Foitnlna plačana i gotoglnl. XVII. lelfnlk. 1939. oktober 20. 11. numera. Mesežne versli® novine. Vu Imeni prSkmurske evang. Sinjorije reditel I vfidavnik t msAR jAnoS, Murska Sobota. Ček računa št. 13,586; imč ,,Duševni list" M. Sobota. Cejna na cejlo lelo 20 Din., v svonstvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Izhaja edndk na mšsec. Naprejplačilo gorivzeme vsaki ev. duhovnik i vučitel. Luther i reformacija. Nemreta se ločiti Luther i reform&cija i vendar je reč reformdcija vekša. S tem neščemo pomenšati toga velkoga, čiidovi-toga človeka, samo to ščemo povdariti, ka je zgodovina kak bože delo včkša od Ifldi, Šteri v njej delajo. I nišče ne bi bole po-trdo tej reči, kak Luther sam, ki je sebč samo za mrtvo škčr spozno y boži rokdj i je ednok, od dela reformacije guččč, pra-vo: ,,Kak slepi konj sem prišo notri v to dugovdnje". Če spominajoči se ž reformacije v dii-hi v Wittemberg vandramo i poglidneino v srce velkoga sina" proste kmečke hiše, znamenitoga profesora i predgara, troje bodemo najšli v njegvom gorečom srci: Vsej cerkveni voditelov, pape i piiš-pekov, zmožni svetski poglavnikov, sinčv odlični rodbin se ognovši si Bog zbere ednoga prostoga barata, krnečkoga sina, naj ga v svojo službo vzeme i prek njega opravi velko, ndjsvetejše delo: reformacijo, popravlanje, očiščenje svoje sv. materč cerkve. B6g se je nej skrio za oblaki, ne-go vo je stčpo s svoje skritosti i njegova reč je pa žlva istina bila. T6 dr(igo; Štero vidimo v Lutherovom srci, je moč vere, moč ogviišanja: Nej zevčenost, nej modrost, nej zndnje je ona moč, s šterov Luther človeča srca osva*ja i se casari i papi postavla, nego njegovo ogvušanje, njegova vera. Nikaj ga nemre omajati, nej plašlivi tanač prijatelov, nej nevarne grožnje protivnikov. Luther bi raj mro, kak pa svoje ogvušanje zatajo. I stem je posto reformator cerkve. Nišče se ne-mre več skriti za hrbet svojega popa i praviti: verjem, ka tč verje! Za to se ide, ka verješ ti! Ti sam stojiš pred svojim Bogom! Samo tvoja vera te zveliča ! Ne pomaga ti vera cerkve i pape, ne hasnijo ti višešnja dobra dela svetnikov ! Samo ed-noga sredbenika maš : Kristuša ! T6 trčtje pa je: Bardt se oženi. Ntine sliižba pri oltari se spretneni v sliižbo ma-tere nad zibelkov deteta. Neba I zemla, boža siiižba i svetsko pozvanje sta več ne ločeniva. Delo je svčto postanolo, cerkev je prestrdna kak celi svet, delo žiiiavi rok je boža služba, Delo i trtid, pozvania i sltižbe so posvečene, nej po kadili i po-svečenoj vodi, nego kak zapoved Gospodna. Ovo, obnovleno, pomlajeno srcč pr-voga krščanstva bije v prsaj Luther Mar-tonat Posliišaj njega skrivnostne vddrce i prebtidi se na nasledtivanje na novo od-kritoga evangelioma! D. Vera je nikaj drtigoga, kak srčno za-vtipanje v Bogd. Što takše trdno zavilpa-nje i bairivno srce md proti Bogi, te md pravo vero. ¦— Luther. Ešče ti sveti se tiidi strdšijo od sod-be i či ne bi bio Kristuš njihov branitel, stanovito bi tiidi oni na skvarjenje prtšli. Luther. Strdn 122. DUSEVNI LIST oktober 20. Luther v-Wormsi. (Pisao: SZALAY MIHALY, poslov. FLISAR JANOŠ.) V-1521-tom leti aprila 18-ga dneva je Luther v-Worms pozvani pred orsački gjiilčš, naj račun da od krstšanske vere popravlanja (reformatie) včenja: V-Worms se ravna Luther, samo li dčn čaka; Vsiki prijatel ga proseč zadrždva, Boji se za njega, vu srdci se stara, Vnogi ga objoče vu diisi skrivoma: ,,Nejdi, neravnaj se ta med protivnike, Ki te že čakajo na smrt, moke težke. Ka ma bidti z-dela, po tej' začnjenoga, Či te protivnici vmorijo vreloga?" Mirovno posltihša prijatelov reči: »Nestrahšte se nika, batrivno govori: Mam že od casara dano slobodščino, Slobodno tak idem, ar mam mirovščino." — Meo je takšo tiidi Hus Janoš spfsano, Gda je šo vu Konštanz, v-rokaj potrdjeno ; Či je glih bio na nje casara pečdtnjek, So ga osodili, — z-ognjom vzčli žitek. I vse ove druge, ki so reč zdignoli Za Jezuša ndvuk so se bojiivali, Kak je on to v-reči napre vooznano : Preganjanje, mantro, je za najem dobo: Wald Peter je pregnan daleč z- domovine, Wicklef je ošpotan, skopanz-groba z^mle; Vu železo djani, na magli žežgdni, Savonarola od Rlma tak mantrani. ,,Znam!... I či bi v-Wormsi takši ogen goro, Šteroga plam^a bi do nčbe gori sčgno, I teliko vragov čakalo na mene. Keliko žindelov majo Wormsa strehe: Donok bi šo med nje, — nesmem zaostati — Od Kristuša mam jas svedočanstvo djdti: Za Kristuša je pa žitek moj ne drdgi, — Za njega živeti, slHžiti: — nc vragi!" I gdešte ta ide, stančarje bodoči, Vu velki vnožinaj pred njega pridoči, Pitajo: što je tak tč batriven možki, Ka on proti Rimi vOpa stdti, idti? Dobro ga poznajo z-de! njegovi glasa, Povsčd glašenoga casarvoga pisma, Štero je vu vsš mestaj vč bilo djano: »Luthera knjige se vse žežgati mdjo!" Gjiiieš je bio v-jezeropčtsto v-edendvajstom V-dpriliš meseca, dnčvi osemnajstom, V-veliki prestori paiače prčcimbne, Pred vnožinov velke tam vkiiper spr&vlene. Ta je bio pozvani Luther račun dati Od dela i včenja svojga vadliivati. Ah, kelko jih pravi od hiidobe gnatii: Vršden je on smrti, naj bode žežgdni! Penezi i diiia. (Pripovest.)v (Poslovenčo FLISAR jANOŠ ) Pri tžkšaiD reciivanji se je Peter ne mogao zadrždvati, ka bi se prcd s!ugmi nebi zburkao. Či ti\eml žena nchenja na oči raetsti oni 2000 rajnškov, tak on odidti more od hiže, Lr to ne-mre duže trpetl. Nanika žena je pa ?