valerij ker ao brez dovoljenji po goriški okolici zbi-« granate in orožje, ki kilo tam še iz časov zadnje vojne. V Podbrdu je »tiran 28-letni Adolf Hva-Kromberga, ki se je brez p lista vrnil nazaj preko Finančni stražniki so ga ili na Baskem sedlu. H vaje ie pred leti izselil in je ve« čas v Ljubljani. ti goriškim sodiščem je bil 23-letni Leopold Klanj-ia mesec dni zapora, ker se javil k naborom. 29-letni i Vendramin iz Smartne-iKojakem pa je bil obsojen « in pol zapora zaradi prekrška proti policij-ivarilu. » neurje na Goriškem 28. maja [»opoldne je di-ud Soško dolino silen vi-il mu je naliv, ki je tra-ur. V raznih krajih so i&redno narastli in tudi ili bregove. Vihar je po-drevm, podiral telefon-n telegrafske drogove ter ivil veliko škodo na občin-« drugih cestah. • Julijski Krajini so v zadnjem času v smislu glavnega direktorija DROBNE NOVICE IZ PRI-MORJA Krščanska gospodarska zadruga v Idriji namerava v kratkem ustanoviti novo mlekarno v Gornji Kanomlji. V to svrho je vložila prošnjo za potrebno dovoljenje pri goriškem svetu. Svet je prošnji ugodil na svoji poslednji seji 28. maja. O binkoštih je bil kakor običajno v Postojni velik naval tujcev. Listi poročajo, da je poselilo letos postojnsko jamo 18,612 ljudi. MHogo tujcev je prišlo iz Jugoslavije, Nemčije in Avstrije. Poslednje neurje na Goriškem je povzročilo veliko materijalno škodo. 2e po prvih podatkih je znašala škoda, ki jo je napravila toča v sadovnjakih in vrtovih v Standrežu 200,000, v Stari gori 170,000, v Št. Petru in Vrtovi 150,000, drugod po goriški o-kolici pa 175,000 lir. Po podrobnih cenitvah znaša škoda v srednji in gornji Soški dolini skoro milijon lir. Iz idrijskih zaporov je 30. maja zbežala 22 letna jugoslovanska državljanka Zora Jerinova. Aretirali so jo na meji na mestu, kamor civilistom ni dovoljen dostop. Karabinjerji bo jo pričeli takoj zasledovati, a je doslej še niso prijeli. Neki jetniš-ki paznik je bil zaradi tega aretiran. Rekvizicija volne. — Poročali smo že o odloku, s katerim bo letos po deželi rekvidirana vxa volna. Sedaj je korporacijsko ministrstvo odredilo, da smejo pre- kupčevalci zbrati volno neposred Jt M, a ker so ••u amn^tjj^ J« z naloženo K#* J' domov, **kaia tu- V Grahovem je bil operiran 27 letni Rafael Sturm, ki je bil pred nekaj meseci obsojen na tri mesece zapora zaradi ilegalnega bega čez mejo. Prepeljali so ga v tolminske zapore. V Gradežu so te dni dogradili 600 m dolg most, ki veže kopališče s celino. Most je širok 8 m. Zgradili sta ga dve tržaški podjetji za 2 milijona lir, ki jih bodo krili s sredstvi tržaške pokrajinske uprave. Blizu Zaloga pri Tolminu se je na binkoštni ponedeljek smrtno ponesrečil 13-letni Josip Levpuš-ček iz Zatolmina. Peljal se je s kolesom proti Sv. Luciji. Ker je vozil ob robu ceste, ki je bila vsa premočena od dežja, mu je nenadoma spodrsnilo in je padel 10 m globoko v Tolminco. Ljudje, ki so prišli tam mimo, so ga sicer takoj dvignili iz deroče, vendar nizke vode ter ga spravili domov. Od tam so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je podlegel poškodbam. Goriška pokrajinska uprava je izplačala gozdni milici v svrho pogozdovanja goličav na Goriškem 20,000 lir. S to vsoto bodo deloma krili stroške za pogozdovanje v dobi 1835-86. Pogozdovanje izredno počasi napreduje. Iz konfinaeije sta se v zadnjih dneh vrnila nekdanji proseški župnik Aleksander Martelanc, ki je bil dve leti interniran v mestu Lecce na skrajnem jugu Italije, ter upokojeni uradnik Anton Šaplja iz Gorice. 1 V Gorici je bil 27 letni brezposelni delavec Leopold Cej v kon-tumaciji obsojen na 4 meseca zapora in 1000 lir denarne kazni, ker je brez potnega lista zbeža preko meje, da bi si v tujini našel zaslužek. Znani trg "na Koma" v Gorici bodo v kratkem preuredili Sedaj so že odstranili vodnjak s stopnjiščem. Pred muzejem širi jo pločnik. Kaznovani tržaški trgovci. — Pokrajinski intersindikalni od bor v Trstu je kaznoval 4 trgov ce na zapor njih lokalov za več dni, ker so prodajali blago po višji ceni, kakor je določal urad ni maksimalni cenik. Poleg dru gih sta bila kaznovana tudi me sar Ivan Konjedic in Peter Mar šič. Tudi v Pnff bo bili te dni trije trgovci, med njimi Ivan Zbrisa; kuznovani zaradi previsokih cen življenskim potrebščinam. Za časno so jim zaprli lokale ter jim odvzeli trgovske koncesije. Po zadnjem "naboru" fašistov-skih mladinskih organizacij, ki se je vršil 24. maja, je