1 N ajrečji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 | Za pol leta.....$3.00 Q Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA lisi slovenskih :delavcevv AmerikL I- The largest Slovenian Daily in the United States. p Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 107. — ŠTEV. 107. .1 Entered as Second Class Matter September 21f 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3873 NEW YORK, MONDAY, MAY 8, 1933. — PONEDELJEK, 8. MAJA 1933. VOLUME XLL — LETNIK XT.L ROOSEVELT JE PODAL PREGLED SVOJEGA DELOVANJA CENE VSEMU JE TREBA POVIŠATI, DA BODO MOGLI DOLŽNIKI ZADOSTITI SVOJIM OBVEZNOSTIM lnf!aci ja je bila absolutno potrebna, kajti v nasprotnem slučaju bkbila dežela pognana v propast. — Nadprodukcijio je treba omejiti, umazani konkurenci je treba napraviti konec, delavcu naj se pa zviša plača. — Pred dvema mesecema je Amerika umirala — inč za inčem. WASHINGTON, D. C., 7. maja. — Nocoj je zopet govoril po radio predsednik Združenih držav, Franklin D. Roosevelt. V svojem prvem govoru se je bavil skoro izključno le z bančno krizo, danes je pa razpravljal o inflacijskih odredbah, katere bo u-vedel pod njegovem naročilu in pod njegovim vodstvom kongres. Z vso resnostjo je opozoril predsednik poslušalce, da je bila inflacijska politika edin izhod, kajti v nasprotnem slučaju bi bila dežela pognana v propast. — Pred par tedni se je morala boriti dežela z najtežavnejšimi problemi, — je rekel, — in ne trdim preveč, če izjavim, da je umirala inč za inčem. Cena surovinam je padla tako nizko, da je bilo premoženje naših velikih narodnih ustanov, — bank, hranilnic in zavarovalninskih družb — skoro uničeno. Ti zavodi so morali odrejati dražbe in odpovedati kredite, vsled česar je bila uničena lastnina milijonov in milijonov prebivalcev. — Proti temu je bilo treba ukreniti nekaj radikalnega. — Člani kongresa, — s tem mislim obe stranki, — so se zavedli položaja ter so mi šli v vseh ozirih na roko. Kongresniki so uvideli, da se metode, ki so v normalnih časih obnesejo, ne obnesejo v časih stiske in potrebe. Od kongresa nisem prevzel nobene oblasti, ampak kongres me je določil kot orodje, da izvedem gotove odredbe. - Najprej smo preskrbeli 250,000 nezaposle nim delo v gozdih in pri nasipih. To so v prvi vrsti mladi ljudje, ki morajo skrbeti za svoje stariše oziroma družine. Nato sem pozval kongres, naj spravi v obratovanje največjo vladno last — Muscles Shoals s čemer bo postalo radovitno ogromno ozemlje v dolini reke Tennessee. Na stotisoče ljudi bo dobilo delo, in ves narod bo imel od tega dobiček. Nadalie je izjavil predsednik, da je treba zvišati ceno vsem izdelkom, povišati delavcem plače in napraviti konec umazani konkurenci. — V vseh gospodarskih panogah se je pojavila f=:lna nadprodukcija, ki je tembolj nevarna, ker gre roko v roki z vedno nižajočim se izvozom. — Danes imamo dovolj vzroka za domnevanje, da so razmere nekoliko boljše kot so bile pred dvema mesecema. Železnice prevažajo več blaga, farmskim pridelkom so se nekoliko zvišale cene, navzlic temu pa nočem delati nobenih neutemeljenih prerokovanj. — Vsak se moti, ki domneva, da bo prevzela vlada kontrolo nad poljedelstvom, industrijo in železnicami. Vlada ne bo ničesar prevzela, ampak bo le sodelovala. — Naš cilj je preprečiti povratek tistih razmer, ki so skoro uničile našo civilizacijo. Tega pa seveda ni mogoče napraviti v enem samem dnevu. Naša politika temelji v vseh ozirih na ustavi, ki je bila uveljavljena pred l 50 leti. Brez dvoma bomo pri izvedbi naših načrtov delali napake. Delali bomo po geslu pokojnega predsednika Theodora Roosevelta, ki je rekel: — Ce je moje delovanje povprečno le 7 5 odstotkov pravilno, so moja upanja izpolnjena. Farmer j i se pripravljajo na štrajk POLJSKA IN RUSIJA SE ZBLIŽUJETA Obe državi vidita v Nemčiji veliko nevarnost. — Pilsudski je zagotovil, da je Poljska prijazna Rusiji. DRŽAVESO DOLŽNE LIGI Vsled depresije so Ligini računi zmedeni. — Največ so dolžne latinske države. Varšava, Poljska, 7. maja. — Sov jetwkega poslanika Antonova Ouisiojenka je v ponedeljek sprejel mai&il Pil.sudiski, katere časti so deložni samo diplomat je z -zelo važno misijo. Istega tint' zvečer je prišla v Varšavo posebna sovjetska trgovska komisija pod vodstvom namestnika trgovskega komisarja ltoveva, da proueava poljske gospodarske in trgovske razmere. Komisija se je vdeležila poljskega narodnega praznika in vojaške parade v sredo. Odlični član PiLsndskove stranke, bivši minister Iloguslav Mie-džinski, je odpotoval v Moskvo, tla se s poljskim poslanikom vde-leži sovjetske majske proslave v Mor?k vi. To je le nekaj znakov rusko-poljskega prijateljstva, ki ima svojo podlago v pred kratkim sklenjeni nenapadalni pogodbi med obema državama. Sovjetska kom .sija ima nalog zgladiti pot do trgovske pogodbe, medtem ko bodo konference z maršalom Pilsud-skim imele obsežen vpliv na mednarodno politiko Evrope. Sovjeti do sedaj niso zaupidi v zagotavljanje poljskega poslanika o miroljubnosti in dobri volji in so vedno sumničili Poljsko, da ima skrite misli o novi vojni proti Rusiji, ki je nekoč prematgala Poljsko. Sedaj pa je maršal Pilsudski sam zagotovil sovjetskemu poslaniku, da je vojna pozabljena in odstranjena. 1'oljska j«* st-tlaj rwlloeno 11a strani Rusije. Nemčijo smatra Poljska za svojo sovražnico, ker 'zahteva ml nje vrnitev dela poljske zemlje ter zahteva izpremem-bo ver.saillske pogodbe, ki je določila. Poljwki sedanjo zapadno me-jo. \a drugi strani pa se Poljska ne boji. da bi Rusija zavrgla pogodbo. ki j;* bila sklenjena v Rigi in ki je določila njeno vzhodno mejo. lCt*r je v Nemčiji prišla na krmilo bojevita nan hI na vlada, je Rusija postala velika prijateljica Poljske in ste obe slovanski drža-j vi združeni proti -nemški nevarnosti. Ženeva, Švica, T. maja. — Vsled depresije so prispevki raznih držav zelo zaostali in dolg .se je dvignil že v milijone. Po zadnjem izkaizu 31. marca dolguje l/gi 20 držav 23.G13.58;> zlatih frankov ali Str».(XJ2.7.">3. S tem zneskom bi mogla Liga poslovati devet mesecev, kajti njeni letni izdatki znašajo 33.429.132 zlatih frankov ali $7,-Hv7.205. Vsled neplačanih prispevkov je delovanje Lige v marsičem zelo ovirano. V plačevanju so nnjbolj zaostale države Peru. Bolivija in Honduras, toda največ dolguje Kitajska, namreč $2,194.401. Leta 1929 je Kitajska plačala svoj dol.g. toda pozneje, je vsled depresije in ! vojne zopet zaostala, tako da js sedaj njen dolg zopet znatno na rastel. Država Peru že dolguje od j J leta 1920 in je plačala svoj prispe-I I vek samo leta 1028. Njen dolg| i znaša $.">40.254. j Bolivija že nikdar ni plačala ee-1 lega zneska, da.si je večkrat pla-1 čala le del ter dolguje sedaj $224.-071. Honduras plačuje ravno tako neredno in njen dolg znaša $t>3.