-kflhu]i pred službenicami cniundiaia. Kak je dobro, ka so nii mati že vu grobi, ae so se včakglJ te svšije i zburjave. či bi znsli sirota nak*liko se je pre-meno eti žltek, obmoii bš se vu grobi. Ona sL ma bi že rada m\l& i Peier bisS teda lehko vzčo takio žeao, čiera bi povoJi pencz prišparala z belic i mleka k včrstvi. One režf, štere službenic ^fiha gori vzeme-jo, nespadnejo na pečino. Onc re^' so fakše se-men, štere vdzidejo, ništere po deičt teliko. I či so ililt, neosfanejo tlho m ednora raesti, kak pienica, ali žito, vandrajo od hiže do hiže, n6< vo stmtn rodijo, ržimre vu n<zm žensek vu haj, itera vuha so dnesden rL?no tak odpreta, kak oni gradov vršta, iterc so inda iego meli predprotivniici doli zaperati. I ešče edno n^^ado roijo sinžbenic viiha. Nepravični bi bill, čl bi to pra-?ilf, ka ti vaha nečajejo. TL vfiha dobro Čfijejo, vfžsi eice na std stopajov dalečine. Čujejo eiLe pri zapreti dveraj i eŠČe skoz kusti krepki sten tadi. I ka slfižbenic vflha gori vzemejo, to nepo-zšbijo, ne tak, kak na nje zavDpano zipoved. Ešče i kodiije tiidi, z žterimi je Nanika ver-tinja vnoga dobra včinila, popadnejo z vopove-dani rCči štrlke, pozabivii doblene dari zahvaiiti, ali paičijo se g'a$ dale nestl i dati Jestejo ludje, ki radi gl&sijo tak zvane Mtu(eK nosijo z dosta lažmi zmeiitne. Ta nesrečna fimilija se je tak v zobe da!a Judem. I kOm menje je bilu zroka prvle, ka bi od n\6 itidje hude glasj, tute raznafaJi i nosili, t€m v6kia priiika se je zda ponudila na (6. Vnogi oktober20. . DOSEVNI LIST Stršn 123. Ali vnogi drugi obladnost želšjo, — — En hirešen bojnik njemi tak erččjo: — Vu teški boj ideš sirmdk, krotek baral, Trdit i svedočit svoje pravice zldt; V-teškešom boji se rčtkogda vrtimo, Ki skorom vs&kidčn vu boji stojimo, Al' či pravico maš, boj krepek v-toj veri, To dobro delo Bog obarje, t6 veri! Kak je v-hižo stopo, se je malo strsno, Od vnogoga Iišča i prčcimbe Ičkno; SvekloŠča vu hiži, prčcimba na Itidi Oster poglčd z-6či strela proti njemi. Tam sedl casar i glavdrje, hercegje, Eršeki, pušpeki, prebrani kovetje. — I on, prosti barat, stana nisikoga, Kristuša naslednik i ponfzen sluga. V-poniznom govori prosi odptiščenje: Da ga prerazmijo i njegvo činenje, Či ma* bidti, neve se vse prav šonati I vsdkoga poleg rčda pozdra" vlati: V-pr6stom tuvarištvi je zrasao gori on Med kmičnmii stenami, vu klošteri samnom. Z-svetskov gospodov je retko gda meo delo, Njih plemenitost včiti, ne meo priliko. Na knige ka"zavši, ga ostro pitajo : Jeli vadlfiješ, ka od tčbe sha"jajo ? I da on tak erče, ka je je on pisao, Trdno želejo to, da bi vse zatdjo! — Či bodeš vaditivao, ka si blodno včino, Včasi boš sloboden, vse maš odpuščeno: Trditev, razlaganje nedovolimo, — Naj, bo, kak je bilo, — naj od te čtijemo! AH na to Luther brš odgovor dati Nemre: — ,,tak" — ali ,,ne" — naednok praviti. Čuti, — ka se ne samo njega dostaja, DrOgoga juš jeste, jemanje računa; Dosta prave bode Boga vadliivati, Kak pa Uidčm manjim nesramno podati. Zato, ka naj delo globoko previdi, Si eden den prosi, da si prav premfsli. Na drugi dčn v-lepom govorenji bržni Pravico, istino. — V-tom je zadržani. Preštimano njemi etak govorijo: ,,Ka šč^š pove nam brš, naj te že čiijemo: — ,,Zatajiš ali ne ?" — Povš na nakratci! Ar nega vremena dosta prekldjati!" ... Henja, i batrivno na casara glčda, — Trosi se me dtiša od ognja srdčnoga. Obrdz se zažari, — edno skuzo pfistf, Njega reč liki zvon se omurno zglasi: ,,Či višni gospodje šč^jo od m^ znati, Kratki i odkriti govor Vam mam dati. Dam Vam ! šteri neo meo ni zobi, ni roglov, so se raduvali, ka zda lehko iaz'a!ajo Vajdove. Vište — so pripovedž?ali — te so vs?gddr nž-čiii šteli bidti od ovi drugi. Zda je je pa te ni-šterni jezčrk zgubiček nakeliko zmoto. — T6 so ti sv^ti, prebrani, darovitoi, moralnilUdjč! — Zda se je vopokšztlo, ka so njim penezi prijčtnfiši bili, kak bližnji. Oni so se bogme sarao devali za dobre! — Sratn je more bidti, ka oni, ki so istina preraočni lUdje, za toga iraloga zgubička volo, takii velki bčr ženejo 1 činijol Naimrc ženske so se radOvale jako. Ne so skdvale svoje hfide škodožel-nostf. Casile so bar, ka nakeliko iajc&li-vajo Peter gazdo: — Žnjim bi vsaka spametna ženska lehko vd prlšla. — Ali Nanika ? — Ona je perse od sčbe to tnislila, ka je mudrost z žli- cov j^la! — Vse drflge ženike je zavrgla. — Z titni drugimi je ne hodila vkOp na tračkanje! — Gizdava je bila! — Z t&m se |e tudi samo pre-itimavala, ka je siroraike obdeljavala! . . . Bogtne so že davno šli etakii guči med ludmi: a tak, ka se z tov ženskov kaj nezgodi, tak nega pravice na sveti! I zdaj nje je tu 1 — tak so klajfale ženske. Možki so malo rukračiše glasili pogovarjanje. 1 Nanika je boie dobila od njih zagovor, kak Peter. Možki so tak vadluvali: ka je slepi on človek, iteri nevidi, ks je Pefer pripelao famiiijo v pangroi. Zda perse neve, ka naj čini. — Okoli Nanike hiže je vsigdar vse vredi biid. Nigdar se je ne pripetilo, ka bi na zvonenja hip ne kredi bio obed i ka bi držina ludi ne bi dobila dobroga falata! To je edna istina, ka ka je Peter v roke vzeo, t-sto je nig-dar ne prav prišjo »6, Štera ženska lakšega mo-ža ma, je ne čiido, či se je nesreča zgodila. Bar bi nigdar nebi bilo cd Nanike hfiše zenske! — Na to so pa to odgovorile ženske: ka so možki bojdikaj, jedino je tisto dobro, ka ženska činf (?) Mesto toga, ka bi se njidva poleg ieda tak mogla obnaiati i na tom bldii, naj se mir priseli Strdn 124. DUSEVNI LI3T oktober 20. Nezbantiije nikoga on brezi zrokov, Naj tak vsdko dvojnost naednok prehitim, Brez zakrivanja odkrito odgovorim: nOd vsega, štero včim, tečas neodstopim, Dokeč z-svčtga p\sma se jas neogviišim, Ka nemam istine ino ne pravice. Li teda odstopim i naza vzemem vse! Dušo mojo vera obhodi i ženš, Ona dd reč v-viista, biidi na boj srdce. Žnjč mi pokdžte vi, ka nemam istine, Ka, so mo' včenjd nš Kristuša pravice. Mesto šteri papo, žinat spominate, Šteri skončanja jas nespoznarn za svete, Ar so večkrdt svoja skončanja podrli Ino endriigoga sami prekiinoli. Z-podgovotnostjov sem vse dobro premislo, Ka činim ? Ka dobim ? Do konca prebrodo. 