naraslo število članov balilske organizacije na 5,031,905. Zanimivo je, da so v Trstu uvrstili med "mlade Italijanke" tudi dekleta letnika 1919 in celo 1920, ker se jih je iz letnika 1918 javilo premalo, čeprav bi morale biti le one, ki so dovršile 18. leto, uvrščene v omenjeno kategorijo organiziranih fa-šistk. Družba "Italia Redenta", o kateri smo pred kratkim že poročali, je leta 1934 ustanovila na Tržaškem in Goriškem 7 novih otroških vrtcev, in sicer v Bo-Ijuncu, Lonjerju, Mavhinjah, pri Sv. Ani v Trstu, v Strmci, 8tu-denem in v Crničah na Vipavskem. V reški luki bodo v bodoče koncentrirali vso živo klavno živino iz Madžarske, ki je namenjena za izvoz v države ob Sredozemskem morju. V Budimpešti je bil pred dnevi v to svrho do-Isežen sporazum. PIOSTKTA Vigilantski terorizem v Terre Hautu Kongres zbežal iz Washington* v veliki naglici Slomški Narodna Stanovanja radikalcev napadajo t plinskimi bombami Terre Haute, Ind. — Zadnje dni so vigilantski teroristi vrgli v stanovanje Johna Shanno-na, profesorja na državnem u-čiteljišču, in v restavracijo Ma-xa Shafferja, progresivnega delavskega vodja v okraju Vigo, bombe solzavke. Profesor Shannon, član socialistične stranke, je odprto nastopal proti obsednemu stanju, katerega je governer McNutt vzdržal nad tem okrajem več mesecev. Vsled nasprotovanja diktaturi je bil profesor Shannon tudi aretiran po narodni gardi. Ta teroristični val ima odprtega eksponenta v osebi župana Sama Beecherja, ki je v zadnjih par tednih izgnal več organiza-;orjev Ameriške delavske federacije iz mesta. Ugrabljena in pretepena sta bila po policiji tudi dva voditelja Delavske zveze, organizacije brezposelnih. Ko je bil sklican protestni shod proti temu terorizmu, so morali zborovati ob petrolejkah, ker je nekdo pokvaril električno razsvetljavo v najeti dvorani. Mogočna kampanja v trdnjavi jekla na pohodu (Nadaljevanj* s 1. strani.) zneje določil pristopnino ln pravico ima tudi zvišati ases-ment. Vsi dohodki od asesmen-ta novih članov bodo šli v kampanjski sklad. Odbor bo pričel Izdajati tudi kampanjski listi, v katerem bodo vesti o poteku kampanje. Vodil bo tudi agitacijo po radiu. Kadar bo pristopilo v unijo "primerno" število jeklarskih in železarskih delavcev, bodo šli voditelji kampanje pred jeklarske barone z zahtevo kolektivnega pogajanja v svrho izboljšanja razmer in zvišanja plač. "Naš namen je," pravi odbor v svoji izjavi, "da se izognemo industrijskim bojem in stavkam, ako se bodo delodajalci pripravljeni z nami pogajati v tem duhu. Svoja prizadevanja bomo koncentrirali na pridobivanje Članov Zvezi jeklarskih in železarskih delaveev. Cilj odbora je ustanovitev trajne organizacije v jeklarski industriji za kolektivno pogajanje." Hoan podprl časnikarske stavkarje New York. — Milvvauški socialistični župan Daniel W. Hoan je brzojavno zagotovil časnikarsko unijo, da Imajo njeni člani, ki so v stavki pri Hearstovem listu Wisconsin Newsu v Milwaukeeju že več mesecev, vso njegovo oporo. "Milwauška časnikarska unija se junaško bori proti hearatiz-mu," pravi Hoan. "Vsak pošten državljan Jim želi zmage. Zagotavljam vas, da bom storil vse, kar je mogoče od mene pričakovati in Šel bom na roko bo-rečim se delavcem, da pridejo do svojih pravic." (Nadaljevan}« s 1. strauL) ali obatrukcijo tik pred končanjem zasedanja preprečil sprejetje tega osnutka. Pri zadnjih volitvah je bil Holt izvoljen največ s pomočjo rudarske u-nije. Ta osnutek naj bi bil nadomestilo za Guffeyjev zakon, katerega je vrhovno sodišče vrglo skozi okno. Podpirala ga je velika večina operatorjev in tudi rudarska unija. Slednja ga je podpirala is razloga, ker se boji izbruha nove konkurenčne vojne, ki lahko prinese sltčen kaos kakor se je premogovna industrija nahaja v njem pred NKA. Zakon bi veljal le dve leti, med tem časom pa naj bi kongres sprejel kaj boljšega za reguliranje te industrije. John L. Lewis je pred senatnim odsekom odprto povedal, da v slučaju nove konkurenčne vojne v tej industriji rudarska unija ne bo čakala, da bi se z njo zgodilo kakor se je v letih 1924-1927, ko je bila po malem skoraj uničena. Kakor hitro bi operatorji v kakem o-krožju skušali znižati plače, bo unija to smatrala za napad na celotno kolektivno pogodbo ln oklicala generalno stavko. Po razidu kongresa so rudarski voditelji, ki so prevzeli breme organizatorične kampanje v jeklarski Industriji, izjavili, da upajo, da poraz tega osnutka