-871. Med dolžnimi državami je 14 latinskih držav. Edini latinski državi, ki nista Ligi dolžni, st;* Venezuela in Mehika. Argentina je dolžna $719.578 in četudi se ni vde-leževala Lginih konferene od leta 1920. je vendar plačevala svoj prispevek do leta 1929. Ako se vzamejo (.Vhosiovaška, Jugoslavija in Romunska kot Mala amtanta z.a enoto, tedaj dolgujejo $490.83!». Rusija In Poljska odločno na-1 sprotujete Mussolinijeveniu miro- NAJNOVEJŠA TRGOVSKA POGODBA Rusija ui Italija sta podpisali trgovsko pogodbo. — Glede carine ima Rusija v Italiji prednost pred vsemi drugimi državami. Rim, Italija, 7. maja. — Mini-! strski predsednik l>cnito Mussoli-. , , ... i ni in sovjetski trgovski komisar vnemu naertu. Ako prule kdaj do , . . • , - . , , .. ... ... , i Ijcveusoii .sla podpisala trjrovko zveze med Nemčijo in Italijo, bo n , „ •• . Ti ... ■ . . , - , , I pogodbo med Rusijo in Italno. takoj vstanovljenu slovanska zve- i> • „ -, . . -. * ... ,. , - , , ,, _ i Pri tem opravilu sta bila navzo- za med Poljsko, i ehoslovasko. Ju-l . - , , - i-.ir.i- . .. . ' .. , i ea tudi sovjetski poslanik \ ladi- goslavijo in Rusijo. Kakor v \ar-i x> . , - . ... , . , 7 . . , , nrir Potemkm m italijanski pod- savi, tako tudi v Moskvi previa-1 . - -, - . . , ,, , . . . A . J . . tajnrk zunanjega ministrstva hul- duje isto mnenje, da evropskega I vlo miru ne morejo vzdržati samo št i-! i> n , . v . , „ . ... l ogodba polaga posebno važnost ri države: Anglija, Francija, Nem-i . , . x> ... . ... . . i *. . , . . • na carino ter daje misiji pred vse- t-rja in It ilija. temveč da imajo - . - • , . ,, . . .. ... , mi državami prednost glede uvo- pri .tem odločilno besetlo Slovan- , ,, ... ... . . .. za ruskega blaga v Italijo, ske države m posebno Kusija. . , , - i ' i rgovska pogodba določa, da italijanska vJa spočetka izgovarjal. tla je vzel samo $10.000, kateri znesek je tudi njegova žena takoj prinesla in ga izročila načelniku detektivov generalu Xeed-liaiiiu.. Kenneth je zatrjeval, da sla ostalih $.">0.0(10 vzela dva druga odvajalca. Detektivi j»a so v Kennethovi sobi našli še $.">0.000. Ves denar je bil izročen okrajni mu pravdni k n Croesslev. Ko je mati obeh bratov Mrs. Tiertha liuck izvedela za aretacijo svojih sinov, se je onesvestila. Pravi odvajalee je Kenneth liuck. ki je v avtomobilu svojega brata ugrabil otroka pri šoli in jo je skril v neki prazni hiši blizu svojega doma. Peggy je bila po dnevi vedno sama, ponoči pa ji je Kenneth prinašal sandviče in vodo. Cyril Duck je kot zastopnik svojega brata obljubil MoMathovemu prijatelju Ijeeu, da bo preskrbe!, tla bt> otrok vrnjen proti odkupnini $70.000. Naročil je. da naj bo denar v dveh zavitkih, v onem $10.000. v drugem pa $f»0.000. Dogovorjeno je bilo, da se kupcij.i Lzvrtši na Leeovi jahti liob. jahti so bili MoMatlh, Lee in Cyril Buck. Kmalu je, prišel tudi Kenneth, ki je Me-Mathu stavil svojo zahtevo ter obljubil, da bo pripeljal otroka na določen pro-vst dogovoru z odvajalcem vrnil s hčerjo na jahto, kjer bi moral ostati 48 ur. kakor .sta zahtevala brata Ruck. Toda. xe popoldne s<> .se detektivi s patrolilini čolnom pripeljali do jahte ter odpeljali MeMatha s hčerko in Leeja domov. Detektivi so pozneje več ur Spraševali MeMatha in Ijeeja in celo zadevo «trojro preiskovali in v soboto popoldne sta bila brata Ruck aretirana. TAJNIK WALLACE BO ŠČITIL ODJEMALCE PRED IZKORIŠČEVALCI DES MOINES, Iowa, 7. maja. — Dočim si wasK-ingtonska vlada prizadeva izboljšati obupen položaj farmerjev, se slednji pripravljajo na generalni štrajk, potom katerega skušajo doseči zvišanje cen za svoje pridelke. Priprave za generalni štrajk vodijo farmerski voditelji posameznih okrajev. Od jutra do večera se posvetujejo, debatirajo in delajo načrte, toda dosedaj še niso izdelali enotnega programa Milo Reno, predsednik Farmers Ilolyday Association, pravi, da bo generalni štrajk izbruhnil v soboto, ee ne bodo izpolnjene zahteve farmerjev, naj se določijo minimalne cene za poljedelske produkte. Že sedaj je jasno, da ne bo Jio vse tako gladko kot je zasnova! Milo Reno. Edward A. O'Xeal, načelnik "American Farm Bureau", je proti štrajk u. češ, da ne bi do vedel do zvišanja cen. Poleg tejra je tudi mnenja, da se štrajk ne bo kaj prida razširil. Washington, D. C., 7. maja. — Poljedelski tajnik Wallace bo prekrižal rakune izkoriščevalcem, ki se hočejo obogateti z uvedbo posebnega davka na važne poljedelske produkte. Pridelki, ki bodo obdač.eni, morajo nositi poseben listek z navedbo, koliko je -znašal davek. Potemtakem ne bo mogel odjemalca. ki mora itak plačati v«e stroške, nihče prepričati, da je bil davek višji nego v resnici. Albany, N. Y., 7. maja. — Državni kontrolni urad za mleko naznanja farmer jem, trgovcem in odjemalcem, da .se bo začela v sredo javna razprava, koliko naj znaJa najnižja cena, ki jo mora dobiti farmer za mleko. (Nekateri farme rji v severnem delu dežele nameravajo dne 12. maja zaštrajkati, če se cena mleku ne bo povišala. RUSIJA ŽELI PRODATI ŽELEZNICO KMETJE SO OBDAROVALI PAPEŽA Vatikan City, 7. maja. — Danes je pusetilo papeža Pija šest tisoč kmetov iz province. V dar so mu prinesli žive ovce, zajce, kokoši, jrolobe in sočivje. Neki kmet mu je prinesel re^to čebule, češ, tla nima ničesar drugega. Haročite se na Glas Naroda; največji slovenski dnevnik \ Združenih državah. POGREŠANI DRAGULJI DOBLJENI London, Anglija, 7. maja. — London Daily Herald poroča, da so našli v most u, kjer je bila usmr-čena carjeva družina, več carjevih draguljev, ki predstavljajo vrednost osmih milijonov dolarjev. VELIKE POŠnJATVE V SIBIRIJO Istanbul, Turška, 7. maja. — Iver žaluje čase odpelje iz Ištam-bula nenavadno veliko število ladij, ki so namenjene v Vladivostok. so se razkrile govorice, da pošilja Rusija v Sibirijo velike množine materijahi za izdelovanje m uniči je. Tekom zadnjega meseca je peljalo skozi Rospor v Vladivostok 16 parnikov 90.000 ton soli in drugega bla^a. Navadno mesečni izvoz soli niikdar ne presega 20.000 ton. Sovjetska Rusija zahteva 300,000,000 zlatih rabljev. — Japonska ponuja manj. — Tudi Francija ima svoj delež. Tokio, Japonska, ?, maja. — Iz zanesljivejra vira prihaja poročilo, da je sovjetski zunanji komisar Maksim Ivitvinov japonskemu poslaniku v Moskvi Tamekiči 01 a ponudil kitajsko vzhodno železnico v prodajo za 300,000.000 jeno / (okoli $153,000.000). Japonska pa je pri volji plačati za železnico samo 80,000.000 jenov. kar je samo okoli 30,000.001) rublje v. Vojaške oblasti svetujejo vladi, da Japonska odlaša z odgovorom, ker bo železnica mnogo cenejša, č!m dalje čaka. Japonski je mnog'o ležeče r.a tem, da kupi želamico. Rusija bi jo pa tudi rada prodala, ker teče preko Mandžurije, ki je pod japonsko oblastjo. Toda prodaja je zvezana z mnogimi težkocami. kajti do te žel ozn ice ima tudi pravico Kitajska še po pogodbi s ca rak t > Rusijo, leta 10*24 pa je bila jx>-jrodba zopet podpisana med Kitajsko in sovjetsko liusijo. Poleg tega pa ima pri železnici svoj delež tudi Francija, ki je preskrbela potom rusko-azij»ske banke potrebni denar za izgradbo železnice. Temu svojemu deležu Francija do sedaj še ni odpovedala. l*o prvotni pogodbi ima Kitajska prvo pravico kupiti železnico 3f» let po njeni izgotovitvi, po 80 letih pa ji pripade zastonj. Železnica je bila dogotovljena leta lf)00. Pozneje so sovjeti znižali to dobo na 60 let. Leta 1924 ste se Rusija in Kitajska * pogodili, da obe državi določite bodočnost železnice z izključitvijo vsake tretje stranke. Ta določba je bila zopet obnovljeua leta 1929 v Kabarov-sku. Rusija vteled tega ne more prodati Japonski železnice breiz posebnega dogovora s Kitajsko. Kitajska vlada ne misli na to. da bi llitsija prodala železnico, ne da bi vpraišala Kitajsko. MOSCICKI BO ŠE NADALJE PREDSEDNIK POLJSKE Varšava, Poljska, 7. maja. — Tukaj se vzdržujejo vesti, da bo predsetdnik Ignac Moscieki sprejel ponudbo vladne stranke in zopet kandidiral za predsednika. Ker ima vladna stranka na Poljskem večino, bo brez dvoma izvoljen. H LAS ixioor \ saa NEW YORK, MONDAY, MAY 8, 1933. THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Glas Naroda" Owned and Published bj BLOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Bafcaer, Previdni t,. BenedlS* Treat. Plao* of bntiLneaa of tbe corporation and addressee of above officers: ti« W. 1Mb Street, Borooch of Manhattan. New York City, N. I. GLAS NARODA (Voice of the People) lamed Every l)ay Except Sundays and Holiday! it aato ieto velja m Kanado |i pol tet« ........... Ka tot rt leta....... Ameriko In 94.00 $8.00 f 1.50 New Tork za celo leto......