1 či sem bdr stokrdi znova, znova začno, Pri tom mam osidti, vodržati močno\ Proti dušnojvesti je greh kaj činiti, 76 se mam bo/att, li njč se strahšiii! Tii stojim pred Vami, sodte me bar kakštč! Pravica je z-menom! — Bbg pomori mene ! Odgovor je dani, šter'ga slčdnje reči, Kak žerjavi ogen peče, žgč i gori. Velka tuhoča grata, da se sapa čuje, Po celoj dvorani se riim n3giašiije. Čiiduvajoč glčda vnožina bardta, Nišče je ne čakao govora t&kšega. Njegovi vernici, kak se veselfjo, Ti dvojčči se zda vsi k-njemi zdrfižijo. Tam na ovom stra^ni prestrahšna odurnost Bi ga, kak najhitre osodila na smrt. Pdpo poslanec Eck ino žnjim ti ovi Ratajo, casara: »zgrabi ga i vmori \u Ali Kdroly casar je negenjen toli, Svojo reč zničiti nikak neprivoli, Ar sam ttidi vidi Luthera istino I kak je obečao, piisfi ga slobodno! Ali kak odide, gjiileša večina Orsačkokunenje vopove na njega: Ne je prej to človek, nego duh htidobe, Bar štošte ga buje, nevčinč grehote. Ešče i onoga sčgne to kunenje, Što njega posliihša i ma žnjim razmenje. Što njemi obrambo vupa dariivati, Jestvino, pitvino, njemi ponujati: Navsigdar naj bode z-nebes vozapreti, Vu gehenskom ognji, vu pekli md preidti! * * Na Luthera je sod vo bio povedani, I po celom ors^gi vorazgldšeni; Ali Bog je to ne šteo dopustiti, Svojega vernoga slugo prepraviti. Njegov dober skrbnik, te Moder Friderik knjima v-prebt^diišče, se je svaja, šiukanje vsig-dar boie i bole potčki&valo med njima. Tak se je njidva žitek od dnč?a do dneva pohulš?ao. Nanika je dostakr^t moliia, dabi jo že Bog k-sebi vzčo i gviišno, ka je Peter tiidi tak čuto. Pred riižlskov nedelov se jezgodiJo: Peter, kak je v-gojdao gori stano, a\emi je v patnet prišlo, ka bi rad kolščine jo. Žena, Nanik« je to navado mela, ka je na soboto veččr za celo familijo \teliko kal^člnov spekla, ka je redovno ešče žnji gori ostalo i ostanke je sledi nišče ne šteo jesti. Peter jc tak, dabi ga ssm te hfidi na-ra"tao, naj z ostanke prosi. — Ali je pa d?e kodiškinji ?ido od hiže odhžjati, štero ga je če-mcrilo? — Nevemo jeli kodišje tiidi za"to stdnejo rano, naj n\im človek na oči ne meLe, ka so ma-n]dcke, či jc od toga reč, naj do koiSčinov pridcjo. Tak je Peter k-ka>i koldčine šteo meti.Na štero njemi je žena to odgovorila: »Nega več kolščinov, aii prineiem ti krfih! — No, <6 bi bogtise dfidno delo bilo, či ne nšjdeš kolačine. Vetn je ji pa včeraj zadosta ostalo. — Idi samo Eržika, hči rnoja, ti znšbidti ešče kaj n^ideš žnjlh! — Pravla sem ti že, ka ji nega več i ne je potrebno, ka bi je Eržika iskala, — či ti ed~ nok pravira, ka negal — Ali kama bi pa bio on koldč, iteri je snOči eiče gori ostao? — pita Peter. — či ednok pršvlm, ka ncga vcč, — od-govori žena. — Na to se je Peter razprasno: — Jeli je pa pri n&t že tak, ka kodiije po-jejo od nsši Jamp koiačine, zda njim je žekrflh ne dober. Dnes — vOtro že t& pridemo, ka niti krfiha ne bomo meli, At kodiije vse pocerajo. Perse, tak je to tam, gde žena od kodišov nika ne šajnaliva, ali od moža i decč pa vsel — Nemrem zaati, zaka iččš dnes rdvno kolščine, — je pršvla žena. — Zagvuino zšto oktober 20. DUŠEVNI LIST Stran 125. Se je preskrbo, da ne bode manternik, Nespadne na porob on neprijatelom, Ki so želeli krv njegovo z-divjostjom. Med domo potuvanjom ga Moder Fridrik Z-vitčzi dao zgrabiti, odnesti v-Wartburg Grad, vu gvušno mesto spraviti i skriti I I tam pod imenom Gospodin Gyorgy bidti. ! Deset mesecov je prebivao v-Wartourgi, Varvani i skriti, liki kinč predragi. Tam je na materni jezik doj obrno Z-grčkoga na nemško sveto pismo : Bibiio. Nišče je ne vedo, gde Luther prebiva ; Nišče ne pltao, ka pravi sodba kriva ? A!i, gda je zvedo svoj' vernikov deia — Tarn povrže Wartburg, domo se pripela, Kak velko veseljč grata raed vernikmi, Gda so zavidili, ka je Luther v-žitki. Nadalj&va dale vere popravlanje, Kristuša navuka, verečiščavanje! Po cela državi, vu nemškom orsagi, Zvontoga indri tii, v-Europe vse kraji, j Je raznešeno Luthtra delovanje, j Sever, jug, zhod, zdhod ga vzeme na znanje. j Nišče nemisli rLnč — Luther pa najmčnje Na trdoga soda pravdeno spunenje. Šiiri te povsedi zda ReformaTia, Li vu Rimi je velika patalia! Edno mamo ešče od Luthera znati, Ka je vu Worms idoč, na toj dugoj poti Vo zbrodo te lepi naš hymnus cerkevni: ,,7rdi grddje našBog", zmožen, vekivečni. Šteroga či liiteran v-srdci popeva, Ga pobožnost v»diiši blajženo nadeva; Potrdjava se vu verif v-pobožnosti, Ino približava k-Božoj smilenosti!... f»ri Nonfirmdclji i prl S^ičtol veier|i. Či jeste v človečoj mladosti takia blajžena prilika, žtera naše detinske duie verska obSQ-tenja z nepczabnim mišSenfom obogati, tak je ta prilika poleg lepi, božlčni veččrcv v prvoj vrsti konfirtKaciie lepi s^etek. Či ob priliki konfirsiia-c!je dežinsko dašo tak zršoio v Božo bližfno pripelati, da ? sakrsmentorni Gospodnove ve-čerje obč&ti čiido novoga preporodlenja, fe tikii dar dobi na svojo pot, šteri kinč med žitka gro-bijanskom, vero i supasje valčujočem boji vsig-dar hranilna i oži^avajoča mdč ostaae ioj vca-gajočoj dfiši. Nepravilna kcnfirmaclja pa je ne drfigo, ksk eden zadoji egzatnen verenžvuita v cčrkvi, i njegc?a moč i nasiad niti telko časa ne trpi, kak noya konfirmaciiska obleka, štera hltro prernaia i pretesna giata, i štero si deklfce predd!3jo za balsko obleko. naj se svajujež? DrOgoč, či so ostanoli i ponu jiia sem ti je, ti je ji nlgdar ne trbelo. Vsigdar si t?.k pravo, ka postoječj ko?ščinov nemaš rad. — Ti li to šč^š, naj mene v-grob spraviš... Mcd njidva vseCč sin: »Dragi šjta, premi-slite sl, ka je dnes nedela, svčtl den i ka bodo pravli ludje, či do čfili, ka se tn! eti svajfljerao?