v senatu ne bo ograftal jeklarske kampanjo. Sigurno pa Je, da bodo sedaj morali posvečati več pažnje in dela svoji uniji kakor pa bi bilo potrebno, če bi bil •prejet ta zakonski osnutek, ln-cidentno je Lewis obljubil podporo administraciji v predsedniški kampanji na podlagi dogovora, da bo nadomestila Guffeyjev zakon z novim zakonom. Lewis in rudarska unija sta sedaj ostala na cedilu. Kongres je "pozabil" sprejeti tudi Benson-Dicksteinovo resolucijo za kongresno preiskavo Črne legije. Senatni pravosodni odsek jo je sicer odobril, toda Je nanjo "pozabil" odsek za apropriaclje. Drugače so bili dobri izgledi za njeno sprejetje. Od zadnjega kongresa Je dobil največ vojni department. Poleg toga, da sta obe zbornici Že prej dali ameriškim milita-ristom največji letni proračun — nad milijardo dolarjev za vojni in mornarični department — je kongres tik pred zaključkom dovolil sredstva za zgraditev 2800 novih bojnih aeroplanov. V nižji zbornici Je bil sprejet predlog za 4000 novih vojaAkl letal, senat pa je to število znižal na 2300. : Nižja zbornica je v zadnjem mentu sprejela tudi večje število osnutkov proti inozem-oem, toda so na srečo ostali ne-«prejeti v senatni zbornici. Bo-jazen je tudi bila, da bosta zad nji moment porinjena skozi kongres infamnl Kramerjev antipuntarski oanutek ter Ty-dings-McCormackov predlog za protekcljo armade pred "nevarnimi" idejami in pred kritiki. Toda za enkrat sta ostala še ns polici. It04 Podporna Jadrata 1S07 17. »Mart Tal. Kuckwall 4*4 1657*19 Uvadala Ava., Chita««. 111. GLAVNI ODBOR a N.P.J. UPRAVNI ODSRKi VINCENT GA1NKAR, pr«ls«daik.......W67 S. Lawndala Av«., Chicago, HI FRED A. VIDER, ft. tajnik.............S667 8. Lawndala Av«., Chicago, III. LAWRENCE G RA DISH EK, taj. bol. odd »067 8. Lawndala Ava„ Chicago, 111. IOHN VOGRICH, (1. blagajnik.........M67 8. Lawndala Av«., Chicago, III. FILIP GODINA, upravitelj glasila......3S57 8. Lawndala Ava,, Chicago, 111. IOHN MOLEK. uradnik glasila.........2Ö57 8. Lawndala Ava., Chicago, 111. ODBORNIKI t FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik......9H B. 74th St., Cleveland, O. JOHN E. LOK AR JR.. dnigl podpr«d»edn!k. .10U7 E. 109th St., Cleveland, O. GOSPODARSKI ODSRKi MATH HETROVICH, predsednik............MS K. 161st 8t.. Cleveland, 0. ANTHONY CVETKOVIQH..............993 Seneca Ave„ Brooklyn, N. Y. IOHN OUP....................149 8. Prospett Ave., Clarendon HUls, 111. POROTNI ODSHKi IOHN GORÄEK, predsednik..............414 W. Hay St., Springfield, III. ANTON .........................................B°* W, Arwa, Kana. JOHN TRČELJ........%..........................Box 867, Strabane, Pa. FRANK PODBOJ....................—*...........Bos «1, Parkhlll, Pa. FRANK BARBICH.......— y........19611 Muakoka Ave., Cleveland, O. iMZORNI ODSRKi FRANK IA1TZ, predsednik.........2301 So. Lawndale Ave., Chloago, lit FRED MALGAI...............................M Oantwl Park, Peru, HI JACOB AMBROZ1CH....................»..411 Plow« it, Eveleth, Mlna. POSOSl-i..i«iMww • ttavetal •**•»«. kl «rtaie v «L eveSa. m n4l Ukelti VSA PISMA, kl m HNkS ae »mi« al. nal m aariw. ae «mMU«^ VSa DBNABNB m«IU>t** ta *»eH. kl m Uta* «L e»Mvawe e«Mke ta Ma«ta «tata Ml m »ellUefc aa si taJeUto. _ ________ va Ukatata - tataita. aa| m MStata na W. tata««~ Vm .\ ■<«*« • ta^J.Ukl«! aaj w m»»)«* aa ___ vsr raiTOiaa ««ta* *-!•*••>!» V tata«« aaj m «tañíale r»eta Sel«« m uj ataUtal« aa Itaa Oertaa. VSI raiSIVI aa tt »•«•tal VSI DOPISI ta Srvgt nM, . «Uiite« Jataata, aal » Milte aa «raosVBTO.- lUf S. I NOTS i Q»ii«»ie<»an «IU «ta Sa»«*a» Offte« «taaM ta OeeeBleetaae ta» Um —«mm M....... «ta«M ta All rmliUiiM« «I MMN« »ta taale«a « tatal «taaM ta Uitmmi ta mmton* Malta«* w tak ta»«ft« ataeM ta iSimiI ta Ita Hü iii^ii^n ii up ta «k* VM. ta» i» v mml Uwatate Ave., U*oee. IS. Um v«rt ef Um mmMvi Salta, taalnaaa a« Ita Baa«« a« Ctareaa, aaaatetata trni »»«al« ataeM ba aM*w OeaiaUtaa. I» JaSa Oe«4ta. «fceirwaa. JtaMal Vet »vet občuduje disciplino francoskega delavstva TO U-ia M I Wir. V Kongres bo izvolil predsednika, pravi Lemke Greensburg, Pa., 25. Jun. — Kongresnik William Umkc, predsedniški kandidat nove u-nijske stranke, Je dejal, da ne bo noben predsedniški kandidat do MI večine elektorsklh glasov pri prihodnjih volitvah in dM bo moral kongres odločiti, kdo bo predsednik Združenih držav. V svojem govoru Je na-liadel ol»e sUri stranki kot («•«delavnici Wall