$7.01 Za pol ieta....................$3.50 Za inozemstvo am. celo leto ...... 97.00 Za pol leta....................«3.50 Subscription Yearly 16 00 Advertisement on Agreement "Glaa Naroda** lahaja vukl dan ixvzem&l nedelj in praznikov. Popisi brca podpisa In oaebnoatl ae ne prtoWnjeJo. Denar naj se blagovoli fatUJetl po Mooey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae aasa tod! prtj6o]e blraUfiGe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. RUMENA NEVARNOST "GLAS NAHODA-. 21« W. 18th Si™*, New York. N. Telephone: CHebea 3—3878 PARME RJI V DRŽAVI IOWI - Iz države Iowe poročajo; da j«1 konvencija Farmere Holiday Association napovedala splosen farmereki štra.jk, ki se ima začeti *ine 13. maja. J^trajk se nv bo vršil e<> vlada še pred trinajstim majem kaj uspešnega ukrenila za pomoč iarmerjem. Začetkom prejšnja tedna je pisaio časopisje, da je tkupina farmerjev odvedla i/ sodnijske^a poslopja in*-kej*a sodnika, k<*r jim ni lit*t*-l (/»»ljubiti, da ne l»«» iwlal do vsled dolgov pregnani s svojili posestev. Obupani so in so začeli vstopati v radikalni tafbor. Njiliov odpor proti oblastim je imel zaenkrat Je to posledico, da marsikomu ni bila farme, zaradi neporavnanih dolgov na dražbi prodana. Stem, da da napadli zastopnika postave in reda, SO pa, gospodarskih izkoriščevalcih in ali nekoliko predaleč. ! n™(lm'ki!l- v samo Mandžurijo se XT-1 v , ..,. _ x. , . _ I v teku zadnjih desetletij po ni- .Nihee ne more tajiti, da so tanner p po Srednjem Za-j »ko-japom>ki vojni priselilo okoli padu v obupnem položaju. Toda to je 'deloma n jihova last-! 20 milijonov Kitajcev, soo.ooo Ko- na krivda. I rojePV /'t 2ke. ki jo povzroča vsakoletni milijon-ki prirastek. vidi J;i-Jtonaka edini izhod na j-ivr. kjer so "in-..iu:ia ozt-ulja prazna, ki pa jih drze Anflu^i trdn<» v svojih j test »• h. »»red vs.ni j.- za Ja;> oiea ♦ J ljubljena dežela Avstralija > svojim .stitesQo ni/kiiu it-vilom prebivalstva, z ir<»rkiiii jkmIj<'n in a ojrromnuo prostranstvom pu-zemlje, ki bi jo j.ritini jajH>n->ki .s»djak iie^lvoojiio izpremetiil \ rodovino. a.ko bi se smel v nji naseliti. |im čeprav samo v onih delili. kjer Evropec smatra, da j- življenje nemofroče. Vmrsna otc»eja. ki jih Jajxyiska .smatra kot prvo etap<» za svojn proilirauje na jtur. ne pridej«* toliko v jM^tev za nase-liiev. marveč b- kot strateška pozicija na o^voj -valneni pohoflu., I*o svetovni vojni se je Japonska znatno približala .svojemu eilju. M aria ni in Karolini. japonska mandata, so v neparni ni bližini Nove (i vine je. kakor je Formoza ža devno nekaka izhodna t-w ka za Filipine in za vse indijsko ot *'je. Tu se že o vztrajali pri svojih zahrevah. Seioj iti vse. da jim razmere izboljšajo, kajli dobro usjH vaj«• vhIiio botrel>ovali. kajti tak ujH»r ne ostal brez posledic. Praised. Roo* velt si resno prizadeva pomagati farm-i iemu prebivalstvu. Toda on ni čarovnik, ki bi jim kar preko noči pričaral blagostanje. Nekoliko pljeiija je treba, kajti dežela tiči pregloboko v men*virju depresije. »tvn z .1 aiponei zelo pripraven našeljen-.siki material za severne kraje. Ve.s japonski ljudski prirastek hi bil leto za let-oin zaposlen v industriji, ki bo monopolno zalagala kitajski trpu iz Dm^itva narodov, zastopajo .Japonci zelo zanimivo stali-šee. So proti velikim oklopnitam. proti velikim podmornicam in proti mat.ivnim ladjam za letala, leo-.se»l in Angleži lo pospešujejo že od konea prosle^rn veka. Grehi car-.sk^ 1{iisije. ki jt» tako kratkovidno zanemarja hi svoje skr.fjno azijsk«. krilo in po«|(' da tajiti: r ni ena nevarnost dobiva pml j;i-poiLskim vwtstvom resno «»b!iko. /»• danes je .JapoiLska mogočna velesila v vsakem pogledu. Kavno dejstvo, da .s.- je kultivirala in ri-vilizirala -.anio na zunaj, v svojem J1 est vit pa j.- ohranila 11!' U!g< rt.-K o barb.?rs 1 vo. ji daj-silne predn.».!i fir«-i| belimi narodi. Ako vpreie v svoj v i 'Z v* k iiaj.sk e in drug»* niim-g.»Lske narode, temu rmeneiuu Smrtna kosa Zega Frane, upravitelj župnije v an. Hinko Nučič 501etnik Te dpi je slavil nas rojak Ilinko 'Nučič. sedaj odlični član Narodnega gledališča v Zagrebu, svoj pel-(b-setletni jubilej. Kojen je bil 24). aprila lss:t v Ljubljani, in se že kot .šestnajst hit ni mladenič f 1 S!>!» > posvetil gledališču. Ostal je vse tlo lrta 1N12 član "Slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani" in f)«>-stal med tem že tudi režiser drame. Nato je odšel leta kol igra- le«? in režiser drame v Zagreb, kjer je ostal do leta l!HK; nakar je hi! pozvan v Ljubljano, da oživi novo slovensko «j!ed:ilišče, ki je bilo med vojno zaprto. Z njegovim sodelovanjem so odprli kmalu po*em tudi današnje dramsko gledališče, ki j" bilo prej nemško. Lota je osnoval tudi novo slovansko gledališče v Mariboru, katerega je vtulil kot upravnik, dramaturga režiser, igralec- in .see-nograi' do zaeerka sezone l^l-lh?. ko se je vrnil zopet v Zagreb. Ime igralca Nučiča je ime umetnika silne volje in moči; človeka poštenjaka, ki gre s pravico in resnico. V njem je poosebljena toe-no.st in natančnost. Mož-bescda. J)o svojih podrejenih je bil vod-n»» ljubezniv oče in skrben gospodar. Nučič je danes na vrhuneti svojega razvoja. Umetnik velikega formata. Prepričevalen in resničen. Vsak njegov lik je itz sebe izklesan podoba človeka, ki je prikazan z vsemi odtenki čuvstev in značaja. Nastopil je okrog 3000-krat- v najrazlienej-ib vlogah od mladih junakov do karakternih stareev. Režiral pa je nad 2iromaš:vo. v k i tereni je živel pokojni brusač. Vse iiu-t je je obstojalo iz nekaj ve-j«. stih kosov pohištva in kupa eunj. Na razpadaj(H-i mi/i j- le/alo nekaj /. okorno roko v nemščini po. pisanih papirju. S tc/avo se je dala brali zadnja izpoved nesreč m-ga brusačii. ki je naravn«>st uiui-r:»l oil |in lakot.». pretlt*n j.1 sam napravil kotn-e bedtemn življenju. Ztliavnik ni mo^el na trn-plu ugotoviti v/.roka smrti. Laliko da je bila naravna, in siecr od onemoglosti. lahko na tutli od zastru-pljenja. Verjetno pa je poslednje. t> čemer sveiloči tudi pismo, ki ga je -nesrečnik zapustil. Policija j.1 odredila prevoz trupla v mrtvašnico, leseno barako z njeno revno opremo pa .so zapečatili. Oh času, ko se je mudila komisija v baraki. se je zbralo zunaj v Frančiškanski ulici ogromno ljudstva. Nenavadna smrt in strahotne oko-liščrne. ki so jo povzročile, so napravile na prisotne pretresljiv v t is. SMRT POLJSKEGA HABSBURŽANA V Žvuieeu na Poljskem je umi 1 7'Metni Karel Štefan Habshurg, iz r dovine Ilabsbiiržiiuov. vo;- n<4 je bil |m» ^pora'umo meti l)nn..