* Bogme se je to Qtro gori razburjal* hiža. Kak se je kreganje začnolo, sluzkinje so edna za drftgov raziile, vdrt je tudi vo šo i deca za njim. Te eden esi, te ov ta, tak se je vse kdzalo, gda raz bojnikenedovedno zadrobiiajo raed hudim delom. Nanika mati je po sina rečaj naprenosila: Ka bodo lodjč pravli! — Bogme, ka bodo pravli, či dnes od e&s nikoga ne bodo vu cčrkvi vidili. Zagviišno do nas pa z fitirAcl\$ko knfgo, nego pro-sijo i dobijo na posodo od znancov. Pa dosta-krat kak bi pre^eč potrebno bilo, da bi tudi s.-mi roditelje naj znah vsebino koLfirmšcijskoga ka* tčja, ar njihova deca pri konfincdciji istina znž v kom verje, ali ništernž starlšje i botri so td ž^ davne pozabili. Siromaškoj deci naj gmajna a!i pa ŽL;]i.ko druStvo da rdzne kosge, naj fa deca občiiti svoje cčrkvi lubčzen že tč, gda jo pr! konf rmadjj gorfvzemefno ? evacgeličaasko krš-čansko cerkev. V dosti mestaj je ze fad? samo konfirma cijsko včenje nepravilao. V dosti niestaj t5 vče n]e sarno vučitei, verevučitel oprš?3s5 diihovnik pa samo ^opii^ lekcio, v drugi mest^j pa sa;no diihovnik opravla to delo v jako kraikom vre-meni i rd?no ziio |e iudi slab rezulldt. htina težko ]e tam, gda dteca iz filijalni obSln samo v sprotoiešnjem vremeni i mogdče na mescc ed-nok pride pred duhovnika. Najbogše je, či v šoli sam vere?uLH«l že v celom tistom leti vdkšo deco kak konirman-duže vči i gda pa žč sam diihovnik začne kon-firmacijsko de!o, ddca zi skoron znžjo vse tisto, ka jc potrebno, i ob^Utijo da Je fo korona nji-hove iolske vzgoje. I v tom sJučžji duhovniki ne irbej samo včiti, nego čas md vzgajati, ča$ ma sejatev vriiti, i tak deca iolo i c&kev vkii-per znaio prikapčiti. Z takšim skflpnfm delorn doiegnemo 16, da se nani ne sarno z ininimu-mom trbej zadovoliti, n«go tQ bo tisto vrOmen, da na tiste, štere v naio fvangeličansko krš-čansko cerkev gorivzememo, tudi ieko zavupatno razne dužnosti i opravke. Nepravilno je to mišlenje, da je konfirroš-cija samo dece svčtek, na štero so sarrio sta-rišje, brdtja i botri radovedni, nego korjfirmdcija je ceie gmajne eden nžjvekii i najznsmeniteSi svčtek, na Iterom navzuči rnore biti vsaki gmaj-nara Zato tč $-etek ttidi v zvuneinjo] fonni tak trbej pripraviti, naj se v tistom ?si tisti ludie veselijo, ki liibijo lepoto j rdd. Tadi td se tiče egzanaena. Egzafflen ne pomžni to, da bi diihov-nik samo tč najbogše vopito, ki so pa siabejš', stojčč obsidia. Razlučne misli so jo obseie ? glavi. Etak je pra?la sana vu sebi: Vš, Či bi se prispodobno tak zgodilo z tebom, gda vnaer-ješ i vu nebetka vržta pridoč ne bi dobiia tam mesta za sebe, bi stati mogla i k koncovi v sra-moti bi se nazaj mogla obrnOti, ar nebi bilo za tebe mesta, da si kesno prišla ... Na i€ mlsli se nje je povčkšala srdca bolezen i oČi so se nje zaskuzile. Tak je dober čas pretekao, dokeč je na pamet vzeia, ka nje z ti sirotni žensek, z Sterimi je dobro mtla šego činiti, z slednje stolice kota edoa kiva, ka nje stisne mesto. Tak je ta ila i ponizno si je doli sela pri nje. Što zoa, si je nadale mislila, či ednok zamGdjena i z grehom obtežeoa vu nčbo pridem, jeli se i tam nenaide edna sirotna ženska, štera roi mesto stisae i s?o-je sedeliiče si z raenom razdeli? Tak za ono malčokost, ka se*n žnjdv včinila, mi tak dosta bode dala. Teda skusim, kak velišu naiem ma bidti za ono maienkost, itero sttn eti na zemli žojov včinila. I kak si je pri slrotnoj ženski doli sela, je tak čtitila, ka pri angeli sedi, med an-gelrai jcste i ka t&kše blajžcno občiitenje bode vu nebeskom orsžgi tfidi. Popevanje jc henjalo, dOhovnik je Boga molo, evangeliom (texluš) je začao čieti, graaj-narje so gorž stanoli. Naniki je uprav žmetno spadnolo z mirnoga mesfa gori stanoti. Vu misli nje je cinkao duhovnika glas, kak je textuš čteo, šteri se je etak glaso: nVeltm pa vam, ka nebo-dem pto od ettmao zetoga sdda toga trsa notri do onoga dneva; gda bom ga pio z-vaml novoga vu krdlestvt Očt mojega*. (Mitaj XXVI. 29.) Tak je čfltila, da bi nje dGhovnik vu srdcč vJdo, da bi se t€ reči z kalcšim lepim obetanjem li nje doslijale i nje žclenje se spuni, oslobodi se od tnantre domovine, na mirovno mesto pri- oktober 20. DUSEVNI LIST Stršn 127. od tisti pa nikaj ne. nego pcredi se more piiati od vt&kcga korif rmanduia. Tfidi v veS mestaj se ne brlgajo dosta za rčd, tak da egzamen samo nikše krlčanje postane, vživanje s č!e ve-ččrje pa rlvanje i tiskanje eden drugcga, V ?eč mestaj je tiidi žslostno opaziti 16, da diihovnik konfirffiacijski blsgoslov na to po-niica, da dlčl l hvaU ednogs ali drfigoga konfir-manduSa s njego?e roditele, Tak se rai vidi, da bi ia&šega hipa samoga šst&na ^ido tamnavzo-Či, kak ss smejč l veseli. Konfinndndušom daj-mo na pot za blageslov edino li samo Božo svčto rLč. či konfiriTjandušoii! spomenski Jist da.i)O8 "tlstl aaj pra? iepi bode. naj bode krasno umet-nišfco deSo, tudl slike na njem. Tiidi Ifi je ža-iosusc-, da si ga največkršt sarso ti bogatejši leko kapijo i t4kšega hipa bi gs jas n^jtaši po* pclnoma ostavo, ne da bi tl siromaški v src; z trnjooi glčdali na konf rn^acijski spomenski lfst. Istina v ništerni gmajnaj gmajna sama obdariije vse konf rrnanduše z spomenskim listora, tudi jaz bi to lepc navado povsod priporočao. V6obslQžavanje Kristuiove sv^te vec^rje je v dosta mestaj sanio priloga bože siiižbe, Štero ia:>io kem prvle i kak najbole kržtko trbej skon čati. T6 jc pa tak ne v redi, ar Krisiušova sveta večerfa more bitf giavnl del evangeliSanske bože službe, Tiidi tam gde se ne obsliiža?a vč po ce-loni Lutherovom iiturgičnom rčdi, se naj popeva pesem v začčtki, Dri s36?edi i na kooci, pr«d spovedjov pa ^sigdar more biti predga. Gde velike vnožine vernikov živejo zG^s-podnovov sv. vefčrjov, tam dcstakraf tžkšo