streets. "Vis da je vaša, ne lastnina kakaga politika," je dajal Umka. "fca-lostno Je le, ker spimo, ko je republika v nevarnosti. Jadramo v napačno smer. Bogastvo s* kopiči v rokah malega števila ljudi, ns drugi strani pa Je dvajset milijonov ljudi odvisnih od Javne miloščine." i* p Predsednik lUeeeveH gpre- t: veliko m not ico v Little Ročka, Ailu Unija mesarskih delavcev ta indas-trißski uní oni re m Memphis, Tann. — Unija mesarskih in klavniških delaveev ae je na svoji konvenciji v Um mestu izrekla sa industrijsko formo organizacije v masnih industrijah. (Nadaljevanje s 1. strani.) močnike v trgovinah za jestvi-ne, kjer so prebivali noč in dan med posušenim mesom, sirom, vsakovrstnimi jestvlnaml ln slaščicami, toda se niso ves čas niti ene stvari dotaknili! Predstavljajte si ogromno stavko brez vsakega nasilja, tatvine ln neredov — razen malih izjem. Predstavljajte si ' deželo, v kateri se vrši splošna stavka ob najlepšem redul Vsako alike nje Pariza, da js v plamenih in neredu, sploh ne odgovarja dejstvu. Kdor bi skušal kaj take ga, bi to delal zgolj iz škodo-telnosti in posebnih motivov. Vprašanje nastane, kako se Je mogla izvršiti ta stavka v takem redu? Odgovori so trije: Prvič je visoka inteligenca ln poštenost francoskega delavstva, ki Je samo uvedlo in izvajal«» disciplino. Drugič Je bila v ozadju volilna zmaga, kater« delavstvo ni hotelo kompromitirati s najmanjšimi neredi v tem kolosalnem Mu za ekonomsko izboljšanje. Tretjič Je dejstvo, da nI vlada poslala proti stav-karjem ne policije niti vojaštva. V Belgiji, kjer Je šla deiela zadnje dni skozi stične delavske boj« ko Francija, je popolnoma drugačna slika. V Belgiji je bilo na primer polno nemirov in neredov, katere je provocirala vlada, ki nad stavkarje poslala oboroženo silo in Jih izti-rala iz tovarn. C« bi bila tudi francoska vlada gledala na legalnost in prišla na pomoč tovarnarjem, bi bilo tudi v Franciji prišlo do večjih nemirov. Izid stavk« pa tudi v Belgiji ni drugačen, za kar s« ima delavstvo zahvaliti 1« s«bi. Kolikor je nereda v Franciji, prihaja izključno od fašističnega elements, ki protestira proti razpustitvi svojih organizacij Toda tudi s t« strani ni Ae prišlo do vačjlh nemirov — največji s« J« dogodil prošli |H»nd«*ljek sv«č«r na pariški te-lezniški poeta jI, toda tudi ta ni bil po obsegu kaj posebnega. Poleg t«g« pa policija strogo pazi na fašistIčii« element«. Zsenkrat J« Bluinova vlada ljudsk« fronte popolen gonpnšsr v Franciji in situaeijo dobro obvlada. Kako bo v bodoče, Je aeveda drugo vprašanj«. Vlada bo sigurno nalaUtla na večje preglavic« pri isvajanju novih finančnih raform, kl pomenijo, da lxi vlada prlailjens iskati milijardska poaojila za aubv«n-rlranj« franka na sedanji valuti. Ker se tiče* velikega b«ga zlata iz FraneiJ« po zadnjih volitvah, vlada upa, da ga bo izsilila iz tujin« s "disciplinira-njem" bogatinov. Linčar ji z juga zahtevajo žrtev Horner isdal listine sa isfon poljedelskega stavkarja Chicago. — Na povolje gover-nerja driave Arkansas J. M. Futrella Je člkaška policija prijela ft^ma Bennetta, 4R-l«tnega z*morc*v kl je pobegnil pred Unčarsklml plantainlkl v tekoči stavki najemninskih farmarjev v Arkansasu. Za njim Je Futrell poslal dršavnega odvetnika, ki Je pri governer Ju Hor-nerju le lzposloval izgonske listine, toda ekstradlclja je za enkrat ustavljena s sodnijsko akcijo. Kolikor Je mogoče dognati, hoče drftava Arkansas dobiti Bennetta, ker se Je postavil po robu nekemu plantatnlku, kateri ga Je hotel prisiliti na stav-kolomstvo. Kot lojalen Član u-nije najemninskih farmarjev je tudi Bennett zastavkal za vzvišanje plače na 15 centov na uro in skrajšanje delovnika na 10 ur. In kot proti ostalim stavknrjem tako so plantainlkl v okolici Forest Cltyja, Ark., hoteli tudi nJega prisiliti na prisilno delo. Posledica je, da j« Bennett obtoiten streljanja na nekega plautaftnika, kar pa on odločno zanika in pravi, da js vm* skupaj omretanj«. Kot poročajo is Forest Cltyja, Ark., so plantatnlki razvili proti ubffiniku pravo histerično gibanje in da bi to razpoloženje pomenilo sigurno linča-nje, ako bi bil Bennett priveden nazaj. Za njega se je zavzela Uga delavskih pravic, kl je pri sodniku Cornel i usu Harringtonu izposlovala začasno ustavitev izgona ter protestirala pri guvernerju Homerju proti Izda-nju Izgonsklh listin. Hodno zaslišanje o izgonu se Ihi vršilo :t0. Junija. Ako lx> tudi sodnik odobril