-jein in lierlirKKii »b i. -« mi vta.lar ja '»...j .-e |h Ij^ke «lržitv»a «.rCi i- ij- m Dunaja in lb riina. K ► -e je « »ilovala .sini st »jifn jm». • >k.t re pn; lika. s.* i K i :>*1 Štefan Hi' — i burški umaknil n.i >vo;.» imetje i:« ; s» al lUi -r d rž;» vi.. :ii i ■>.■■ re jmbliie. K d j'* /' lo d. j re/l i: v* > rail jMKlpiral poljske i ullurne u sTaU«»\e. Njegov iolfiN-i -rt- :etr e i I i " Poljaki, irziioiiu l't>i jakinj.i-mt. N--kal»*ri -hi s4- tudi ln»rdi i.«i ^traoi P<»lj-ke |»r»>ti l»oljše-vik^m. V soboto srno šli v Downtown pivo pokušat. ✓ Ni se izplačalo. Po petnajst centov vreek in malo smrdi ji vega sira poleg. Pivo ima precej inflacijske posledice — to >c pravi, da je želodec napet. Taktično pa ni v njem nobene redilne vrednosti. To .so menda predpriprave za denarno inflaciji*. Dolarja bo dosti, toda zanj bo mogoče presneto malo kupiti. Triproc-entnegn vina. ki L'.'i prn-. Neumni r»>.-»»». »atim \ ur-v-artio sti so. da jrh kdo ovad>. r.lda tdlia.st je postala precej popustljiva. Skoro \> /at eno. v.-asi pa tu li obe (..'•••si. |)((,'i bolj nevarni .se t i.»t*i prijatelji, ki pravijo "did»er visVr*. !;>> st->pi.:o eez prag. ko se V po.'.'lt liri [Mcslav- Ijajo. i»;» f t i t i "laliko noč" u<- mo rejo reči. * Kot znano, ne vedo mestni ljudje posebno dosti o poljedeLstvu. Zgodba t) mestni gospodični, ki je domnevala, da rastejo ž-mlje na drevju, je znana. Značilna je tudi ta: Bleganfcna in moderna mati .se je podala s svojo šestnajst'otno hčerko na počitnice. Na izprehodu srečata farmerja in ga začneta vpraševali o tem in onem. Sta vi ja I i sta mu tako neumna vprašanja, da bi mu kmalu sliibo postalo. — Kaj ra*te tukaj? — je \-]>r;i-šal;« hčerka. — To, ki ima belo Cvetje — To je ..rompir. — gospodična. — Kaj je pa tisto, ki ini" olav-kasto cvetje'.' — Tudi krompir, gospodična. — Ali je. kaj razlike.' — Seveda. — jo je vlekel farma". — Trsti krompir, ki ima belo cvet/e. .se mora olupili, prcdiio *e ga tla kuhati, krompir, ki ima plavk isto cvetje, .se pa lahko v obiieah je. M.Hlerna mali. ki je h«., da biti bolj pameti! r >t hčerka, jo je pr.«ir'jivo f»..g|etla!a r-!c«»."- Kaj niti tega n^>i v« lela * (Purchaser's 'Signature) (Date) Rl BOMO TOČNO IN HITRO IZVRŠILI V8AKO POSlLJATEV SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 4o malo po^->tvo. hiša z pf tem i subsiui. plili ill vodit napeljana. V rami n t v Mi/iui luesla. — Prav prili«'-no za vsakega; cena nizka. Katerega veseli, nuj piše lastniku: - FRANK KAWSKK. K F D CHAliliEsTON, \V V « li. S NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN "GRUNT" (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" t Cena $1 50 I>itnas s» e d t*, j a I n- k»-. Star .-am t- dolgin'-asi p«»v-«>d. zakonik: mo/. p: .-.aitio doma MJ.ec piš' ncfioročetii teti pi- -tno. 1'r^e ga zrlo pazljivo in zaključi takole: SIcer pil ni pri nas nič u.»vetra, le iiiiši luut ka j«-dobila devet mladih mm-k. I.sto želi teli! tvoj ueva k Mdi<-e — Ali si moreš misliti kaj slab še^a o»i budilke, ki ne zvoni — Da. but-lilko. ki /voiii. Prejšnji teden .se je pojavila na •rateriji poslanske zbornice v AVashin«-tt»nu neka ženska t«'r z.i-klicaJa zborujočim poslancem: — (V boste tako počasi ilchili. ne boste niti v milijon letih odpravili «lepr«9sije! Te 'hexedi* so povzročile v zbornici splošno razburjenje. — Ven jo vrzite! — so začeli klieati narodni zastopniki. Pa je ma šla. pretlno so jo postavili na cesto. Včasi .sem imel napram ženskam velike predsodke. l*a .so razumne in pametne. Ze vsaj tLsta je pametna, razumna in razsodna, ki je sla v Washington povedat svoje nine, nje. a s, m "ftlAl Bit&D AT NEW YORK,. VOKDA-Y, MAY 8, U933. THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. B. 2ENSKA ZVESTOBA f Kitojaka pri/wrcdka.) Pred v«* stoletji je živel na Ivi-. Kljub nirmerni žalosti ,pa je o-1 tod« prikazen je takoj zonet izgi- ta>kem modrijan T*ti»-j»nfr Tse.:stala vdova vendarle žendca; ' im-M-i -- •• n;. mi s.* j,- Z lr.|H> mladenko. Da .V. s a do rasa je j »ogled al a na lepega In se mogel popolnoma ]>mvetiti mladenič«, ki je bil med žalujo-iu. Jn nI vjn. .v je preselil z ženo'«-.jmj v njeni hiši. Po služabniki: na miren kraj in odkloni) visoke! j, poizvedovala, kdo je zali mlade- dr/avne službe. ki so inn jih ponu jali. \eked«-)a mlada ženska v žalni oMeki in je r veliko be-lo pahljači — hela barva je pri Kitajcih znak zalomi — vztrajno nič. Zvedela je. da je prišel iz daljne de/.ele; hotel je bil j>ostati nee ne njenega moža. pa ga je sm^t prehitela. Vdova in mladenič Mu m- v-ak dan srečala pri mrlwhi, njune misli pa niso bile pri rajnkem. Rože ljubezni so jima zakrivale krsti. Vdova je strastno hrepenela.
  • kmalu poročila, mladenič pa radoveden vpraša ženo. kaj name-jj„ j^ opozarjal na težkoče. \i i m H rava s takim ravnmi jem. .Inkaie dm olj pahljačo?" se mu ni zdelo prav. da bi svetovali pni isto streho r mrličem. To dc vdova je imela dovolj denarja za oba; krsto so prenesli v lopo na koncu vrtra. S tem so bile ol hranjene ovire; kmalu so obhajali zenitniun /. veliko sloves- "PACAJ" K CIPELF Ni dobro, ako presajamo pre\eč bt win i h cvetov z nemškega Pnr-nasa 11« jugoslovanske livade. — Menda ni kmalu jezika, ki bi bil ta-I ko pomešan z rarnimi spakedruu-l kroni iz nemščine. kakor ga najde- Talg> sva >e ljubila," mu od-.nostjn. I vrne /ena. "da Mm možu. predeni Ko je sedela srečna dvojica za 'ino v *"asoiP'*'l1* tiskanih v "jmro-> umrl, morala obljubiti, da se 1 ..vatovsko mizo. je mladenič naeu-1«'«vc»nSčini". Posebno v inseratn nn bom omočil«. «1: kler s,- njegov krat |»obledel in omedlel XevesTi 1>a t1ul* v ^ngill trgovskih sr je zelo pristrašila. glasno »jh-'°«lasih- Mi S,OV°nei s,no siePr san,i bala in si veliko prizadela, da bi oa; l>oznn,i "«*«**"«» mesnico jezika zopot spravila k zavreti: Stari min-' "1nrih '.Vnbljanskili kuhane. Tej d< ničev dužabnik, ki je pritekel nn s,m» ,lo|>olnnnia ne posuši. Sedaj pa." j«* nadaljevala in pričela znova krčevit o jokati. "sedaj pa se grob noč«- posušili, da.sj že več ur pomot*. ko je .'nI kričanje, je pov.*-J ■ Pa vseeno nismo imeli v svojem be- sednem zakladu toliko nemčizmov pahlam okrog njega." "Me--, si vredna usmilenja.' ji (dal. da njegovega gosnodarja v«a-mlvrne modrijan. "Ali dovoli«. dal k. leto enkn* napade taka omoti- k'ot »» "* <«™ve. ti p itnagami (Irob se b> gotovo hi- en "Ali ni pripomočka, da ga rr { "vešera.," namesto pralni- treje posušil." Jš-imo?" hitro vpraša nevesta. raaharom na itofovan..stre- n.mnesto žimnice; imajo p rasa Vdova z veseljem sprejme p«i- J Služabnik pa ji odvrne: "de pri-nudho in p<»da modrijanu ravno! |>omo,'-.-k, toda samo eden. zahl»4*o. kak^r jo jr Imela ko ga je preskrbeti. V ko-.areu \-ro- ~ pa mi je pripovetlova! ,:,„, .Minlrijan pa je imel č.ulo-^ voaa vina mu je treba dati m čgan,*;in ijntelj izza d%be takoj po prevra-delno ne \ da je za^til vetrove, iu kakega človeka, da ^e skupaj iz :tn- rwtn,k hiyS* avstrijske arma-grob se je rc pnn- kmalu posušil, pije. Poprej je njegov ot-e ukazal ^ hl{ v na*° Za Vsa snVna in v.-sela ^e je mlada j umoriti obsojenega hnde.delca. Kaj:-' ,n?ro > ilnhl[ sl,1:l ™u |.ii *'.ika ni pokvaril tuji nemški dtiii. Častnik — ncniara je bil Slovenec, r, .... i •• **A,i «"*Ioveka, ki ni i.