ne-rednost, rivanje sern-<ž opazimo, da nas srcč boli od iistoga, ka vldimo. Pa tudi tu sc či po~ magLtj. Na 16 gledoč je potrebna čulzvns vzgo™ ja i opominanje gmsjnarov, raziožitl njim trbej to, kakia ?e!ika dfihovna vrednost |e?te v Sv^-toj veččrii. Tudi tii je prvo delo rdd drSeti. Žen-ske posebi i oioiki posebi m\ prihajajo pred Gospcdnov oHar i prvJ naj bodo vslgddr t\ sta-rejži. Na zadnje naj ostinejo fisti, ki bi kak ed-ne driižine kcirige vs) vkiiper radi pribijali k oltari. Tiidl toSnu moremo povedafi liidstvi po iteroj poti naj prihdjajo i po iteroj npj odha)»jo od oltara. T6 bo ca hasek na$ts, našoj cžrkvi, ngšim gsnajnarom i stem veliko uslugo včinimo samornl JezuSi Kristuii, komi naj služi vse na diko, tak iiidi konfirmacija i Gospodnovft svdta veČ^rja, i zato se naj vse to v n&jlepiem rčdi vrši v naioj evangeličatiskoj krščanskoj cžrkvi, vse ka je pa slabi navad pri včenje konfrmacije i pri včobslužavanji Gospodnove svčte ^eččrje, tisto se n»j povsod odpra?;. H. Vsakoga evangeličanca dužnost da podpira i širi ,,Diiševni Listla ie, des vu nebeski dooi. — Na starti vreraen si mi-sl^a, se je radiKsla, ali dftnok jo je nczgovor-na bolezen ob^zčia. Na to si je mislila: Dobro bi bilo preminofi, počivsla bi i raoguče se niti iiebi žalostili, či odhajam ztiživi. — Mogočc — si je premišlavala nadale — či tne ednok nede — znabidti si vfčkrat zmislijo na m^nc, naimre, Zi de se za edno ali za drugo trbelo poskrbeti, za koj sem se jas raela iego skrbeti? — Či bi mrla, deca bi znabidti se spominali, ka je donok iškoda, ka so nam mama mrli. — Bog dragi, jeli bi me štoj objokao, či bi me zda položili vu ^rob i zemlč grOde bi ropasale po mrtvečoj mo-joj ikrinji? — Ah, či bi tak pred tremi Ieti mrla, dobro znam, ka bi se jako plakali za mčne. — TuvarJš bi tak čOto, kak komi se srdce poči, ali či zda vmerj^u, znabldti niiče nebode stao pri posteli mojoj 1 či does zaprčm doli oči moje, mogoče bi tak čutili, ka se njim je žmeten ka- men odvalao doii z srdc njihovi, ka je zburka-nja kamen zničeni. Jako pečeSe skuze je čutila Nanikamatina srdci svojerr/, čutiJa je, ka se ič skuze skažejo na njenotn obrazi. Grozna nj3 je bita ta misei, či bi tak mrla, kak zburkaoja kamen, kak težka pečina na srdcaj, či bi tak odhajila, ka je ona takie d?eri bila, itere so od familije biajženstvo zaprle. Velika boJezen jo je obvzčia, komaj se je zadržaia od glasnoga joča. Bolesnost jo je trapila, misli so se oje vkiip zaplele, dokeč nje je k koncovi dfihovne njčae kmice rčč Božo gla-s6čega dOhovnika grmeči glas ne razvčdro. Reč Boža (predgs) se je etak glaslla: »Jezuš je obslednjira bio vkupcr z vučenikmi. Preraislite si: niščc z vds neve gda bode obslednjim vkQ-per ztimi svojjrai, — nišče ne ve, gda de nje-ga sl^daji d€a ? Vzemite zato vu srdca vaia to opomlnanje i premislite si dobro, kelkokoUkrat Stran 128. DOSEVNI LIST oktober 20 Da sem jako srečen ! Janoš oča je prl sfoH sedeč novine čfeo. Deca so se oko!i stola vrienil^, imenfala. Mati je pa hižo jemaia vrčd, Novine je prečteo, doli je djao m sto i od blajžene radosti mapunjen, si zdehaovii, je gori skričao: Ah, da sem jako srečenl Zssenjajoča deca so k-sijemi bežala i te najstarefši ga je pit^o: Ajta lehko ste peneze najšll, da pržvite^ ka sle srečni? Dsjle csm , v dosta tnesta] že ttidi teče krvl preiela?anje. Vsaki se siara, ka nam prinese priiestnost. Jas si tiidi dostakrat pre« mišlavatn i nairnre v noči nemrem spati. Te tiižne mlsli me postrahšujejo, ka I teb^ notri po-zovčjo k-vojškom i tak saraa ostaneoi z decov, ka bode anami ? Pri tšklecn polcžšji bodCČi, se kakda raoreš za srečnoga držstl ? Janoš oča je na to etak odgovoro: Eti vu novinaj sem od dva fakšiva kraja čteo, šteriva prebi?a!ci so uprav nesrečni. Dcli sl sposedie esi k-iiieni, da Vam povem na keliko smo dosta bole mi cd te srečneši. H?alo smo dužni dati GospodnoraiB6gis naiemi nebeskoml Oči i ne sa-mo Vam Ifem 16 povedati, nego doli spliem i notrl pošiem v>naš DDiševni List tiidi, nsj ovi drugs tUdi prečtejo I spuzaajo z menom vi^d, nakeliko smo srečneši 1 aakeliko bole smo dužni našega nebeskoga OSo za njegovo dobroto dičtti. Te prvi glas od toga guči, ka v Jfižnoj Affleriki jeste eden crsag Chile. V tom jeate edna drzeia Antofugosta, žtera je od togg zngmenita (ali boie nesrečna) ka po celom sveti vu toj dr-žčii nšjmenje deždža prihaja. Vu deždžo?|! je Rdjslroniaškeša. Vu Južnoj Ameriki, fiainire Ar-gentlniji i Brszil?]i dosta naši prekmurskislcven-ski bratov žlsč, ali tak raislim, fea j? v Chlllfi nega. Letos julija 27-foga je veliki deždž, ob'a kaspadaj prišao, Vu Antofugosta driSli je že od desdt iet mao ne bilo kaplo deždža. L! zdaj. — Od desčt Jet mJ5]ša deca, ki »o ešče deždža ne vidili ! tl stareši tiidi, ki so ga v desetl letl zda meli pa priliko viditi, so vesčio gl^daii gor! proti nebij čfldflvajoči se nad tem retkim pripetjom i videnjem. Ludje stareši i deca so se doli spo slekli i veselUi tomi kdpanji, ka njirn je deždža voda doli zaprala telo. Hvdio so dd!i Gospodni Bogi za 16 dugo !et ?akan! Bcži blagoslov, Ze mla se je globoko naviažua. narssje so ee i ste vkuper z svojimi lUbeznivirci, k». mogoče to zna bidti siednja prilika. Kelkokrat se je že zgo-dilo, ka je oLa, ki je opoldne vu vedrooj vdli vkfip sedo pri stoli z timi svojimi — več^r pa je že ea mrtvečoj postelo položenf. — Keliko mdter se je raed kuhanjem htdne za srdce zgra-bilo i mrtvo vkopspadnolo, doteeč je ona hržna, itero je z lastnov roko? spržvlala ešče pri ognji bila. Malo prvie so nje rokd ešče delavne bile, ali vu priiestnoj minuti so se njG obtrdjene doli povisnole. Kelko mlad^ncov so vu vremena noči mrtve prinesli dorao, ki so večer ei2e vu krep-kom zdravji odhajali od roditelov