ekstrsdlcljo, bo Liga delavskih «pravic vzela priziv na višje sodišče in na vsak način skušala preprečiti linčanj« Bennetta. •O Naciji prepovedali "Roboinik Polski New York. — Uprava polJ-sksgs socialističnega lista "Ko-bot nI k Polski" Je »»IIa obvešče-na. da J« H!tl«rJ«v reiim prepovedal dostavljanj« tega lista v Nemčijo. "Ml smo |mno«nl, da nas je Hitlerjev reftim postavil na Ilegalno listo," J« rekel urednik H. Kaminski. ^^^^ Naročite Mlsdlaakl Mai. my boljši MMw«čaik sa I m tmm m KNUT HAMüUN: "Ali ne morete povedati tega meni T' "Vimf eem odvrnil in ga premeril od vrha do tal. To je pomagalo. Sel je takoj * mano nazaj in mi odprl duri. Zdaj mi je skočilo irce v grlo. S silo sem stiznil zobe skupsj, ds bi te ohrabril, potrkal in vstopil v urednikovo posebno pisarno. MDober dan! Vi ste?" je rekel prijazno. '«edito T Ako bi mi pokazal duri, bi mi bilo ljubše; spet ao mi bile solze blizu in odgovoril sem: "Proeim, oprostite ..." "8edite," je ponovil. Sedel sem torej in izjsvil, da imam spet čls-nek. pri katerem mi je mnogo ležeče na tem, da bi bil natisnjen v časopisu. Tako zelo sem aa bil trudil, toliko nsporov me je stslo to delo. "Pračitam ga," je rekel in vzel članek. "Saj potrudite ae gotovo pri vsem, kar pišete, le vse praveč burni ste. Ko bi bili vsaj premišlje-nejši! Preveč mrzlično! Ampsk prečitam ga!" In s tem se je spet okrenil k mizi. Tu eem torej sedel. Ali bi ga lahko prosil za eno krono? Mu pojasnil, čemu je bilo vse tako mrsiično? Gotovo bi ml potem pomagal; saj ni bilo prvič. Dvignil sem se. Hm! Ampsk ko sem bil zadnjtt pri njem, mi je tožil zaradi denarnih etisk in je celo blagajniškega slugo poslal okoli. da je sbral za moj honorar. To bi nemara tudi zdaj bilo tako. Ne, to se ne sme zgoditi! Kaj res niaem videl, ds ima dela Čez glavo? "Ali bi le kaj T je vprašal. "Ne," sem odgovoril in poskušal umiriti svoj glas. "Kdaj »mem spet vprašati?" "Ah, kadar pridete spet tod mimo," je od-govoril. "V par dneh ali tako." Svoje prošnje nisem spravil iz ust. Prijaznost tega človeka se mi je videla brezmejna in jas sem hotel pokszsti, ds jo urnem ceniti. Raje stradati. Zato sem šel. Niti potem, ko sem stal zunaj in znova občutil muke lakote, nisem obžaloval, da sem zapusti) uredništvo, ne ds bi ga poprosil zs eno krono. Is žeps sem privlekel drugo oblanico In Jo vtaknil v usta. To je zopet pomagalo. Zakaj niaem bil storil tega že prej? Sram te bodi, sem rekel glasno; ali si res mogel pomisliti to, da bi prosil možs aa eno krono In ga ■ tem spet spravil v zadrego? In bil sem resnično grob s seboj zavoljo nesramnosti, ki sem jo bil nsmeraval. To je bog vedi naj-podlejše, kar sem čul doslej! sem rekel; udretl človeku skozi vrata in mu malone izpraskati oči, samo ker rabiš eno krono, pes ti nemarni! Tak marš! Nagle! Naglo, tepec! Naučil te bom! In da bl se kaznoval, sem pričel teči, tekel lz ene ulice v drugo, se priganjal s srditimi vzkliki in kričal nase brez glssu in besno, če sem hotel obstati. Medtem sem dospel visoko gori v Pilestrsedo. Ko sem slednjič obstal, malone lhteč od gneva, ker nisem mogel več teči, sem trepetal po vsem telesu in omshnil tam na stopnice. Ne, stoj! sem rekel. In da bi se temeljito kaznoval, sem spet vstal in sem se silil ststi; in nato sem se smejsl samemu sebi In užival rsdl svoje lastne propalostl. Nazadnje po preteku nekaj minut sem si pokimal z glavo v dovoljenje, da sedem; celo potem še sem si Izbral naj neudobne j še mesto fía hišnem pragu. O, bog, kako je to dobro delo, odpočiti se! Otrl sem si pot z obraza in pričel globoko dihati. Kako sem bil tekel! Ampak žal mi ni bilo, saj sem pošteno zaslužil. Kako pa sem tudi moifel pomisliti to in poželeti krono? Zdaj sem videl posledice! In pričel sem se GLAD Po.lo.nU KKAN AURECHT M* opominjati narahlo, kakor bi storila to mati. In bil sem čezdalje bolj ganjen, in truden in brez moči sem pričel Ihteti. Tiho, iskreno pla-kanje, notranje ihtenje brez solza. Četrt ure ali še delj sem sedel ns istem mestu. Ljudje so prihajali in odhajali, pa nihče me ni nadlegoval. Tu pa tam so se kje igrali majhni otroci; doli na cesti je pela na drevesu mlsda tica. Stražnik se mi je približal. "Zakaj sedite tu T Je vprašal. "Zakaj sedim tu? Za zabavo." "Pol ure vas že opazujem," je rekel. "Pol ure sedite tu." "Približno! Ali hočete še kaj drugega?" S temi besedami sem vstal in šel srdito dalje. -Prišedšl na trg, sem obstal in se ozrl doli po cesti. Zs zsbsvo! Kakšen odgovor je bil to?! Od utrujenosti! bi moral reči in sicer z nsdvse jokavim glasom — osel si in nikdar se ne navadiš hliniti! — iz izmučenosti! In pri tem bi moral sopihati kakor konj. Ko sem prišel mimo ognjegasnega doma, sem obstal. Nov domislek. Počil sem s prsti, se ns ves glas zasmejal, da so mimoidoči začudeno obstajali, in sem si rekel: Ne, zdajle pojdeš pa prav zare« tja ven k pastorju Le-vionu. To moraš resnično storiti. Da, aamo da poskusiš. Kaj neki ti je zamuditi? Saj j« vendar tako krasno vreme. Stopil sem v Paschovo knjigarno, poiskal v adresarju naslov pastorja Leviona in se podal tja. Zdaj velja! sam rekel. Zdaj nikakih bu-dalosti! Vest, praviš? "Nobenih takšnih neumnosti, preubog si, da bi kaj dal na vest. Sestradan si in prihajaš z važno prošnjo, prvo, česar je treba. Ampak glavo moraš položiti postrani in zaokrodUti besede v prijetno melodijo. Kaj, tega nočeš? Kako? Potem ne grem ne koraka s teboj dalje, da veš. Torej: v stanju dvomov in borb se nahajaš, cele noči se boriš s temnimi silami in velikimi, preglasnimi pošastmi, da je pravcata groza, žejen in lačen si vina in mleka, pa ne dobiš ničesar. Tako daleč je že prišlo s tabo. Zdaj stojiš tu in nimaš več olja v svoji svetiljld. Toda živa je tvoja vera v milost, slava bogu, vere še nisi izgubil! In nato moraš pobožno skleniti roke in izgledati prav po vražje, kot da si poln upanja v čudežno milost. Kar se manfbna tiče, ga sovražiš v vsakršni obliki; vse kaj drugega pa je s kakšno molitveno knjižico, s kakšnim spominkom za par kronic . . . Stal sem pred pastorjevimi durmi in čital: "Uradne ure od 12. do 4." Zdaj nikakšnlh prismodarij, sem rekel; zdaj je stvar resna! Tako, — glavo doli — še malo ... in nato sem pozvonil v njegovem rodbinskem stanovanju. "Rad bi govoril z gospodom pastorjem," sem rekel služkinji; ampak božjega Imena ml nikakor ni bilo mogoče pristaviti. "Sel je ven," Je odvrnila. Sel je ven! Sel Je ven! To je uničilo ves moj načrt, preložilo vse, ksr sem namerjal povedati. Kaj ml je torej hasnila ta dolga pot? Tukaj sem stal zdajle.1 "Jeli kaj nujnega?" je vprašalo dekle. "Nikakor ne!" sem odvrnil, "prav nič ne! Bilo Je samo tako krasno božje vreme ln zato sem šel tod ven, da bi ga obiskal." Stal sem tukaj ln Um je stala ona. Namenoma sem izbočil svoje prsi, da bi jo opozoril na zaponko, ki je spenjala mojo suknjo; z očmi sem jo prosil, naj vidi, čemu sem prišel; toda revica ni razumela ničesar. Imenitno vreme, prav po božji milosti, da, da. Ako pač tudi gospe pastorlce ni doma? (Dali« prttod»n*j — Pf08VITA _ nič ne pij, ti bo še manj žal!... — si že kaj takega kdaj bral?" "Kajpada! Saj to so sporočila med potepuškimi pajdaši." KakopaU .. Kaj ne? Ampak le drugi napisi so po stenah." "Bile so slike, na primer bila, z ogljem narisana ali pa srca, letnice, obrezi, nešteto risa-rij." In pod hišo, kaj pa je bilo tam zapiaano?" Pogosto sem bral: Drugod bol dobil . . . vselej ni mogoče vsega prečitati, zakaj napisi so pogosto isbrisani ali pa med seboj pomešani." "Drugod boš dobil .. ." je ponovil starec z nekakšnim ogorčenjem. "Kateri človek, ki je pri pameti, pa zapiše tako budalost? Kar ne verjamem!. .. Drugod? Da. ampak kje? ... Na Francoskem? V tujini? . . . Toda . . . tam ... ali pa še dlje? ..." "Cuj!" sem mu rekel, "če si hodil po velikih cestah, bol vendar vedel, da človek nikoli ni zadovoljen. Prenoči v zavetjfl preotem za poj o, ko so prej malo ili, ksr stoje, kskšno romanco, rugl pa lopo poslušajo/' "Odkod pa prihajaš?" "Od meje." Mož Je bil star, imel Je krat-(o brado, na glavi pa umazano čepico brez oblike. Z mirnimi, »gumnlmi očmi me je gledal. Emajal Je z glavo. "Prej sem «sto brez skrbi hodil po svojih potih. Prenočeval sem v razpa Ih kočah, ki takimle kot sem jaz, še vedno dobro služijo. S le kdaj spal pod tako potepuško »treho?" Seveda!" sem rekel, "v Ise-ri, v pokrajini Drome in v še južnejših krajih." Si mar krošnjaril? Poznam kraje, o katerih govoriš." Za trenotek je nadaljeval: 'in zdaj si vojaški pek. to vi dim po b«*lih gumbih na plašču Tudi jaz sem nekoč pekel pri vojakih kruh. poaimi . . . spomladjo sem odšel. Torej, n si bil krošnjsr? Ps so bili ven dar tvoji papirji v redu? . Si znal brati po hišnih zidovih? . . Mokal sem In ga opazoval. 'Tako bereš na primer: Tu veliki Itelieri zmrsoval, ali: Pri Jatelji so me prevari!!, ali pa Posdmvi krčmsrjs Arturja. ne bo tt tal! Toda pri njem nikar svojo srečo. "Govoriš kot otrok bi gotovo Jé to tvoja srečal . . . 