* Kakopak — mu ie naročil: pne:»j Zamisheu je vrnil mcvlnjan ,, . _ ^ ,__. 1 . ... . . «ioig'» nriitf'\-. niso prav ta-ko riobn :,ii rinelf. Sedai se okrene slnpra in 7 belo pahlaeo domov, /ena je jir. . , ... . „ • , .....; ' .. .... . . . vpraša vdova, ko se je hitro n ■ s w . Ko se pa le ne - vrna • • '."l V,T ' : kmftlll. ^ Upnd eUt » »j!«. k.Hl ImhIiI. Ioo,I»I j, j,. U,., S,. ,.[)a ,. ,v|vn,„ kj,. t(.r „a isk((t A\ir S1) najH^ Xa naj jih dobimo.'" vdova zahvalila modrijanu in »hI- ; pa naj tu storrm« .'" šla. mu .je d'^gwlilo .T vdovo in prista-v i I : " Vidiš, da • žene ne;*anovit-ii.► kot valovi morja. Dokler nio?. živi. so tnu vdane, kakor hitro pa umre, komaj čakajo, da se njeg-iv grob po«o*i." .Modrijanov« žena je bila zelo »i-ž-aljena zaradi teh besedi: "Ta vdova." je dejala, "je sramota za ves ženski rod; pokriva tudi njeno sr ee." Vsa razjarjena izvije možu pahljačo iz rok in jo vrže v ogenj. Kmalu nato j- modrijan zbolel; vs-i IjubernivH .-\rh in postrežb,t « j vrtu s črevlji ob zid«, ko je — "To je nr»ja stvar." je dejala j streljal vanje. — Tako se je naučil žena, vzela %fkiro in stekli) v vrt- !g«»spodar, dn s<» pravi ".pucati r.o lrvpo. Hitro je razbila pokrorv. Zelo s^ je začudila, ko je .slišala globok \zdih in videla, da je odprl mrli« oči in se ]>r^a-i dvignil. "Ljuba žena," jo nagovori umrli mož, —1 **|wvlaj mi i-oko in mi i>omagaj. da vstatiem!" Žena se je kmalu otresla strahu in se zavftla prav vfM^lo hliniti. Ko srbohr\-at.s."ko streljati, do." i m snw Slovenci v Ktavi drž-ici "pueali št i fllne" namesto sna žili či*Vlje. . ... v. . . I se ie tnoz vn-al v hiso m se cudtl; lil« trove /ene je bila z;iman. Nekaj . .. , , , , »i- .'dn se vrmi na domu veselica, da ze. trenutkov pret| smrtjo je poklical j ... . i i j ... , . ... i - i na ne nosi uiIiip obleke in sk J . la vse pomisleke. Vendar pa je mi- slila. da je izgubljena, ko .se je mož napotil v ohednieo. j« to izgovoril, je modrijan umrl. Krvta. v kateri s« počival« zem-s!ii ostanki umrlega, je morala o-».tati v mrliški sobi tako tlolgo. do-kler vražarji ne določijo, kdaj naj! mladenič in služabnik izginila br»*z s.- vrši jn-nreb. Vdova je jokala. I sledu. da se je razlegalo po vsej hiši. St--J Ko je žena. zagotavljala moža vilni prijirtelji in učenci mjne«m v 'čuo zvestobo, jrr naenkrat reče so prihajali vwik dan v hišo in "♦<> modrijan: "Ozri se!" Meti vrati lazili tieisrečno vdovo. ,je stal ženin s starim služabnikom: m JE REVŠČINA Ruski emigrant Vladimir («'i-oevoeki. nekdanji častnik, ima lice i tarča, dasii je samo 42 let st:ir. Ima lep bas in si je služil v FTari-r.it krnh s f>etjem v zboru. A kriza je vzeta tujcem zaslužeik. Gline, vecki je tbJgi> stradal in- ukradel tri knjige pri starin ar ju na boule-vardu S. Michel. Prodajalec je o-Ženi je odleglo, ko je videla, da| pazil tatvino in ]M>klieal stražnika. Vat je hotel knjige vrniti, a prodajalec je zahtevaj njih vrednost. !»7 t ran kov, "ker bi sioer ostal zločin nekaznovan". Glinevecki je bil popolnoma. brez denarja in policijski nadzornik je moral odstopiti zapisnik sodni oblasti. "Zakaj ste kradli ?" je vpra-šal sodnik. — Hotel sem dobiti vsaj dva ali iH franke, da bi se okopal." je odgo- Zakaj večina ljudi takoj ]msue-nia vsako modo. pa naj bo še tako neokusna in nesmiselna.' Zakaj .najde umetnost, pa naj bo kakršnakoli. takoj svoje oboževalce in posucmaJče Podobno je t«di /. znanostjo in politiko. Zakaj dišimo pogosteje "da'' in "amen", nego "ne" in "nikoli" 1 S tem vprašanjem se je bavil ttwli znani ameriški pailiolog Donald. Laird in prišel je do zafcljučka. da je ta značilni "da" človeku prirojen, ne pa 'privzgojen* Beseda "tla" idi pritrditev je posledica vpliva, ki brani človeku samosrojuo misliti in ravnati. Človek z močnejšim "da" nego "ne" ie navaduo A-edno ]>ri|»ra-'vljiTi prevzeti nazore in voljo drugega in prisvojiti si jih. Tak člo-I vek je podoben dobremu mediju. Ce bi ncft'brlo ljudi, ki podlegajo tujemu vplivu, bi ne bilo uspehov drugih, kakor ne more bili izkoriščevalcev brez izkoriščanih. Da je na svetu več ljudi, podlegaj oči h uijemn vplivu, nego močnih poedineev. so dtikazali številni pttskusi. Tako je psiholog dr. Warner Brown univerze California preizkušal več študentov. Dal je napolniti trinajst enako velikih steklenic, in sicer eno z alkoholom, drugo z. brezbarvno tekočino z me-tholovim okusom, tretjo z oljem, ostale pa z vodo. Steklenice so bile v navedenem redu postavljene Ji red študente, da bi po vonju ugotovili. kaj je v n jih. Že prej jim je pa profesor zastavil loko formulirano vprašanje, da bi labko uganili, kaj je v steklenicah. Le nekaj študentov ni podleglo profesorjevemu vplivu in je prav odgovorilo. kaj je v stoki eni ea h. drugi so pa odgovorili v smislu profesorjevega vprašanja in pod njegovim vplivom. Za drugi poskus si je izbral dr. Brown zopet nekaj študentov in študentk. Za verza t jim je oči. potem se je pa dotaknil z obteženo, na vrvici protsto viseeo plntovino >tirrkrat njihovih »liani, a štirikrat z neobteženo plut o vino. Večina, je odgovorila I udi pri urob-toženi nlmovini. da čuti na dlani težo. Ilazlike torej večina* ni spoznala. Tretji poskus j«' napravil dr. Iti own s .steklenico v navidez žareči m ogljem, ki je pa bilo v ^ resnici na steklenici samo na/di-!,0}kano. Xa Brotvnovo vprašanje, ec r-utijo toploto, so gledalci veeino-ma pritrdili. KLko pa v tem poirl«du značilni samo poskusi dr. Browna. temve-naletimo na take pojave tudi v vsakdanjem življenju. Na vplivu moenejših ljudi na šibkej.še sloni nsprth politikov, diplomatov in končno tudi zdravnikov. Znan-x^veno je ugotovljeno, da podlegajo vplivu bolj ženske, nego moški. kar vidimo v vsakdanjem življenju. Logika je la**tiia moškim, d Or i m. je pri ženskah retlka izjema. Zato je potrebna za obvladanje moškega močnejša individualnost in tako je na svetu malo m*o-1jenib. v - Zenitovanjski Mešetar ; (Iz zbirke Rado je Janko viče vih *■ povesti "Drumom i Sokakom," * prevel A. K.) ; - -K-. - - mm^mmm Milili W ( XiulaljevanjeJ — Seveda. Boj i m se. ker so {►ovseni drugačne. Pa tudi lepo število tržanskih sem oiuožil na kmete. Kmet se je malo pogospo-dil. Tudi on bi bele roke!.... Videl soin kmeta že v vagonskem re-stavrantu. Predno si je prižgal tobak. je uljudno povprašal, ee sme. Naročil si je finega vin«, napil je pa natakarju in trni z njim! Tudi v ložo se je v gledališču že navadil. Tn hvaleč selo. či»"a Cvetko pTe-tipa žepe. izvleče pismo, katerega mu je neki kmet izročil za tržan-ko. ki je bila čez leto na kmetih. — ...Vaša iskrenost, prevelika pravičnost (tu čiča Cvetko dvigne glas) kakor dober duh v ravnodu-šnosti. me vedno spominjajo na vas. ."-eprav ne morem nikdar do vas radi h. le štele minule! Ponavljali smo. kako >va spoznala. Tedaj nisem vedel, kdo je ona. k«»«ra ima in kani gre. Samo v njene oči sem gledal. Dar božji! Nič drugega me ni zanimalo! Samo prilike sem iskal, da vlo-vim ta pogletl. Kaj 'bi o tem govoril dalje! Tiha na brodil sva d stiskala roke in čutila, kako nama sr«<ča drhli pod grlom. (iJedala sva. kako vi vri lete za ladjo in naprav- A kako vam to izgleda — zmago- • nadaljni nameni. Takoj sem videl. | lj"i° -svoje .'mino kroženj.