hiže. Kak dobro bi bilo, či bi sl vsški prav pre-mislo, kaj ona prilika, gda je z-timi svojimi vku^ per, tiidi slednja zna bidti. — Či b! vtakiz-iem čineojem bio napunjeni, zsgvutno bi prijetne i mile reči gučao tim svojim i prijeten sporae-nek bi nihao pri ti svoji, ki bi se ešče po dug< šem vremeni blšjženo spomenHli žnjega, govore-či: ,Gda je obsiednjim vkflper blo z nami, tak da bi Čftto, ka smo obslždnjim vkiip, tak prijet • no i Iflbeznivo sl je zgovarjao z nami I* — Ali on, ki je vu žitka svojega slednjem hipi hiido gučao, bograe težki spomenek nlha za sebom, kak britka fožba ga feži na srdci, da njemi vu vmiranja hipi misli čiidno pred njega poslav^jo celoga njegovoga žitka znažanje: kak teško nie-mi ma spadnoti to znšnje, ka hudi spomenek ni-ha za sebom vu ti njegovi srdcaj. — Premisllte si, kaj nikak pri stoli sedeCi vživa vsa ona dobra, itera je od Boga vzeo i med (em se svajuje, prekiinja, gnusnost guči, — jeii tatši nečuti vu vtneranja hipi, ka njemi srd-ce oster meč boda? I kak teško ostane vu ti njegovi srdcaj ono znanjf, ka je vu zburkanji od-hžjao od njih ? - Bog dr&gi, kama je odhajao ?! (Dale piide.) okfober 20. DUŠEVNI LIST Stran 129. čfidno? hitroščo? povdkfa"vali. V Chili so veliki bregovje, vu nji se dosta kufra, srebra nah&ja. Ludjg navekše z-bajcarstva živčjo. Pri brežin spodinaj ogradčeke rčdijo, v-itere sadoveno drevje, navčkše naranCe p6?ajo, gdjijo i zelenino; vodo z-edne velike ozdaleč tekoče vodč vd&bla-jo, z-tov poISvajo i rodno včinijo zerolo. Vodo tfldi za pitvino i kuhanje z tč tekoče nosijo vi-siko na bregč, vu svoja stanovdnja. — Zagviii-no je to zadosta težki žitek. Te drfigi gl&s novin z-Nove Quineje otoka guCi. Tii je pa to veliko zmenkanje, ka v daleke krajinaj nega vode. Lfidj6 zaman kopajo stiiden-ce. Vode ne najdejo. TQ li tak pridejo k vode, ka deždza vod6 vu velike z cementa napravlene jarae, vu lagve spržvijo vkiip i to pijejo, nakfi hanje nOcajo i na drugo potrčbčino. Samo ka je tu jako vellka hfca. Takša voda se hitro segreje i skvari. Zv6ntoga je pa ta nšjvekia nevarnost td, ka vu tLkšo vodo znesčjo tam povoli bodoči mellilci i sposkrijejo svoja jajčica, od šteri ne-varni betegi zhajajo. Edna diakonisa, štera je z Schvvžjca poslAna v Novo Quinejo betežnike ob-ravnžvat i med poganmi evangeličansko vero razšUrjavat, je edno srdce gcnlivo pismo pisala domo k-roditelom. Piše, ka jLko, jako žele do-mo pridti. Rada bi svoje roditele vidla i želela eden pehar frilke vode piti, Lx je brezi t€ žitek tnantra. Jeli smo mi tak ne srečn^ii i bl^jženeii, ki gdakoli eden-eden napitek friške vode lehko pijčmo. Štero pa prinas lehko v obilnosti ^vživa eiče i te nžjsiromaikeši človek. Jeli natn je ne potrebno ižkiega hipa vso nevolo, ttigo, pozabiti i Gospodnorai Bogi hvšlo d»ti, ka smo nateliko srečni! Kovštš Štefan. Prosim, naj se tnoje imč ne niica i se naj nišče ne imentije liitherana, nego krščenika. Ka je Luther? Včenjč je vendar nej tnoje! — Luther. Td je vera, če se edno srcč za vso pomoč, miioščo i trošt k Bogi ob-riča y vsakšoj nevoli. — Luther. Evangeliianski kalendari za 1940. leto je zgotovleni i se dobi pri vsakom evang. dtthovniki i v trgovini Hahn Izidora v Soboti. Vsčm evangeličancom ga priporočamo, da si ga naj kčm prvle kttpijo. Ženski ketlieic Spdmenek naši tnrtvi. mrtvecov ne spšdne v naie evangeli-čanske svčtke i ddnok tc mi vidi vredno, da tUdi od toga dn^va preraišlavamo malo. Dia mrtvi ]e! Že sto Ičt držimo to ndvado, da se spomlnamo na ete dčn svoji prcminjen'. Vkore-ninjena je navada že tiidi med natni evangelifan-mi, da vužgčmo sveče njim na spomenek. Lepa je \k navada i todi hasnovita. Z žalostjov mo-rem pripoznati, da nindrik na sveti setn ne vidla tak zapDščene cintore, kak ravno pri nas po ve-snicaj. Celo leto so grobi poraščeni z tra?ov, da se dostakršt niti križ ne vidi. Nega poti, samo neenška zemla, pozableni grobi, nindrlk urejeni i z korinami nasajeni grob. Zakaj je to prav za prav? Nej so zaslflžili naii dragi mrtvcci, za l\t-re včaii telko skttz točimo, raalo spominanja? Nej je potrebno, da bi bio velki dragi križ na grobi, donok se lejko pozna na njem liibeča ro-ka, itera ga vrčdi drži. Deca, gl^dajte na grobe svoji stariiov, ar stem najbole ikažete poittn\€ pokojnim. Tužna tfl^rJšica vzemi si čas i drži v rčdi grob svojega prerano pokojnoga moža". Nede samo tebi v veielje, celoj v^gi de v ponos, če je cintor v redi. S tem dokažež, da vcrjei v živlžaje po smrti, v gorUtančnje i vekiveSen žl-tek. D6n mrtvecov je lepi svetek. V več6rnotn mraki se razsvetli cintor i daleč okoli sveti mir-na liič sv^č. Osntjženi je, pun korin i friikoga zelčnja. Te se duša zgene v mehkoj žalosti, te ti prlde mogoče pifanje, kak dugo boš eiče tiho-do po cintorl, gda koli tebč prinesdjo eii oa večen počinek. TQhi grobovi so najbole zgovor-na predga. Vsžki grob ti potčbe guči: ,,Povrni se na pot pravice, na Božo pot, &x nlgdar ne vžš, gda pride tvoja vOra". ZAto bi vam priporočala, idite večkrit na brfitiv, nej samo na svetek. Vsiko pot prineiite falat spoznanja s sebom. Vam je td samo hai-novlto, če va"s viigdar kaj spomina na krštek čas zemeltkoga žitka, da se ognemo grčhi i živčtno tak, da lejko vsako vdro račundamood svojega živlenja. Na cintori to pčleg Up\ oklnčani grobdv tiidi t^kši, iteri io pozableni, za štere niti na vsej svčtcov dča nišče ne skrbi. Draga žcnika, če si opravila grob tvojega IfiblČnoga, idi i vičči ešče na tistotn pozAblenom grobi parkrat z mo-tikov, očiiti ga od trave i deni pžr l^pi korin na njega. Mogoče niti ne vei, ito leži tam, vsc-eno je, duia se gvfllno vcsell, če te vidi v tvo-jem dobrom deli. Na sv^tek mrtvlh naj niiče od nas ncde pozableni. Frida Kor^tt, Strdn 130. DOSEVNI LIST oktober 20. Dentist EMIL PERC se je preselii dne 8. oktobra t. 1. s svojo ZOBNO PRAKSO v hiio PREKMURSKE BANKE na Aleksandrovi cesti št. 24. v MURSKI SOBOTI. Lutherova tnolitev v Wormsi leta 1521. Vsaraogoči, vekivečen B6g 1 Kakši je ete sv&t! Kak vkani človcka! Kak m&lo i slabo je zavttpanje ludi v Bogi! Kak slabo je telo i kak delaven je vrLg po svoji apoitolaj i svetski modraj! 0 Bog! oh Bog! o ti, moj Bogt Tl, moj Bog, stoj mi na stršai proti vsemi razumi i vsoj modrosti sveta. Včini to 1 Moreš to vči- niti, lamo ti 1 Vendar se nejde za moje dugo- vanje, nego za tvoje. Vendar ncmam eti nikaj za iskati za svojo osčbo. R&\ bi si želo dobre, mi- rovne dnčve. Ali tvoje je to dugovinje, Gos podne, itero je pravično i vekivečno. Stoj mi zato na strani, veren Bog! Ne zavtipam se na oikšega človeka. Zaman bi bilo i zobston, vse je slabo, ka po mesej diši. Bog, o Bog, ne čfiješ rae, mo\ Bdg ? Si mrtcv ? Nej, ti nemrei mreti, ti se samo skrijei. O Bog, pomigaj tni tak vu imčni tvojega lUblčnoga sina* Jezuš Kristuia, ki moja obramba i tnoja pomoč more biti, moj trdi gr^d, po mdčf tvojega sv. Dfiha. Ooipodne, gde se mOdli? Tl, tnoj Bog, gde si? Pridi, pridi, jaz sera pripravleni celO svojc živlčnje L\~ diivati kak krotek 4gnec. Ar pravično je td du- govanje i tvoje je. ZMo se aigda~r neščetn od ttbt ločiti. Svet raoje dfilne vesti ne oblada, pa če bi pun vragov bio i če bi včasi prepravo moje tčlo, itero je ja tvoji rdk delo i stvorjenje. Samo nad taiom toa*jo moč; duša je tvojaitebi sliii i ostine tfldl pri tebi na vse veke. Amen. BOg, potožgaj tni! Atnen. Poslov. D. 31. oktober 1517. 31. oktobra 1517. leta podnč ob 12. vtirl je cden barat wlttemberikoga auguštinskoga kloi-tra, že poznžni kak predgar i vieučilišni profe-•or, pribio na dveri gršjike ccrkve 95 stavkov ni lfibčzni i pržve vrelosti, na svetlost prinesti pravico'. Doktor Luther Mdrton je ešče nej ztiao, kama de ga vodo \i stopšj. V apovednici je tpozno velko nevarnoit odpdstkov, Stere je rim- ski papa dao odavati, naj si tak spravi potreb-ne peneze za zidanje cerkve sv. Petra v Rlmi. Luditvo je, zaslepleno od predgarov odpfistka, veselo kDpuvalo one listke, Šteri so njitn odpiiš-čanje vsej grehov obečali. KUpfivali so je celo za mrtve, naj bi se oni rešili pekiemki niok i včasi v nebesa zastopili. Luther je nej mogo ne-mo glčdati to nesramno kupčijo. Šlo se njemi je za zaslepleni narod i zdigno je s?oj opomi-najdči prst. Ali rimska cerkev se je nej dala povčiti od ednoga barata. Tak je oni hip, v Šte-rom je Luther pribio na cerkvene dveri ivoje stavke, rojstna včra reformacije. V spodnjem prioššamo nšjznamenitejie 6tav-ke z oni 95 pravic rcformatora krščanske cerkve: 1. Gda je naš Gospod i Vučitel Jezui Kristuš pravo: »Včinte pokCro!" je ičeo, nk\ celo živ-lenje vernikov pokora bode. 21. Vsi predgari odpOstkov blodijo, ki na-zveščavajo, ka se človek po odplistki pape reSi kaštige i se zveliča. 27. čioveči n^vuk predgajo oni, ki pravijo: kak hitro zacinka penez v Udicl, se duša reši očiščavajočega ognja. 32, Što raisli, ka de se zavolo odpOstka zveličo, s svojim vučitelom vrdd na veke skvar-jeni bode. 36. Vsakii zaistino pokoročinččl krščenik zadobl tiidi brez odpfistkov popolno odpOščanje. 43. KriČane trbej vtttl, ka oni, ki siroraa-kom da i potrebnim posodi, bole včini, kak če bi si odpustek kflpo. 45. Krščane trbej včiti, ka oni, ki vidi stra-dajdčega i svoje peneze vendar ta odpOstek da, si ne sprdvi papovoga odpuščanja, nego božo srditoit. 46. Krščane trbej včiti, ka io dužni, Ce ne-majo preveč višcšni penez, si je za svoj žlvež obdržati, nej je pa za odpOstke zapravlati. 62. Pravi zaklad cerkve je evangelium bože dike i milošče. 63. Praviti, ka je križ odpOstka (šteri se je za vremena odavanja odputtka v dotičnoj cerkvi postavo) ednake vrednosti, kak Krlstuiov križ, je preklinjanje Bogž. 94. Krščanje se naj opominajo, ka se oa*j paščijo svojega poglavnika Kristuša nasledtivati prek kaštig i smrti i pčkla. 95. Ino se tak ra] v tom vGpajo, ka prčk vnogi nevol pridejo v nebeiko kraleitvo, kakda bi se pa troitali: Nega nikie nevarnosti I D* oktober 20. DUSEVNI LIST Strdn 131. Tetzel. Velki svetek je, če on v kakši varaš pride: zvonOvi zvonijo, velka proceslja ide prcd njega, na čeli z dOhovičinov, baršli, varaikim tanačom, vučiteli z decov, potom pa možje, ženike i deca i zastavami, svečami i pop^vanjcm. Te eden vel-ki možak stopi s kol i gda stapa pred nemimi vrstami pobožno ga gledajflči ludi, velki križ ne-sejo za njim s papovira grbom, šteri de kinčo najvekšo cčrkev varaša. Sam pa drži v rokaj ?elko knigo, včzano v rdčči žamet i obitoga z zlatom: v njem je pipova bula od novoga od-pustka i edna drflga, itera raskldda ččit papo-voga komisara: NMi, desčti Leo, rimski pipa, sluga slugov, Kristuiov natnestnik na zemli, Petra i Pavla nt-slednik, imo dali gospddi Tetzel Johani, domi-nikanskomi barati, apoitolskotni komisari i pred-gari po Neničiji, oblast, bogito odpiiščanje gre hov talati po viem sveti. Gospod Tetzel Johan lehko reii od viej grehov, iteri odpiiščanje sl je pridržo apoštolski stolec, ra^no tak od nespo-korjeni i nevadluvani grehov, lehko v smrtnoj vori nazveščava odpiiičanje «sej grehov i kaitig, itere bi v očiičavaiočern ognji mogo prestžti i lehko zaprč peklenska ?rata, odprč pa dveri paradižoma". V prišestni (ednaj skoro vsaki dčn predga tč zmožen odposlžnec Kristuiovoga nameslnika i ponfija railolčo, štero je papa ponudo svojim vernikom: NIščite Gospodna, Ar je blfizi i ga lehko n&jdete! Ne čfijete glšsa svoji kriččči pokojni stariiov i drflgi, ki pr&vijo: SmilOjte se na" s ven dar, ar nšs bije boža roka. V žmetnom trplenji i tnoki smo, s iteri nšs lehko z malfmi penezi rešite i vendar ne včfnite to 1M Gda je etak pred njč postavo moko njih lUbleni, s šteri bi je ziehka rešili, te nadaljšva, govorčč od haska, šteroga si za sebe vzemejo z odpiistka: »Lehko se vam odpusti vsa nerčd-nost v vašoj službi, vse ka ste si z nepravičnost-jov i norenjom spravili. 0 vi, ki ste nej spunili svoji Bogi dšni oblub, o vi tovaji, razbojniki i pržinickel Zdaj je vremen, pos!(!iati boži g]&$, ki neiče smrt greinika, nego ka se n&\ povrne i živ6 Povrnte se tak k svojemi Gospodi i Bogi! Znajte, ka za vsikši smrtni grčh po pokori i spovedi 7 let morete trpeti ali v etom žitki ali v purgatoriumi. Kelko smrtni grehov si spravite nt d€a? Kelko na teden, m^sec, leto — v svo- jem celom živlenji? I zdaj si neičete za frt&l rajnška edno pismo kfipiti, štero vaio nesmrtno dflio zagvfišno v nebesa spravil?" I potom sam stapa k ladici i skazlivoga obraza lfiči eden penez v njega, iteri^ glasno za-cinka i te pravi Tetzel: ,,Hvala BSgi, zdajserai več nej trbej žalostiti i skrbeti sa dfišo svojega nevolnoga sorodnika!" I potom pridejo drfigi, v prvom rčdi stAre mamice, spitavajo, tan^čivajo se, eiče ednok t\ dajo vse raztolmačiti i preračunavajo, kelko raa-jo ešče v žebkaj ... D. R&zloin! Radosti gl&s: ,,Znajoči, ka se ne spraviča človek z del pravde nego po veri, štera je vu Jezuš Kristuši i mi stno vu jezuš Kristuši vervali, naj se spravičamo z vere vu Kristuši i nej z del pravde; ar se z del prdvde ni edno telo nespraviča". (Gal.2,16) Dtihovniška spoved i konferenca predsedništev naši gmajn i senioratni čest-nikov novembra 2-ga bode držana v Soboti. Glavno sprdvišče i osvetnost glav-noga društva Gustav Adolfa za Jugosldvijo novembra 4. i 5-ga bode držana v No-vom Sadi. Turobnl glasi. Zadnji raesec so se z Pu-conske fare odselili vu večnost: Haiaj Ana.roj. Veren na Gorici, stara 37 let; KOhar Janoš v Puconci, star 51 1.; PčSek Mikloi v Sebeborci, star 81 1.; Godina imre v Pečarovci, star 74 1.; Flisar Mihžlj v Brezovcl, star 52 1.; Rodi Štcfan v Sebeborci, star 18 let. — Naj raajo sladtek grobni sčn i blaženo goristanenje I Polta: G. Mlkola Šandori Budapešt. Na želenje njim od naii prekmurski časopiiov račun pošlemo, kak nšvadno. Kalendarije todi v navad-nom računi pridejo. Na Duševen Ljst nakazani sto din milodšr srdci hvalimo i z ednim kvitte-ramo. Srdčen pozdršv. Reditelstvo. Delo znotrešnje misije. Po stdnji od 1. julija 1939 razpoldga znotr^šnja mi-sija v Nemčiji nad 4100 nšstavamiz 34.000 delavnimi močmi, ndjveč diakonisami. Od onoga računa ndstav odpadne na bolnice i podobne ndstave 842, na ndstave za os-krbovanje i vzgdjanje mladine 1287, na otroške vrtce nad 2000. ZvOn toga dela Strin 132. DOŠEVNI LIST oktober 20, znotrešnja misija v 4547 gmajnaj z 6778 diakonisami. Ete številke z dela znotrešnje misije malo ovadijo z Itibezni i aldovnosti, štere se za njimi skriva. Samo oni poznajo mčč i blagoslov toga dela, ki so že v do-tiko prišli z ndstavami znotrešnje misije naŠe evang. cerkve. ¦ V Egipti se je naštelo med 16 mili-j6ni vsega prebivdlstvu 1 milijon krščanov. Amerikanska i britanska biblijska družba zdrždvata v Egipti 32 kolporterov. VzLd-njem leti so tej odali 153 jezero svčti pi-sem. Tak je vsakši kolporter odo popreč-no 5000 biblij. V Schwarzachi pri Salzburgi so se med velkimi osvetnosti spominali oni 20 jezero evang. kmetov, ki so leta 1732 za-ptistiti mogli svpj dom i svoje včrstvo za-volo svoje evang. vere. Ousvetnosti so se udeležili tUdi vnogi potomci oni izgnani kraetov. V tiihini živoče verebrate pozavamo, na*j si prištelajo pri uredništvi Duševnoga Lista Kaiendari za 1940. leto. V ednom kraji živoči si ga naj vkttper na-ročijo. Naročila prosimo na naslov: FJisar Jdnoš, vpok, vučitel, Murska Sobota, Pri-poročamo pa žč zdaj naročilo, a*r se lehko zgodi, da kalendari sfali. Dogodki zadnjega tneseca. Nem-čija je vkuper z Rusijov zavzela celo Polj-sko. Ukrajince i Beloruse je dobila Rusija, Poljake pa Nemčija. — Hitler je po za-vzčtji Poljske v velkom rddijskom govori podao mirovno ponttdbo Franciji i Angliji, v šteroj prdvi, ka Nemčija samo ešče edno zahtevo ma — povrnitev kolonij — i te je gotova razprdvlati od mira i velkoga gospodarskoga sodelovdnja vsej drždv. — Anglija i Francija sta ponudbo odbile, nakoj je nemška vojska prešla v včkšo delavnost. Na morji so potopili več velki angleški bojni ladij, angleži pa so potopili več nemški podmornic i sestrelili več bomb-nikov. Na francoskoj fronti je zbrala Nem-čija 80 divizij — okrog podrugi milijon vojakov i ogromno bojnoga materijala. Čaka se, ka nemška vojska tudi eti preide v napdd. — Rusija je z malimi baltskimi državami sklenila vojaško pogodbo i s tem so one prišle pod rusosko nadobldst. Nem-ci z oni državic se preselijo v Nemčijo. — Na posredovanje Jugosldvije sta Vo-grska i Romunija odpoklicale vojsko z granice. — Vogrska, Romunija i Jugosl&-vija pripravlajo medsebojno prijdtelsko po» godbo. — Volitve v naš sendt bodejo 12. novembra. Izvoli se 47 sendtorov. Hrvaška de mela 13 sendtorov Slovenija pa 4. — Banovina Hrvaška dobi 29 procentov dr-ždvnoga proračuna leta 1939-40. nOMAINKO murska sobota ALEKSANDROVA cesta 23. Prvo Prekmursko Pogrebno Podjetje SKLADIŠČE PRI POKOPALIŠČU. Sprejmem naročila tudi za sveže vence ! ! I Izposojam mrtvaški oder (ravatal) in voz, Izvršujem : kompletno pogrebe, prevoze fn izkope vse po zmerni ceni. < Q O CcT a. Nagrobne vence umetne od Din 60- Mrtvaške rakve mehki les od Din 160* Mrtvaške rakve trdi les od Din 750* Mrtvaške rakve kovinaste od Din 1250- Mrtvaški prti (šlari) nav. od Din 30- Traki za vence od Din 20' IN VSE DRUGE POTREBŠČINE ! POPOLNOMA DOMAČE PODJETJE !! ! Stampano v ..PREKMURSKI TISKARNI ,odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.