'Prehodil seta Južno in severno Francijo In sem se nekoga dne spet vrnil rojstni kraj, kjer sem prav mlad začel to pot Več niietn hotel." 'Torej si se sam sebe nalagal, ker si iznova pričel staro živ 1 jen je." ' NI ml odgovoril na vprašanje. Obraz se mu je stoHl in dobil žalosten izraz, ki ga prej ni bilo videti. "Zakaj," sem ga brecobzimo vprašal — in nič me nI bilo sram pri tem — "nisi potem ostal doma?" "Za to je dosti raslogov Ljudje so trdi in nikakor ne čutijo zmerom spoštovanja in obzirnosti napram takim, ki se ta ko kasno šele naselijo v doma čem kraju. — 'Kje pa je vendar živel doslej Ves čas?' so spraševali. — 'Ampak na smrt je truden ln vsaj idite, da se je vrnil domov, da pbpravl grehe, ki jih ne poznamo. In potem, snj ima tudi sina . . . ta obišče od Časa do časa očeta . .. Toda sin nI dosti prida . . i Pije . .. potem pa spet izgine. Pozimi se vrne in potem se prepirata.' —" "In kje je zdaj tvoj sin?" "Blizu švicarske meje smo, raz umél?" "Koliko star pa je bil?" "Sedemindvajset let. Pravi medved, s trdo, pa bistro butico. Kakor rojen je bil za učenje. 2rl e knjige in časopise kar povprek tako lepo je znal pripovedovati iz njih! . .. Pravi, da so vsi Judje enaki in da nimajo pravi ce vojskovati se ..." "In temu je sin verjel?" "Da. Takih misli je bil! No, izginil je čez mejo in zdaj je pa tako, kakor da ga sploh več nI .'I 'Toda jaz," je nadaljeval starec in povesil glsvo, "jaz nisem mogel več ostati doma ... Temu je padel sin na bojišču . . . drugemu so pohvalili sina v armad-nem poveljii ... In ljudje so tako hudobni! 'Kje pa je tvoj sin?* so me spraševaji in se ustavljali pred mojimi vrktl. Tn tedaj sem šel spet na pot, vtaknil sem moje bore premoženje v torbo In to je vse. Zdaj sem zsres kot pes, ki teka sa vojaki. Težko življenje je to, polno trpljenje Pridem takole v kavarno ... Vidim ognje, ki jih prižigajo vojaki, ds ae ogrejejo ... In povsod ponujam to drobnsrijo . . . In vojaki ml dajo, da živim. Ampak, kaj m! mar vse življenje? . . . Rad imam. Če pojo ... veš zakaj ? Tedaj mi Je kar blaženo pri srcu. ker posabim. kdo sem ... Torej, se ti ne ljubi, ds bi zapel? . . In tako ja ataree, ds bi mi dsl dober vzgled, pričel stsri nspev, ksterega vojaki sedmegs kors tako dobro poznajo: Tsm v Reeanconu pada sneg . . . Toda gostje so prosili, naj neha. Zakaj igralci, ki so imeli vsi dobre glasove, niso mogli prenesti, ko je starec s svojim diakantom tako napačno zapel, da Jim Je šlo skozi ušesa.—L. A. i I —»«ter. Ud v Rudy Vallee (levo), znani pevec in filmski igralec, v z J. Cnrranom, uradnikom unije mornarskih delavcev. Vsa filozofija o človeku in živ-Ijenju je samo človeka. Kdor aivi, ae ne sme ničemur čuditi. tikali ao na levo ln na desno, toda kolesa ni bilo vat. Povprašali so hišnika. Prisegel je, da svoje vratarske sobice "tako rekoč nikdar ni zapustil. Toda ta tako rekoč je bil prava zlata priložnost za tatove. Gospod Jamberdin je zarad tvojega gledališkega poklica i-mel najboljše zveze z vsemi o-blastmi, Posrečilo ae mu je naj ti policijskega uradnika, ki je obljubil, da se zavzame za zadevo. Ta detektiv ni bil tak, kakor so navadno gledališki detek tivi na odru, da jih vsakdo že od daleč lahko spozna. Čisto podoben je bil vrlemu družinskemu očetu in pač tudi le ni imel bog ve koliko napetih dogodivlčin za sabo. Ni bil izmed tistih legen darnih rokovnjačev eden, k najprej napovedo vesoljni druž bi vojno, nato pa, ko jih prema ga kes, uporabljajo svoje zmožnosti v varstvo prav iste družbe. Ne, bil je enostavno vesten uradnik, ki je polteno izvrševal svoje dolžnosti, skrbno vodil preiskave in na ta način, dasi ne ravno z duhovitostjo kakega Sherlocka Holmesa, je vendar sem pa tja dospel na cilj. Poizvedoval je naokoli, popil po raznih lokalih nekoliko v kozarcev različnih pijač in peljal nato gospoda Jamberdina malo Iz mesta ven. Mirno sta sedla na neko klop in pričela klepetati. Kmalu nato sta prišla dva po-balina dvanajstih in trinajstih let. Cisto zraven klopi je bil nekak raven prostor, kjer bi človek z malce dobre volje mogel zaslediti nekaj dirkališču podobnega. In eden obeh fantičev, rde-čellčen pritlikavec, je vodil s seboj kolo, katero je gospod Jamberdin pri priči spoznal za svoje. Pobič, ki je imel lica kakor pomazana z raznimi odtenki rdeče barve, je sedel na kolo in začel voziti