- po zry-slavno pravi čiča I'verko. Tudi če da diši ]>o ženitvi. j Tak je bil mdi najin načrt /.a bi dvignit trejm« selo nad katero-! — Zdaj moram polagati dokto- ] življenje. koli ]ialanko (malo mesto), »bi se'rat. i l"ra so ]>otekle. ladja se je od* — Koliko časa' bo to vzelo? — Dve leti. Zamisli se. Menda mu pride le nasmehnil: — Pride k meni. pravi, neki ma-lomeščan in se pritožuje, kako mu žena v spanju škriplje k zobmi. — Kosovka. bt*e! Ta ti bo rodila Dbiliča! — Tega škripanja', čiča Cvetko, ne morem strpefi. Kar nervozen sem. — CJa vidiš, gospoda .' Pa se pozdravi. brate, pojdi malo na kuie-te. Tam. pravijo, ni te bolezni. — Kaj je tudi za to bolezen zdravilo, čira Cvetko.' 1 — Podnevi, jngnje božje! j — Pomisli, kako se mora godi-J ti onim. katerih ženske podnevi- škripljejo. |č«s;»r ne ipredlaganii. Drti/iha vice Cvetka ho sptwti v bi, sine .Marko, smeh. — Ljudje so pa res neumni! — Dobro je. »ta so neumni — se hihita čiča Cvetko. -da vi niste neumni? na i mikala. Tu imam izstopiti, tam — pač zaljubljen človek! šel bi do < 'rnega morja . . Zgodilo se je trni. da labko š»» odloži izplačilo I tako. da sem se izkrcal baš v me-onih deset tisoč dinarjev. Vendar *teeu Cvetka. Dejal sem. da prevlada mešetarska strast. — Sine Marko, ti si brez očeta I in matere, .laz sem ti za < ha in za j vse. .Moje zdravje, nikar me ne sodi po zunanjost i... leta so... naš svetu so dobre devojke. !'nj\ j«- (da si najdeš družico. . .to bi rad j doživel!.... 1 Ciča Cvetko si oln'i-e (n"i. Ner-' vozim« sem Zitmaltnil /. roko. — Dobro. »la. ~ 11 iT i »"-i»-a Cvet-i ko. — pamclnejši .si od mene. lino .skrbi t i , » ! sem tykel resno — j prenočim v hotelu, zjutraj pa vzamem prvo lailjo v Be I grad ter da mi n«1 bo iveba presedeti radi od-s»»l ii'.isl i. Hitro selil nekaj pove-eerjal i:i š"l !e»-i. Kar oblet"- u sem ro. prekrižal ropa hitel« za Veni. toda doktorat ' — Kh. doktorat !. . i j tudi Ali mislite, j-T'>van Kurznla uitbil doktor! j A' resnici tudi meni ni bilo tedaj — Lepo, čiča Cvetko toda kaj i rt" doktorata, temveč sem že imel J svojo dekle. I Vi spreliodu na cesti asa je potrkalo ni odpri! pri se ti v drugo ne oženiš? — ITe — se Sineje Čiea. — Umrl t sem .sestal z njo. ko je vedno je oni stari mešetar. . . . Dru«ri 1 sft.ni;> hodila, kakor jaz. Dopadalo mojster se ni našel.... i mi je. kako je imela prste zavite v muL Ivo me je pogledala, bilo 1 je že dovršeno. Da 'bi to povedal Kakor se vitli, je eiea Cvetko J i o i Cvetku >bi (»omenilo toliko kot bil mešetar po krvi. Svoj posel jej izbrisati set na poste! k" na prsih. mMi drago, t V./, nekaj moja vrata. — < M pri. — Kdo ie ' — sine Miirkn skin*im k vr it •!».. — *sit»i- M;irk«>, odlomil -rej; — me objam«* čiča oko — Kaj s.mu odločil .' — Veni. vem. sramuješ znanja. V^i smo taki v družini. Težko obrazu, ki ne z.arudi. — Toda. čiča,. . . . — SsM. j«»k i m«» ! Ntoj ! KLslo izgledaš. Konjeniki.... Tako t-* imam rad! \'.se mestu te je videlo. Po smodniku ilišiš. To je rluh za žeiiiiiii ! Kavno sem pisat tesia-minit.... Nikar me ne s»i»ti p»> moji zunanjosti!. . . . Ciča Cvetko si je oblizaJ zolie. — Poslušaj, čiea. te prosim. Nikar .se ne razburi.... — Kako da se ne razburim, ko sem >pa doživel toliko srečo. — Zaspan sem. — sem dejal. — Jutri moram s prvo ladjo v Bel-grad. — Pusti to! Spi. jutri pa v božjem imenu na tlom. Ne veš. kaj eiča hrani za sinove«. (Konec prihodnjič.! K VODNIKOVE KNJIGE za leto lahko že sedaj naročite. t- Pošljite nair in knjige Vam bodo poslane naravnost na. dom. TJiročila tprejema: "GLAS NARODA" 2I 6 W. 18A Street New York. N- Y. » » • - m * Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnja Vam zamoremo dati najboljša pojasnila i« tudi vse potrebno preskrbrfi, da je potovanje udobno i« hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. 1ti preskrbimo vse, bodisi prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in iploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, t» kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega irenutka, ker predno se dobi, iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ea brezplačna navodila m zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. ' '"Gla* N4rod»"' • -216 We* H«*h Street New York. M Y: . -• O Vsakovrstne POUČNE KNJIGE POVESTI in ROBIANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. ?.8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN • u LAS I1KODA' - - - J": \ YORK, MONDAY, MAY 1933. THE LARGEST SLOVE NT DAILY hi U. 8. A. DED8GINA ROMAIT IZ ŽIVLJENJA ZA " O L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H 13 Artur Merten* puntaj« redno bolj zamišljen. Ali ni biio v resnici najpametnejše. d« tefru moža, ki ima tako velik vpliv na Henrika, potom svoje heere priklene na *t-be in -»a napra\*i s tem um pokorno orodje tvojih namenov? Ker ga ni bilo mojroče odstraniti z ltoden-bergovih podjetij, saj toliko «"-a>»a ne. dokler živi njegov tast. je bilo mogoče bolj&e. da ne zveže i njnn y.a skupno stvar. Zato pravi: — Ker tiuuai nič proti temu. dragi oče, kot sem se bal. .-»e mi tinli ni treba upirati. Torej umaknem vse evoje pomisleke. Ker sem ti »edaj zaupal, kar me je težilo. t»e čutim bolj lahkega. .Mislil aem. da boi nasprotoval zveri Jolaiule z dr. lierndom. Zdaj pa si mi odvzel tn skrb h svojim dobrotljrvim razumevanjem in ,zdaj sem i eiien vitake boja žili. Torej naj sedaj stvari laik o potekajo, kakor »so; ne bomo delali niti «r.a, niti proti; vse »»e bo *amo razvijalo. Ako amatrai dr. Bernda za vredn**tfa. da poroči tvojo vnukinjo, potem se tudi jaz ne morem proti viti in bo tako mogoče popolnoma prav. ako tra povišan za uadintžinirja. To zveni malo lepše. Stari gospod se smeje 45,000 BREZPOSELNIH IŠČE LETALSKA NESREČA V MA ZLATO RUDO Zlatouosne reke in f»otoki v Chile so že stoletja znani.. Vendar je množina »lata tako neznatna, da se izpiranje d'-slej ni izplačajo. Odkar pa imajo v deželi inflacijo. >e ji stvar znatn<» iapremenila. KazH ko med jm^osoui in zlatom j*1 fak RU1NEM CELJU . V Marijinem Celju na Nižjem Avstrijskem se je primerila za velikonočne prar/Jiike srtraJiovit« letalska neareea. Avstrijsko letalsko društvo je priredilo ta dan nekaj j razvedrilnih poletov za občinstMo. Driwtvo je dalo v ta tnameii na' SLOVENIC PUBLISHING CO. "VLAS XARODA" lic WEST ltth STREET MEW YOKE, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE PO NEDOLŽNEM OBSOJEN NA SMRT velika, da prihajajo v pošte v tudi razpolago letalo A 132, najmanjše množine zlata. 4.">.(rt»0 je votJil pilot Bistrnan. brezposelnih se je z družinam vred Bilo je tik preti 17. uro V neki vasi bllai Olomitea na kateremu so ,ia«li 1. 11)29 potejm- jha 31arekii zadavljenega v j»ostelji. |M,po| ! Dninar Straka, pri katerem je po- preHeLilo na zlata polja Ln kopljejo dne. ko se je imenovano letalo dvi-v strugah rek in potokov j>e*ek, že- jjuijr, k zarlnjemu poletu. V kabini ne ga izpirajo. V Andaooilu je letala se je razmestila družina deset do nedavno brezposelnih, ki Fl^h iz Marijinega Celja. Bila s»- v lastnih avtomobilih vozijo na K-ta to Irena F Imeli. njen mož Er-svoje zlate pareele. ]vjn Fleseli in šestletna dekliea Li- , Novopridobljeno zlato je ,-a ehil- zrka piescli. Dekletce je držala n.a- f^"' pa Je orožn^tv<> P° sko uvozno trgovino izredno velike- ti v naročju • ! kljueju dobilo v roke dokaze, ki g a jxunena, saj je bil zaradi p«-; Aparat ^ je z izredno lahkoto' Polenoma oproščajo Strako sleher- ne krivde. Na podlagi novega dokaznega te puh prenočeval, je bil zaradi tu jjojasnjene smrti aretiran in .sodišče ga je obsodilo v smrt na veša- | lih. lie vizija, ki jo je zahteval Stra-1 ka, češ, da je nedolžen, ni imel ni-kakega uspeha. Zdaj, štiri leta po SHIPPING NEWS manjkanja deviz poneliai že skoraj dvignil z zemlje in zaeel krožiti nad ve> uvoz in je znašal v minolem ok- Mož kot je dr Bernd more stopiti vred očeta kot zet tudi v** UV°* ZUaSa' V m,n;i^m OI\" P^rajino. Ko pa je pilot zaobrnil« -- —s* u™ ^ifZ 1 V'obru samo še približno 170 tisoč Sv_ l5^tjamI. gradiva je državno pravdnistvo za brn« kakega naslova. Poleg tfga pa je tudi iz dobre družine in sam » premožen. Je popolnoma mož, ki si more sam določiti svojo sreeo. In ako bo kdaj Jolandin mož. ga bomo vedno držali na naših podjetjih in moremo k temu čestitati. Zavrzi tedaj vse svoje*pomi-slede in pusti stvari, da tečejo svojo ppt. V najboljšem sporazumu se ločita oba gospoda. Artur Me rt ens odide izamišljenega obraza. Evi Mariji še reee nekaj prijaznih besed in jo tiavjde-z iskreno vabi. tla kaj kmalu t»bišče vilo Melauijo. — Že tako -dolgo nismo imeli tega veselja, da bi bila v naši hiši. Zdaj te oskrba starega oecta ne bo več tako zadrževala in zato ne obvelja noben tvoj iafrovor in moraš kmalu j>riti. Eva Marija mu sicer obljubi, dasi ji je bilo vedno zoprno iti T hi£o. v kateri je bil strie Artur grouspoda r. Celo njena ljubezen do tete Melanije j>ri tem ni mogla ničesar Lzpremeniti. Zatopljen v globoke misli, kako velikega pomena bi m o gel biti dr Bernd pri izpremenjeiiih razmerah, se je vrnil Mertens v tovarno. f dolarjev. SVET POTREBUJE VEC KININA Komisija zdravstvenega oddelka Društva narodov, ki ji je bila ]>overjena naloga ugotoviti, kako je na »vetu razširjena malarija in t organizirati pobijanje te zahrbtne ; proti bližnjemu Sv. Boštjanu, se je letalo nenadoma spustilo k zemlji. V višini 81) m nad zemljo je začel aeroplan kolebati. S skrajnim naporom je pilot okrenil stroj ta-iko, da je prišl izven območja električnih vodov. Tcdajvi pa se je za-eulo več zapored n ill detonacij in v bližini neke čuvajnice ob prcgi je aparat treščil navpično na zcm-Ijo- Ljudem, ki so prihiteli na mesto nesreče, se je nudil grozen pri- htevalo obnovitev procesa. Preiskava je v teku, vse podatke pa drži pristojna oblast v strogi tajnosti, »la ji pravi morile« ne uide. JStra-ka bo po vsej priliki takoj ob obnovitvi razprave izpuščen iz ječe in bo eelo prejel odškodnino, ker je bil |h» nedolžnem obso.ieu na smrt. MILITARIZEM V RUSIJI Ko nekoilko zatem *e«di Eva Marija pri svojem *tarem očetu in mu hočeibrali časopise, pravi Rodenberjj nenadoma: — Vovej mi. Eva Marija; ali si opaizila. da .se dr. Bernd zelo zanima za Jo? Zvedavo ji gleda v oči in opazi, da je zardela. Toda njeue lep* oči ga široko in resno jMrgledajo. — N*e, oče. tetra nij»eui opaizila. Kes pa mi je Jo danes zjutraj zaupala, da je dr. Bernd popolnoma po njenem okusu, da ji ugaja in da je ujeu namen pridobiti si ga. O tej zadevi ni razpravljala prav nič tajinsTveno in vsled tega menda ne napravim nič nepravilnega, ako o tetn govorim. Uodeub«*r}jT jo zamišljen opa»zuje, kajti njena rdeek-a mu je mnogo izdala. — Xe, to ni nič nepravilnega, l.er je tudi .Jo nekaj sličnega zaupala svojemu očrtu. Torej Jo si lioee osvojiti te^ra moža? Ali tudi to spada k modernemu svetovnemu naziranju, da si ženske skušajo osvo jiti moža t Ali bi si ti hotela prisvojiti kakega moža, Eva Marijaf Eva Marija zmaje a. glavo. — Ne, oče. prav gotovo ne; toda tudi nisem moderno dekle, kot Jo, temveč, kot pravi Jo. malo nalzadnjaška. — Veseli me, da imam saj eno vnukinjo, ki je v tem oziru malo nazadnjaška. Toda. da še enkrat pridem na dr. Bernda, ali misliš, da ji moi, ki bi dovolrl. da si ga osvoji kaka ženska? Evine oči zažare. Ni vedela, kako trdna zavest in neizmerna zaupanje je tikalo v lem žarenju. —- Ne, oče. O tem »eni p<$iolnonia prepričana, da je tudi tir. Bernd v tem oziru na^adnjaiški in hi bo izbral ženo po svojem sreu. Hlari gospod prikima. — Torej si bo morala Jo ogledati po kakem drugem možu. Kolikor jo pozuam. ne bo umrla tz zlomljenim srcem. Eva Marija se mora smejati. — Jo? Prav gotovo ne, oce. kajti to bi bilo le premoderno. Zopet gleda Rodenberg zamišljeno v Evin krasui obras in v njene jasne, ponosne oči. Zadovoljno se skloni nazaj ni reče : — Zdaj mi pa beri. Eva Marija. Eva Marija začne brati in njen prijetni glas se je prilizoval njegovim uševom. Nje-gov pogled je vedno gladil njene lepe obrazno poteze, nežno zaokrožene ustuiee in jene plave. kovinsko lesketajoče lase. Tedaj pa si poleg nje privabi močno postavo dr. Bernda. Da. mnogo bolj primeren je bi! za Evo Marijo, kot pa za Jo z njenimi fantovsko pristriženimi lt*mi. Artur je prav gotovo bil zastonj v velikih skrbeh, da bi dr. Berotl mogel postati njegov zet. Eva Marija in dr. Bernd bi bila najprimernejši par in prepričan je bil, da se ni varal, ko se mu je zdelo, da je opazil, da se nista pogledovala z brezbrižnimi očmi. Toda sam si je rekel: v to ne sme nrkdo drezati, kajti vse »e bo razvilo samo od sebe, kajti oba mlada človeka imata svojo pravieo glede svoje sreče. Miren izraz se mu razlije po obrazu, ko pomisli, kako lep par bi se mogel napraviti iz Eve Marije in dr. Bernda. Vedno bolj ga je obhajalo prepričanje, da tukaj Jo nima nikakega upknja in že je pričel premišljevati, ako ne bi Arturju Mertensu nekoliko namignil. Toda to misel opusti. 'Ni se mu zdelo možato, da bi odkrival Evine srčne zadeve, izlasti še. ker je to samo slutil. Konečno pa ni bil niti dolžan in za to Judi ni imel pravice, da bi o tem s kom govor1"! in tudi z Mertensom ne. In za Jo bo mogoče še dobra šola. ko enkrat ne bo mogla izpeljati svoje volje in bo spoznala, da hočejo današnji moški imeti »pravo ženo, kadar si je treba voliti svojo soprogo. Prihodnjo nedeljo je smel Kodenberg vstati in v*a družina j? bila zbrana v vili Rodenberg, da mu čestita. Tudi na terasi na solncu je smel sedeti pol ure in veselje nad ozdravljenjem mu je sijalo i« oči. O tem ni hotel ničesar slišati, da je moral po določenem času zopet v svojo sobo, -toda Eva Marija je vat rajala pri svoji zahtevi. Jo in Egon sta se ž njo pričkala, češ. da je preveč kruta proti s-ta- * remu očetu in Aa bo že sam vedel, kdaj bo preveč. Celo teta Mela- j nija jo j* prosila za malo odloga, toda Henrik in Eva Marija sta ' prijela očeta za roko in ga peljala v sobo. Eva Marija ga je pri tem gledala tako reano. da jo je smeje ubogal. J Ko so vsi izginili v sobi, pravi Jo jemo: — Kaj se vse podfttopi ta Eva Marija. Ker je stregla staremu ' očetu, misli, da mu sme zapovedovati. , — toda ne sme* pozabiti. Jo, kako težko delo je imela s to * po»trežH»o in da je v velikih skrbeli zaradi tega, —- pripomni gospa Melanija. tltfbt'oarčno in br«apomembno izgledajoča gospa okoli štiri-dmet ill let. — Iti rto to oskrbo si tudi izkorišča in človeku je že kar tzoprno. | k prihodnji*.) ^ bolezni, pravi v svojem poročilu. . i • i » • * _ i zor Vrata kabine se niso da'a tnl- da se izdeluje