po dirkališču, med tem ko je njegov tovariš izvlekel ni-kljasto uro iz žepa in jo z napeto pozornostjo opazoval. "Zdaj pa vidite," je rekel detektiv, "to je leglo bodoče apa-ške tolpe. Tu v okraju že vsi prav dobro poznajo te fantaline in ni mi bilo teško, da sem jih iztak-nll. Nek moj tovariš, ki piše tudi v časopise, jim pravi "gojenci zločinske armade". Zdaj jim bova pa podkurila. Samo priy jih lahko še malo opazujeva." Delala sta se, kakor da jih zanima rdečelični dečko in sta stopila bližje na kraj, kjer je stal drugi z uro v roki. Bil je to dosti slabotnejši fant, rumeno-ze-lenkaste polti. Ves zamaknjen je gledal na uro in kadar se je dirkajoči tovariš pripeljal mimo njega, mu je vselej saklical: "Se sedem minut! Se Aest minut!" "Se vežbs ?" je vprašal detektiv. "Da, deset minut se sme voziti, potem pridem ns vrsto jas in potem se smem voziti deset minut. on bo ps meril čas." "Ps kolo je seveda vajino?" je vprsšsl gospod Jamberdin, ponesrečeni intrigant. "Ne," je odgovoril rumeno-ze-leni. "klubovo je — last kolesarskega kluba, katerega smo ustanovili ... Se »tiri minute!" je zakričal pajdašu. Nato je. ne da bi odmaknil oči od ure. nadaljeval: "Štirinajst nas je zdaj v klubu. In vsakdo se sme voziti po deset minut," "Kolo ste si pa gotovo kupili?" je še vprašal gospod Jamberdin. "Seveda", je rahlo obotavljajo se odgovoril časomerec, "preskrbeli so nam ga ... Se tri minute! . . . Eno samo kolo za štirinajst ... dosti seveda to ni... tako pride do njega vselej samo po eden, drugi mora pa šteti čas, ampak vseeno je čisto zabavno in kolo ostane dlje celo, kakor pa če bi dva med seboj tekmovala . . . Konec! Zapik!" je zakričal, "je Že deset minut!" In ko je dirkač skočil s kolesa, mu je tovariš oznanil: 'Triindvajset krogov si naredil! To je manj kot včeraj. Moral se boš pošteno potruditi, če hočeš dobiti nagrado ..." Gledalcema je pa pojasnil: "Vsakdo izmed nas vloži namreč pet centimov v blagajno in kdof bo imel največ krogov, dobi vse." Sedel je na kolo. Detektiv je iztegnil roko, kakor da hoče pograbiti kolo za krmilo, toda gospod Jamberdin ga je zadržal. "Kaj pa je?" je vprašal detektiv. "Kar pustite ga pri miru." "Mar hočete dobiti nazaj- vašega kolesa?" "Je že prav . . . stopiva na ča-šo piva." Sedla sta na hodnik pred malo kavarnico, od koder sta mogla opazovati, kako je zdaj rumeno-zeleni dirjal po dirkališču, med tem ko je rdečeličnež držal nikl-jasto uro v rokah. "Meni je sicer vseeno," je rekel detektiv, "toda predobrosrč-ni ste." "Kaj pa hočete . . . ? To ven- dar ni pretirana zahteva L samo kolo, pa za štirinaistl bovih članov ...» Stanovanjska kriza V Parizu se srečata dva spoda in prvi pravi, da je stu huda stanovanjska kri, — Beži no, pravi drugi reci kateri ženski, da jo vi pa boš takoj imel krasno vanje. V restavraciji Gost: Obžalujem, da mse del pri vas že pred osmimi <_ Restavrater: Zelo me A da ste tako zadovoljni. — Mislim zavoljo te je bila takrat gotovo k sobo Zeli Gentleman bi rad dobil no, opremljeno ali neopr no sobo v lawndalskem ju, če mogoče s hrano Naslovite: "Soba", 2657 Lawndale ave., Chicago. Nervozni—Ščegetajoči? ] Tukaj je hitra £«mu biti nervozni in Hscetajoti? TONE d» hitro pomoi. To je direktail M nervozna k ulice in deluje kot i v« živčni i¡»u?m. Nervoznosti nt; •itn« in nezadovoljne. Ojzisjte NUGA-TONE in hitro bodo •U. Ni slabega okuss v NUGA-TOXZ| tabletah in lahko jemati enotnsaitno zdravljenj« m en do lir. •t« zadovoljni a uspehom, tedaj »»■ val denar. Na prodaj in jsaitts lekarnarjih. Na odlaiajte - i. d*M I rotita «no steklenico. Pazite m prri] redbami. Zahtevajte pravi NUCA-1 Proti saprtnici vzemite-UGA-l odvajalec. 26e in SOe. AGITIRAJTE ZA PR081 PREC1TAJTE in TAKOJ SPOROČITE svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAAE IME UVRSTI KLA FICIRANI IŠČEJO SK POVBRJENCI M nabiranja podatkov v vaaki koloniji. Dostojen sasluiek ob malem oeebo. trudu Lehren tn« P1ÍITEI vAtovjAovencc^ 156 Fifth Av.. NfO TISKARNA S.N.P tiskarsko obrt spadajoča gFREJKMA VSA Tiska rabila za veselice In knjige, koledsrje, letske itd. e —- ikuil^ slovaškem, češkem, nemškem, angleškem J«»»» shode, vizitnlet, v slovenskem, hrrs^ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA 8.N.PJ„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI CLAKI* Vm fimamBm tej» vsš«m - ---------is-i- i^swni» S.N.P.J. PRINTERI 2157 5« SO. LAWNDALE AVE** Telefon Beckwell 4*M CHICAGO, IU.