na svetu premalo »• M "" ,v . kinina in da ie to neprecenl jivo , ker * bil° ^ skr^n°- sredstvo proti" malariji predrag).1 Zato vlomih v kabmo; Matl JO ležala v nezavesMi 111 v njenem na-, u . , , ,, . _ , . I ee. Prepotoval sem evropsko Ru- ročiu V metllelo st^stletno dekletce —' . . . , • -i m i- -i * i I sijo od severa tlo jmca. pravi Mar- v zadnjih izdihljajih. Tudi pilot le- J :i h^-ejoltala je bil hudo ranjen. Zena l>ot" I skvi> Harkovn. Sevastopolu. Jalti v kinina. |mta Flescha je bila moi-no ranje-1 ^ ^ mefYUVgt siromaanejšim ljudem večinoma nedostopno. Svetovna proizvodnja j kinina je omejena s svetovnim 1110 nopolom proizvajalcev, k t* tem preprečiti noeenitev_______ Torej eelo ])ri tako važnem lekar- glavi, doeun je dobil Fleseh •StVU. kakor je kinill, ima SVOje pr-j ^ "^ziuitne praske. Le prisotnost, ste vmes šepkulaeija. Posledica je.' pilotove-a duha gre hvala, da se da je ponudba kinina manjša od ! »i primerila Večja nesreča. Ko je povpraševanja in tla nekatere dr-1 namreč videl, da letali pada. J ' hive kinina sploh ne morejo ku-! zaprl dovodne cevi za bene m. h V praški "Narodni Politiki" pri-občutje Ladislav Mart.nek zanimiv članek o svojem potovanju po Ru-i siji, kjer je preživel lani počitni- tinek. Bil sem v l*etrogradu, Mo- C- D rust v nin narodov nadomestiti ki-cenejšim sredstvom, s ti>ta- jiovati. ker je predrag. Zato hoče ne bil bil storil tega, bi bito leta'o 'zgorelo meti padcem v zraku in na 'zemljo bi priletela zoglenela trup-quinom. j la. Pilota so \vo katastrofi oddali v Malarija pobere vsako leto nad bolnišnico, kjer pa je že naslednji 2 milijona ljudi in med njimi je I dan podleži hudim poškodbanu mnogo takih, ki bi jih lahko s ki-i" liiuom rešili. Samo v Indiji je pobrala malarija v zadnjih štirih letih 1.184.048 ljudi. Po ugotovitvah Društvu narodov bi bilo treba vsako leto za uspesaio pobijanje malarije 1.387.411 kg. kinina. svetovna proi-zvodnja pa ne dosega niti polovice te količine. Poročevanje Društva narodov je obsegalo 6."» držav. Na vse 111 .svetu je na malariji obolelih nad eno milijardo, od teh se pa 19.000.000 bolnih »ploh | ne leči. V sami Indiji je nad 100 j milijonov na malariji obolelih, j zdravniško se jih pa leči samo j okrog 9 milijonov. V Ameriki. I NaraAtta kjer je okrog en milijon bolnih. I porabijo na leto samo 20.000 k? KNJIGARNI 'GLAS NARODA kinina. v siromašnejših državah soj m ff^gg pa razmere še bolj žalostne. f Nvw varfe City CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (KNGLISH SLOVENS RUOM) •l*M MU nega častnika me je zanimala Rusija tudi iz vojaškega vidika. V nasprotju s civilnim prebivalstvom, ki je oblečeno dokaj slabo, preseneti človeka krasna oprema vojakov, zlasti častnikov. V kinu sem •videl v veliki dvorani po stenah j mnogo razsvetljenih diapozitivov, prikazujočili poedine vrste orožja, j kako se rabi. kako deluje na boji-! seli. kako se prevaža itd. ! Da imajo Rusi splošno vojaško obvozu ost. ni treba posebej omenjati. V Jalti .so vsi hoteli preurejeni v dela'vska okrevališča. Nekega dne smo si ogledali tako zvano pijonirsko taborišče blizu Jalte. Tu smo videli dečke in deklice v! starosti 8 do 14 let. kako so se! vežbali v natikanju plinskih mask,' kako so begali v njih, plezali čez umetne zapreke in počenjali vse. kar mora človek znati v primeru sovražnega napada iz zraka. Malo dalje so se veabali otroci v metanju n>čnih granat. Viprašal sero vodnika, ikaj pomeni to in kako spravljajo sov jet i svoj militarizem v sklad z miroljubnostjo, pa mi je odgovoril: Imamo mnogo sovražnikov doma in v inozemstvu in če bomo napadeni, se bomo morali zanesti samo nase. 10. maja: Ai|Uitania v Cherbourg 1 >ru[Hrliluiitl v Cliolbuuri 12. maja: < »lymple v Havre Miiuiewaska v lla.vr* Rotterdam v Boulogne 13. maja: Cliumplain v Mavre !iex v Otma Kuropa v lire ni en 16. maja: l.eviatiian v Cherbourg 17. maja: i:ereii|rurta v Cherbourg New York v Clur'wurg 19. maja: SlaJemlam v Houlogne I'.tris v Havre 20. maja: Coiite Cr.imle v Genoa Hi einen v Wrenien Cenreir v Cobh 24. maja: Manlia t lan v Havre Albert liallin v Cherbourg 25. maja: Con le di Sxvota v Genoa 26. maja: M .i je^tic v Cherbourg Minncbuiku v Havre Veen da m v Boulogne 27. maja: lie de Kroni'«' v Havre Satiirnla v Trsi Aquitanla v Cherbourg 10 maja: Kur--pa v Bremen 31. maja: ilamburs: v Cherboiirer I*r«-s. llfiiisi'hl»nrt v Cherbourg Hereniraria v Cherbourg 8. junija: lja.fayet te v Havre Augustus v Gennn Kremen v Bremen 9. junija: Slatendp.m v Boulogne Minnewaska v Cherbourg 10. junija: Paris v Havre 14. junija: Pre*. II u-dlng v Havre Majev tic v Cherbourg Xe* Vo«\ v Cherbourg Aquit;inia v Cherbourg 15. Junija: Con le di Savoia v Genoa 16. junija: Knr-i>i»a v P-rfmen P* tuiland v Havre Itulierdaiia v Buulnfn« 17. junija: Itritaui'. v Cobh lie de Frant-e v Havro 20. junija: l»e Cr.is.se v Havre 21. Junija: Vuli-aiiia v Trat Albert llullln v Cherbourg Manhattan v Havre 23. Junija: Olympic v Cherbourg Minrloiika v Havre Veeiidaiu v Uoulogue 24. junija: Chametain v Havre I lex v taenoa Hr. ni.-n v Bremen 27. junija: l.eviatiian v Chertxiurg 28. junija: Bereiujarla v Cherbourg Hamburg . Cherbourg 29. Junija: Conle Crunde V Genoa 30. junija: Majestic v Cherliourif I Stalendam v Boulogne t | 1. julija: I'arts v Havre Lafayette v JJavre 3. Julija* Kun.|>a v Bremen 5. Julija: iSalurnia v Trst A«|uilana v Cberlxmrg I »eu t seli land v Cherbourg j 7. julija: | lie de France v Havre 8. julija: Con le
  • ime Pe de France v Havre 29. julija: ^'ulranla v Trat Aquitanla v Cherbourg ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRŽE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: AQUITANIA preko Cherbourga--------10. MAJA Potem še izlet dne 5. julija. Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo . . .j......$ 182.00 "ILE DE FRANCE" preko Havre--------27. MAJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane .. .,----$ 101.23 za tja in nazaj pa sanio..........$ 182.00 Kdor se je odločil za potovanje ▼ stori kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in bres vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company M 216 Wait 18th Street GLAS NARODA 9» New York, N. Y. VA2N0 NAZNANILO ZA POTNIKE Glavno letošnje skupno potovanje v stari kraj se vrši na znanem in priljubljenem brzoparniku "ILE DE FRANCE" FRANCOSKA LINIJA 17. JUNIJA 1933 Našim potnikom,tcga potovanja se bo nudile številne izredne ugodnosti in zato je v interesu vsakega slovenskega potnika, da se pridruži temu potovanju. CENE KART TRETJE*»A RAZREDA Od W\v Yorka ilo Havro $.Si;.r,i»; .h, Trsta ZHoznim ml Ilavro «lo Ljubljane -$14.7^. «1» Zagreba l£eliir-k:irte (Round Triju : (id New Yorka di» Ljubljane ali Zagrebu flfQiNI. do Trsta $164Jkl. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na* LEO ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE. INC.. 13.-»9 SECOND A V K., NEW YORK Srenxsh. jBjie 7 Dni do JUGOSLAVIJE Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU REMEN-EUROPA POSEBNIVLAKob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v LJUBLJANO. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga. ' NAJHITREJŠA POT DO STARE DOMOVINE Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega agenta £A Li; i ' tv ... . . . St ■«! - V: