„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek. Izhaja vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja14 ga dobivajo zastorJ?^H§i8&bej naročen velja s poštnino vred ano fes*ona za celo leto. Posamezne številke veljajo 4 h. — Naročnina so pošilja na upravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačice od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 85 h. Volilci pozor! 'V' Ce ne dobi noben kandidat nadpolovične večine, bo v petek dne I. junija ožja volitev. Spravite vse na volišče za narodnega kandidata! Državnozborska volitev. Ko to pišemo, šo ne znamo za izid volitve v peti volilni skupini. Toda volilna borba je minola in o njej lahko govorimo. Na zaupnem shodu v Colju *o proglasili z veliko večino za kandidata dr. Korošca. Bil je torej kandidat složnih spodnještajerskih Slovencev. Pravimo, složnih Slovencev. Vsak raznmcn človek namreč ve, da so nahajata na Štajerskem dve strnji, jedna, ki se nagiblje k programu Slovenske ljudske stranke na Kranjskem, in jedna, ki se s svojimi nazori približuje kranjski liberalni stranki. Vendar z ozirom na naš naroden boj sta dosedaj obe struji zapestav- ( Ijali vsa preporna vprašanja ter hodili j složno v boj proti narodnemu nasprotniku. Ker ima liberalna stroja največ privr-i žtnrev po mestih ia trgih, se njeni pristaši : lažje udeležujejo političnega življenja, kakor pristaši Slovenske ljudska stranka. Za to se J ni čuditi, da so tudi oni bili isti, ki so goji vorili prvo besedo pri naši politiki. Nadalje ■; se zaradi tega tudi ni čuditi, da je večina ! državnih in deželnih poslancev pripadala k ; liberalni strnji, med državnimi poslanci je ; imela ljudska struja le Žičkarja, med de-j želnimi poslanci pa ima samo enega zastop-j nika. Toda ker se je liberalna struja znala | ogibati prepornih točk, živeli smo v slogi j naprej! Ljudska stroja je vedno podpirala i kandidate n i sprotne stroje, samo da reši l narodno čast. Liberalna struja pa je letos nastopila drugo pot. Dr. Korošec ji je bil neljub, ker nikdar ni pripustil, da bi se kranjski liberalizem vgcjozdi! v vsej svoji razdirajoči l moči tudi na Štajerskem. In liberalna stroja l se ni znala premagovati, kakor so je mo-l rasa že neštetokrat Ijndska struja, ampak | je proti odločbi zaupnega shoda nastopila j proti dr. Korošcu ter postavila svojega kan-f didata Rebeka. S tem je liberalna | strnja zapustila pot slogo in se | kot samostalna stranka ustanovila na Štajerskem. Liberalna struja, koje glasilo je postala celjska „Domovina", je iskala sicer različnih razlogov, da bi olepšata svoj nsedepolen korak, ki je njen prvi korak, ne več k razporn, ampak že v raznorn. Pravila je, da ji je dr. Korošec neljub! Verjamemo, z ozirom na njeno stališče je to tudi popolnoma umevno, toda koliko kandidatov pa je bilo že nam neljubih, zelo neljubih, a smo se premagovali? Ni ji bilo tudi prav, da so poslanci sklicali zaupni shod! No, to so vendar ravno liberalni kričači prej na shodu najglasneje zahtevali! Krega se tudi, da so poslanci one, ki niso bili zaupniki, nagnali iz dvorane, da niso smeli glasovati! Vsled tega pravijo, da se je „vsilil" kandidat! Vsi razlogi, koje navaja liberalna strnja za izvršen atentat na našo slogo, so ali neresnični ali pa tako otročji, da se resnim politikom ni mogoče o njih raz-govarjati! Liberalci so torej začeli hoditi svojo pot. Ne vemo, kako bo volitev dne 29. t. m. izpadla, ker moramo prej skleniti uredništvo. Toda to ostane pribito, da so liberalci spravili v nevarnest mandat, popolnoma samovoljno in iz strankarskih ozirov. Njim je Ijnbše, da zmaga nemškutar, nego pa slovenski kandidat, ki pa ne prisega na njihov liberalizem 1 Uničili so slogo, postali so izdajalci nase narodne posesti v politiki, O fosforju in njegovi vporabi. Predaval prof. dr. Leopold Po Ij auec. (Konec.) Večkrat sem čul kadivce, kako so za- ' bavljali čez vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda, češ, par se jih še vžge, ostale pa nočejo več goreti. A kako so jih zažigali? Crez vso ploščico so podrgali s silo, da je nastala vsakokrat široka rjava proga. Pet- i krat potegni tako močno, ves fosfor zgori, | in najboljše vžigalice vsega sveta ne morejo j več vzplamteti. Iz vsega si posnel, da je fosfor nevarna s in strnpena tvarina, vendar je na drugi ! strani neobhodno potreben ljudem, živalim in rastlinam. Gotovo si videi na deželi, posebno pa v mestih otroke, ki imajo povsem skrivljene noge, in dolgo časa ne morejo hoditi. Ljudje 'pravijo, da imajo mehke kosti, zdravniki pa imenujejo to bolezen rahitis ali angleško bolezen. Zakaj so kosti mehke? Zato ker taki otroki dobivajo z živežem v se premalo fosforja in premalo apna in zategadelj sploh »e morejo imeti trdnih in močnih kostij. Dve tretjini kostij sta zgrajeni namreč iz fostorovokislega apna, ki sestoji zopet (kakor pove že ime) iz fosforja in apna. Na deželi angleška bolezen še ni po* j sebno razširjena, zakaj tam dobijo otroki i še vendarle dobro, tečno mleko. Toda v mestu je vse drugače; posneto mleko dobiš, dostikrat tudi pomešano z vodo, in vso je treba drago plačati. Kaj je čudno, da imajo posebno revni delavski otroki pohabljene nde, da jih toliko umre v prvi mladosti? Pri živini je ravno tako. Nekaterniki iupijo svinje vedno v hlevu, take živali imajo včasih tako šibke kosti, da se skore ne morejo gibati. Ko pridejo na prosti zrak pa začnejo rovali po zemlji, iščoč gomoljev in drugih stvarij, ki imajo v sebi apna in fosforja. Da svinje ne rijejo po zemlji, jim vtaknejo naši ljudje v nosni pretin obroč, tako občuti žival poleg glada se hude bolečine. In vendar se temu prav lahko pomore ! Treba je le primešati k piči v moko zdrobljenih kostij ali pa tako imenovane apnene klaje. Svoj čas sem bil pri veleposestniku Alešu Brgantu v Šenčurju pri Kranju; imel je mnogo svinj, k( jim je polagal tndi apnene klaje. Ko jih je spustil iz svinjaka, so živali sicer skakale in tekale po sadovnikn, a nobeni niso prišlo skomine, da bi rila po zemlji. Tudi rastline živijo in rastejo le, če najdejo v zemlji le nekaj fosforja. To se da dokazati sicer malo težko, a je vendar le mogoče. Kakor veš, uspevajo puljski pridelki najboljše v črni in maitni zemlji, in vendar ti je znano, da v pšenični rastlini ni mrvice zemlje, četudi jo preiščeš od korenine do klasa in do zrna. Rastline ne vsrkavajo s koreninami zemlje iz tal, temveč vodo in take snovi, ki se nahajajo v zemlji in se raztopijo v vodi. Potemtakem pravzaprav ni treba zemlje, pšenično rastlino lahko rediš tndi v steklenici, v vodi, če 80 raztopljene v njej le vse neobhodno potrebne snovi. K tem moraš šteti tudi fosforovokislo apno, zakaj če prideneš vodi vsega dragega v primerni množini, izpustiš pa fosfornate snovi, rastlina hira in pogine. Sedaj poglejmo malo po slovenskih krajih! Nekdaj niso bili tako gosto naseljeni kakor sedaj, po njih so se razprostirali razaežni gozdi. Pozneje so skrčili kmetje gozde, po pnščah nasejali pšenice in drugega zrnja, in mastna gozdna zemlja jim je prinašala par stoletij bogate žetve pri primerno majhnem trndn. Toda ta rodovitnost je prenebala s časom, rastline so namreč sesale leto za letom iz zemlje redilne snovi n. pr. fosfor in jih izsesale naposled, zemlja je postala nerodovitna in pusta. Ko so izgubili so pravico, se nadalje govoriti v imenu zavednih spodnještajerskih Slovencev. Ker sc je pešica naših bratov ločila od uas in krenila na kriva in škodljiva prta, je naloga vseh poštenih rodoljubov na Štajerskem, da se tem trdneje strnijo v močno slovensko narodno stranko in se borijo za svobodo in pravice svoje slovenske zemlje! G-auč—Hohenlolie. Avs'rija menja ministre kakor april svoje vreme. Dne 3. maja je podal svojo ostavko ministrski predsednik Gauč. Vrgli so ga nasprotniki splošne, jednake in tajne volilne pravice. Mnogo si je pa bil tudi sam kriv, ker je tako krivično razdelil v novi volilni preo snovi volilne okraje, da ni našel pri nobeni stranki prave opore. Cesar je na to imenoval dno 4. t. m. za ministrskega predsednika princa Hibenlobe, namestnika v Trstu, ki je bil znan kot velik pristaš splošne volilne pravice, sploh kot jako nepristranski in pravičen m iž. Toda predlog, katerega je stavil v državnem zboru v svrho toga, da se stranke v volilni preosnovi zjedinijo, bil je zelo neugoden za Slovane. Zato »o mu že tedaj prerokovali padec. Ta je prižel pa prej kakor se je pričakovalo. Dne 28. maja je podal Hihenlohe cesarju svojo ostavko. Vrglo ga je stališče Ogrov, ki zahtevajo nove pravice na gospodarskem polju, ki bi jih pripeljale do samostojnosti. S princem Hohenloho je podalo ostavko celo ministrstvo. Pojdimo med ljudstvo! Naš listič povzdiguje neprestano glas: Pojdimo med ljudstvo! Med ljudstvo nesimo nanke sv. evangelija, ki je podlaga krščanskemu življenju in krščanski politiki. Prirejajmo shoda, snujmo društva in skrbimo za dobre časnike in sploh za dobro berilo, da obvarujemo ljudstvo krivih naukov po-gubonosnega liberalizma in socializma! Mi moramo iti tje, kamor zahajajo liberalci in socialisti, da branimo Kristusov nauk, mo ramo povzdigniti glas ta«, kjer govorijo liberalci in socialisti. Prekrasen zgled nam je dal kapucin P. Kajetan na Reki, kakor poročajo laški časopisi. Znani socialist Marang -ni je povabil na javen dvogovor kapucina P. Kajetana, in učeni kmetovalci in njihovi svetovalci spoznali, da primanjkuje nerodovitni zemlji dostikrat ravno f isforja, so iskali in stikali po vsem svetn, da bi našli rndnine, ki imajo v sebi mnogo fosforja, in ki bi se z njimi opomoglo opešaai zemlji. Našli so jihl Ob rečici Lihn na Nemškem so mogočni skladi rudnine apatita, ki ima v sebi apno in foifjr. Te »klade lomijo, meljejo v prah, mešajo z žvepleno kislino, da se lažje raztopijo, in pridevajo še malca ali sadre. Ta mešanica se imenuje snperfosfat in je izborno fosfornato umetno gnojilo. Nekatere železne rude, ki plavijo iz njih železo, imajo tudi nekoliko fosforja. Fosfrr moraš odstraniti iz železa, drugače je preveč krhko ter se ne da variti. V ta namen stalijo fosfornato železo v velikih kotlih, ki so obloženi po stenah z apnom. S tem apnom se zveže fosfor iz železa in napravi nekako žlindro, ki jo zovejo Tomasov« žlindro. Zmleta Tomasova žlindra je dobro fosfornato gnojilo, samo tako hitro no de- ; sicer v resko gledališče. — P. Kajetan je sprejel ponudbo. Dvogovor je bil dne 15. t. m. Gledališče je bilo ta dan ob določeni nri natlačeno do zidnjoga kotička. Najprej je govoril Marangoni. Ponavljal že stokrat rabljene besede o krščanskih j sccaicih, o „klerikalcih*, o duhovnikih, ki 1 moJzojo ljudstvo, o papežu Leonu XIII., o katoliški cerkvi itd. Ko je končal svoj go-* vor, začelo mu je par navzočih socialistov ploskati. Občinstvo je bilo mirno. Tu vstane P. Kajetan in reče na glas: G. Marangoni, prosim za besedo! Na te J besede oglasi se na tisoč grl: Ž;vio P. Ka-i jetan! Dajte njemu besedo 1 Njega hočemo ; slišati 1 Skromni kapucin stopi v svoji revni i in že obrabljeni obleki na oder. 01 vseh S strani mu zadonijo burni pozdravi. Ko se 1 je ljudstvo vmirilo, začel jo mirno, priprosto in stvarno pobijati točko za točko. 5 Pri vsakem stavku se je moral vstaviti, ker ! mu jo živahno ploskalo in čestitalo vse zbrano občinstvo. Ob koncu njegovega govora ni hotelo biti konca navdušenim živio-kiicem. O namočeni Marangoni je prevzel spet besedo in hotel nekaj očitati Patru Kajetanu, toda ta mu ni hotel ostati dolžan odgovora. Poprijel je v drugič za besedo in i jasno in stvarno ovrgel točko za točko Marangonijevega odgovora. Marangoni prosi P. Kajetana, naj bolj j kratko govori, ker je občin it vo trudno, | toda P. Kajetan pravi, da hoče vse pove-> dati. Nekdo mu je vrgel mej govorom v ! obraz: „Vi niste delavec, vi ste meščani-Nato je odgovoril P. Kajetan z velikim glasom: „Jaz nisem meščan, jaz sem sin svojega ljudstva, katerem« se pa nikakor no dobrikam. Jaz zahtevam, da je ljudstvo pravično, kakor zahtevam, da so drugi ljudstvu pravičai!* Na te besede mu je vso občinstvo navdu-; šeno zaploskalo. Marangoni je hotel na koncu spet go-I voriti, toda občinstvo ga ni maralo več poslušati začenši šumio odhajati. Prizor je bil krasen 1 Marangoni, prijatelj delavcev, je bil gosposki oblečen, in zlata verižica mu je visela iz telovnika, j kapucin, zastopnik „gospode", pa je bil v revni obrabljeni obleki! Socialist je govoril J prevzetno, kapucin mirno in ponižno! Ko je prišel kapucin iz gledališča, čakala ga je zunaj nešteta množica, ki ga je bnrno pozdravljala. Tako poročajo laški časopisi. Vprašamo: AH ni ta dogodek podnčljiv? — Delo P. Kajetana je bilo apostolsko. Tako je delal sv. apostol Pavel, ki je šel v Atenah v areopag oznanjevat Kristusa Križanega in njegov nauk! Prepričani smo, da je P. Kajetan s tem nastopom več koristil ko z vsemi postnimi govori. Pojdimo torej med ljudstvo! Ni potrebno, da vselej govorimo in vgovarjamo. Včasih je dovolj, da smo zraven, da slišimo krive nauke in si jih zapomnimo. Ob pravi priložnosti moramo te krive nanke razkriti in ljudstvu pojasniti krščanska načela. To je apostolsko delo. Zato kličemo ponovno v spomin besede aposola narodov: Chnanuj besedo, ne jenjaj, bodisi priložno ali ne-priložno, prepričaj, prosi, svari z ysem potrpljenjem in ukom. (Tim. 4, 2 ) Spomini z romanja v Rim. Piše kmet iz mariborske okolice. (Dalje.) V železnici iz Rima smo kolikor mogoče sed6 zadremali in zjutraj ob 7. uri bili smo v lepi Florenci. Florenc je bivšo glavno mesto toskanskega ter od 1. 1865 do 1870 kot glavno mesto kraljestva laškega. Lega in mesto je zelo lepo, ima mnogo znamenitosti. Tukaj je cvetela nekdaj umetnost in učenost, kar kažejo velike zbirke in krasne nmetne stavba, kakoršnih ni najti na celem svetn. Tndi svetovno znani sveti ostanki so v cerkvah shranjeni. Najzname-nitnejša je podoba Marije Oznanenja v cerkvi Anuncijata, katere pa žal nismo mogli videti, ker ta pohoda se le redko kedaj pokaže in le v veliki sili na primer v času kolere. Leta 1902 je bila ta podoba po vodom 50 letnice, ko so papež Pij IX dne 28. septembra 1852 to čudodelno podobo kronali, v očito češčenje razpostavljena. Tudi mi romarji smo se ozirali otožuo na altar, kjer je podoba, ki ima svetovnoznani verski in umetni pomen, v skrbno shranjenem dragocenem altarjn, kateri je pod tremi ključi zaprt. Eden ključ ima kardinal cd Florence, dragega kraljeva vlada in tretjega patri Serviti te cerkve. luje kakor supeifjsfvt, ker se še mora prej j razkrojiti in razprostrti v zemlji. Zemljo v cvetličnih lončkih, ki jih vidiš i na oknih, gnojijo dekleta rada s kokošnjakom ali z golobjakem, ravno tako delajo kmetice z gredicami na vrtu. Tak gnoj je | res dober, ker ima mnogo f ;sfornatih snwij, : ki se raztopijo v vodi, in jih rastline za- ! tegadelj lahko hitro vsrkajo. Poglejmo sadaj i j po širnem svetu! Na visokem severu, pri j Ameriki v Karaibskem morju in v Tihem i i morju štrlijo iz morske vode samotni otoki, | Človek bi jih skoraj boljše imenoval samotne skale. Na teh otokih živi veliko število morskih ptičev, ki se hranijo z ribami. Kedar so S9 nažrti, posedajo ptiči po ska-i lab, kjer gnezdijo, in puščajo tam svoje odpadke. Tako živijo tam menda že več : sto, mogoče celo več tisoč let, ptičji odpadki so se nabrali na skalah v skladih, ki so ponekod debeli do 20 m. Sedaj jih podjetni ljudje odkopavajo kakor pri nas kompost, nalagajo na ladje in prodajajo pod imenom gvano. Deževje izpira iz gvana fisfirnate snovi in jih spravlja po razpokah v živo apnena sto skalo, ki se nato spreminja polagoma v f isfirovokislo apno. Kjer je zmanjkalo gvana, tam so ljudje načeli skalnata tla, iz njih dobivajo fosfzrnato gnojilo, ki se lahko meri s superfos-fatom. Poglej sedaj še, kak dobiček ima kmet, če gaoji travnike, njive, vinograde s foa-fzrnatimi gnojili: 1. Na taki zemlji pridela mnogo več, kakor kažejo mnogoletne skušnje, in z dobičkom prav lahko poplača stroške za fos-f »mata gnojila. 2. Krma je boljša, ker ima v sebi dovolj fosforja, zato živina pri njej krepko raste, sa dobro pita in drago proda. 3. Ljudje sami uživajo rastlinsko in živalsko hrano, to je sočivje in mesnino; če sta obe vrsti dovolj fosfornati, dobijo ljudje močne kosti, kar je važno posebno toliko časa, dokler človek raste. Besedo „fosfir* pa bi bilo treba nekako spremeniti; zakaj fosfor ni samo nosilec luči temveč tudi življenja. Zgodovina te visoko češčcno podobe je v kratkem sledeča: Sv. Bobfilij, ki je leta 1250 to cerkev ustanovil, je takrat slovečemu slikarju Bartolomeju od Florence naročil, da naslika podobo za altar Marijo Oznanenja, ki bo predstavljala Marijo kot ponižno deklo gospodovo, katera velika t >-lažilna skrivnost bo v izgled in ponižno spodbudo vernim in posebno častilcem Marijina. Umetnik Bartolomej bil je častilec Marijin in začel je z pomoč slikati Marijo na stolu sedečo v molitvo zatopljeno in pred njo božji poslanec angelj Gabriel. Le glava in njeno obličje je se manjkalo. Na noben način umetnik ni mogel primerno in častito in ponižno obličje D. M. naslikati. Žalosten je to potožil sv. Boi filiju. To mu je svetoval, naj prejme sv. zakramente pokore in altarja in potem naj z zaupanjem na božjo pomoč dalje slika. Umetnik je to storil, pa s svojim čopičem vendar nič ni mogel naslikati. Vsled napora in premišljevanja je pred podobo zadremal. Ko se predrami, vidi pred seboj veličastno obličje matere božje z milo proti nebo povzdignjenimi očmi od nevidljive roke naslikano. Ta čudež so je naglo razglasil, in ljudstvo je vrelo iz Florence. Vsak je moral spoznati, da je to angeljsko delo, kar je tudi mnogo čudežev potrdilo. Bere se, in tisti ki so to čudodeljno podobo videli, pravijo, da je obličje Marije kakor bi bila živa in take lepote, da vsakega v srcu presune. Seveda so nasprotniki tudi tukaj trdili, da je sleparija, pa vse to ni nič pomagalo, ker dokazano je bilo natančno, da je obličje na tej podobi Marijini nadzemeljsko. Ko je največji slikar Mihael Angelo Buonarrotti sliko natančno pregledal, je rekel: „Vsa umetnost ljudi ni v stanu tako umetno slikati. Jaz verujem, da je to obličje od Boga snmega ali od angelja izvršeno.* Ni mi treba posebej praviti, da je tukaj, kadar se podoba v počeščenje izpostavi, kakor je bilo to leta 1902 od 15. avgusta do 19. oktobra, romarjev iz celega sveta. Tudi sv. Alojzij, sv. Karol in več drugič svetnikov si je tukaj pomoč prosilo in dobilo. Romarji smo si ogledali tudi muzej, kjer se shranjujejo slike od največjih umetnikov iz zgodovine. Kot kmet sem nevesčak v slikariji, pa te kiasne podobe so nas vso tako osupnile, da tudi nevesčak brž spozna, da so nekatere slike silno velike vrednosti in svetovnega pomena. Zdelo se nam je, da so podobe žive — tako umetno so narisane. Opazoval sem slikarje, ki so podobe posnemali, pa bile so le senca izvirnih. Za umetnike je tukaj res šola največjo umetnosti v slikarstvu. Vkljub temu, da dandanes slikarija na visoki stopinji izobrazbe stoji, starih umetnikov slikarjev ne more nobeden doseči. Od teh umetnih slik smo bili celo iz-nenadjeni, za to mi moj tovariš svetuje, da groma po mrstu čez most reke Arno na sprehod. To pa ni bil sprehod, temuč prava gnječa ljudi na ulici. Moral sem vedno paziti, da nisem ob drugega zadel. V nobenem mestu menda ni toliko trgovcev z zlatnino kot tukaj. Zlata, srebra in dragih nečimer-nih lišparij je toliko, da izložbe ena drugo prekašajo. Laška gospoda, posebno ženski spol ima zlate okraske v modi in velikem Čislu. Pred nama šli so po ulici dunajski aristokrati ter se pogovarjali, da grejo ogledat kraljevi dvor. Moj tovariš je prosil, če sn er.a ž njimi iti, kar so drage volje dovoli ’. Tak nama ni bilo treba posebej vodnikn plačati. Šli smo po vsih kraljev h prostorih. Tam je res vse kraljevsko. Seveda pogosto tudi v bogastvu ni najti prave sreče. Kazali so nam postelj, na kateri je prenoiil papež (ime sem pozabil) in kraljeva rodbina je na ta spominek ponosna. Zdaj pa biva kraljeva rodbina v Kvirinalu poprej lastnini papeževi v Rimu. Žal, upanjem na božjo j da je pravica dostikrat — moč, kar je po ! celem svetu — kjer ni trdna krščanska vera — na dnevnem redu. Krasen je zvonik pri škofijski cerkvi in mikalo nas je, iti na vrh. Razgled po mestu in okolici je veličasten. Vsak je rekel, da lepšega razgleda si ne more misliti. Ko sem potem šel po ulicah, sem videl (udi uboštva — preveč. Vino smo dobili v Florenci najbolj slabo in jed najbolj drago in ko smo še razne spominke in mesto ogledali, si nakupimo še malenkosti v spomin in razglednice pa znancem odpošljemo. — Proti 9. uri se podamo na kolodvor in naš cilj so Benetke. (Dalje prih.) Domače novice. Naše misli. Liberalni petelini so v zadnjem volilnem boju pokazali svojo pravo barvo. Niti vrste niso napisali proti nem-škntarskemu kandidatu, a proti narodnemu kandidatu dr. Korošcu so izlivali vsak dan cele sode svoje smrdljive gnojnice. Na naši strani je bil boj dostojen in trezen, na liberalni strani nizkoten in ogaben. In kdo stoji na čeln prvih čet, ki so nastopile proti štajerski slogi? V sprednjih vrstah stoje seveda gospodje, ki dajejo smer „Domovini*. Pravi se, da so v tem vodstvu notar Baš, odvetnik dr. Vrečko, odvetnik dr. Sernec, odvetniški kandidat dr. Kukovec. Njihovi oprode so bili odvetniški koncipienti, celjski uradniki Posojilnice in Južnoštajerske hranilnice, zasebni uradniki celjskih odvetnikov in notarjev, Sokoli itd. Imamo dokaze, da so nradniki Posojilnice in Hranilnice v uradnih urah delili strankam lepake za Rebeka. Nismo tako nestrpni, da bi zahtevali, naj se to v bodoče uradnikom prepove, ne, mi smo svobodoljubni in rečemo, da se jim morajo tndi v političnih 'rečeh pustiti proste roke. Ampak naj se dovoli tudi nam prostost, da takih zavodov, pisarn, trgovin, ohrtnij itd., kjer se dela proti nam, ne podpiramo več! Gospodje pa, ki so sedaj obrnili hrbet narodnemu vodstvu, naj bodo drugokrat tako pošteni ter se naj ne vsiljujejo na zaupne shode, kojib sklepov se iz strankarskih ozirov nočejo držati in kojib razprave izrabljajo po svojih listih za napade na druge zaupnike. Sicer pa bomo itak poskrbeli, da se taki ljudje sploh ne pokličejo več na zaupne shode, ampak naj gredo svoja pota, ker nočejo hoditi po potih složnih spodnještajerskih Slovencev! Št. Ilj je naši Ta glas odmeva v Št. liju v Slov. gor. od ust do ust. Na pritožbo Slovencev je namreč c. kr. namest-nija tri nemške odbornike izvoljene v I. vol. razredu s pomočjo mrtvega volilca Gierlin-gerja, iz novoizvoljenega občinskega odbora izločila, t. j. proglasila kot nepostarno izvoljenim, ter tri Slovence vpoklicala v občinski odbor. C. kr. okrajno glavarstvo je to, za šentiljske Slovence preveselo noviuo, obvestilo te dni g. Fr. Thalerja in naročilo, da se v teku 14 dni vrši konstituiranje obč. zastopa. Torej je vendar po dolgoletnih hudih borbah toli ljubi in dragi Št. Ilj — nas! Zupet lepa slovenska zmaga na meji. Pri dne 26. maja so vršeči občinski vohtri v Selnici ob Muri, župnije šentiljske, so Slovenci zmagali sijajno v vseh treh razredih. Občina šteje 1000 prebivalcev in 190 hišnih številk, ter je trdno ob nemški meji. Slovenski voiilci so se organizirali in s tem dosegli čez vse lepo zmago. Nasprotniki si niti niso npali javno nastopiti. Slava zavednim braniteljem naše meje 1 Iz popotne torbe. Ko nekega dne potujem od Sv. Urbana mimo našega cepli-kista v Ptuj na živinski sejem, začnem tam opazovati živinske potne liste. Večina jih je bila slovensko pisana, le iz občine Jan-žovci so bili vsi nemško pisani. Vas vprašam, g. občinski predstojnik Kocmut, ali se sramujete slovenski pisati, jezik katerega govorite od rojstva in ga boste govorili do groba. Bodite pametni in nikar ne nemšku-tarite! Nemški poslanec Wast'au, ki zastopa mariborski mestni okoliš v državnem zboru, ni imel zadnje tedne nobene snovi in nobene misli, s katero bi se bil izkazal v državnem zboru. Njegovi nemški voiilci so pričakovali od njega Bog ve kakšno delovanje. No, dosedaj je še bore malo storil ali da povemo odkritosrčno — nič. V zadnjem času se pa sploh uič ni slišalo o njem. Revež ni znal kaj bi naredil. Sadaj jo je pa iztaknil. In kaj je ta nemški Boštjan iztuhtal? Stavil je grozno interpelacijo na pravosodnega ministra, v kateri zahteva, da sc morajo slovenski listi konfiscirati, ker preveč hujskajo in psovajo proti Nemcem. Taka drznost presega že vse meje. Mi pišemo prehudo! Nemški lističi „Marburgerca* in celjska „Vahta* pač pišeta tako podlo, lažnjivo in zasramovalno o Slovencih, da se moramo res čuditi, da se jih ne konfiscira. Će pišejo ti listi, da smo ubijalci, ljudožrci, roparji itd., ali to ni psovanje? Sedaj pa grejo ti poštenjakoviči in zavijejo celo stvar, ter to, kar sami storijo, nam oponašajo. V Brežice bode naredila o b nkoštih vseslovenska sokolska zveza izlet. Istočasno bode tudi blagoslavljanje nove zastave „Brežiškega Sokola*. Ne samo vsa slovenska ampak tudi hrvatska in srbska sokolska društva se bodo udeležila te slavnosti. D. M. v Puščavi. Kako je kaj pri nas v narodnem oziru ? Jako slabo 1 Slišimo sicer, kako se po drugod mladica izobražuje o narodnem duhu, posebno pa, niže Maribora v Slov. gor. Toda puščavski mladeniči spe! Vsak mladenič naj bi bil naročnik „Našega Doma!* Iz tega lista boste izvedeli, kako se mladeniči po drugod izobražujejo in kako veliko število jih je že! Torej na noge! Tukajšnji trgovec in posestnik J. Frkfak je napravil nad svojo trgovino samo slovenski napis. Dobro! Naj bi se tndi kazal kot pravega narodnjaka, mi ga bomo že podpirali. Hudičevo olje tiči na debelo in drobno B. Hudej v bližini cerkve. Zato se pri njem zbirajo mnogi taki, ki imajo že rudeče nosove, pravijo jim „snapsbruderji*. Tukaj zabavljajo črez duhovnike in vse, kar je katoliškega. — Kat del. društvo je imelo dne 20. t. m. podučno zborovanje. V precejšnem številu so se ga udeležili udje, govorili so nam domači č. g. župnik Zrnko kaj lepo ' o brezverskem zakonu in o društvenih potrebah, pa tudi o volitvi za državni zbor v 5. kurijo. Hvala jim! Sv. Jurij ob Ščavnici. V sredo dne 23. maja je umrla v Kraljevcih po daljši bolezni sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče, blaga žena Terezija Fridau. Sveti ji večna luč! Sv. Anton v Slov. goricah. Umrl je v ponedeljek dne 21. maja starosta tukajšnjih župljanov. 94 letni starček Jakob Veršič p. d. Libšečnjak v Smolincih. Rajni je bil rojen leta 1812 ter celo svoje življenje vedno zdrav in čil, bolan pa nikoli. Le zadnje leto ga je položilo v postelj, pa tudi ne bolezen, temveč slabost in starost. Naj počiva v miru! Ljutomer. V nedeljo dne 20. t. m. smo imeli v Ljutomeru lepo in redko cerkveno slavnost. Blagoslovila so je zastava, „dekliške Marijine družbe". Ob četrt na 10 se je od župnišča začela veličastna procesija. Naprej so šli mladenči iz mlad. Marijine družbe, za njimi so dekleta nesla novo zastavo v spremstvu kumice g. Erne Razlag. Za temi so šli duhovniki in za njimi belo oblečena dekleta z zelenimi venčki na glavi. Topiči so gromeli, zvonovi so ljubko pritrkovali. V cerkvi so Č. g. dekan blagoslovili zares krasno zastavo, č. g. dr. Fenš pa so na to v ginljivih besedah opominjali mladino, naj si čnva najdražji zaklad, nedolžnost srca. — Hvala jim prisrčna, dobro si hočemo zapomniti njihove besede ter se po njih ravnati! — To je bil zares dan, katerega je gospod naredil! Špitalič pri Konjicah. Zadnja veselica našega bralnega društva se je tako izvrstno in v našo zadovoljnost izvršila, da ne moremo o njej molčati. Posebno so nas razveselili mnogoštevilni gostje iz Konjic, Žič in Dramelj, ki so se pripeljali na vozeh. Na vzporedn je bil kinematograf z gramofonom, ter dve gledališki igri. Pri teh so imeli naši fantje in dekleta vsaki v svoji igri pokazati zmožnosti v javnem nastopa. Fantje in dekleta so izborno igrali. Gostje, kakor domačini so posebno hvalili lepe glasove deklet v pesmi, ki je sklepala žensko igro. Na našem odru smo prvokrat videli igro s samo ženskimi ulogami in čndili smo se igralkam : gospej Ćaslovi in dekletom Miciki in Frančiki Petelinšek, Ančki Šelihovi ter C. Pančičevi, kako so se lahko in v kratkem časa naučile precej težavno igro in jo prav dobro igrale. Vsakdo je z veselim licem zapustil prostore naše veselice; veseli so pa bili tudi fantje in dekleta, ko so videli, da njih trud ni bil zastonj. Naj vam fantje in dekleta ne izgine navdušenje in rodoljnbje iz vaših mladih src, nego naprej po začrtani poti. Z Bogom in Marijo za nsrod in domovino! Vitanje. Dragi gospod urednik, gotovo ste željni vedeti, kako je kaj z našim bralnim društvom v Vitanju. Kakor je prej pod vodstvom g. Luskarja hitro napredovalo, tako zdaj hira in nazadnje. In če bo šlo tako naprej, bomo kmalo imeli „furoš" na bralnem društvu. Ker nekateri tukaj v Vitanju jako čislajo furože, zato pa tako izvrstno skrbijo za nje. Tndi vitanjski pevski zbor kaj vrlo napreduje, ker sedaj sam gosp. organist povečuje čast božjo pri daritvi svete mašo. Pa še nekaj bi omenil, namreč, da tndi v vitanjski fari kvakajo te čudne ptujske žabe, ki imajo do Slovencev tako slast in posebno pa do duhovnikov. Vsem naročnikom ptujske mule pa svetujem, da bi te ptujske krote uazaj v Ptuj nagnali, kamor spadajo. Naročite si pošteno slovenske liste! Iz Žetal. Skoraj neverjetno, a vendar resnično. Od kar si začel preljubi „Naš Dom" izhajati, te vaikdar željno pričakujem, ter te tudi z veseljem prebiram. Da bi pa bil našel v tebi tudi kak dopis iz Žetal, to se še pa ni zgodilo. Lahko bodeš toraj, dragi bralec, rekel, da Žetale še morajo biti jako miren in skrit kraj. Pa ni tako. Če ti pa povem, kaj se vse pri nas nahaja, namreč, da imamo tukaj Gemiatvahrcn Handlung, K. k. Post in še več kaj takega, rekel boš, da tedaj soy pa Žetale gotovo kje visoko na Zgornjem Štajerskem. Pa ne, naše Žetale ležijo tak nizko dol na Spodnjem Štajerskem, da nas samo visoki in široki grajščinski log loči od naših bratov Hrvatov. To je pa res čudno, takšni napisi! Seve, da čudno, pa še bolj čudno je to, da naš slovenski narodnjak, kateri je v vsakem drugem oziru spoštovanja in hvale vreden človek, pa kar na enkrat dva takšna nemška napisa razobesi. Sedaj, ko sem ti to povedal, pa vem, da boš rekel, sto pač zaspanci Žetalčani. Pa nismo, radi prebiramo poučne knjige in dobre časnike. Da smo malo bolj starokopitnoži, to bi pa skoraj rekel; pa še to ni. Ampak držimo se vedno starega pregovora, ki pravi: naglost ni dobra. Kaj pa mislite, se v vseh rečeh tako naenkrat poboljšati in tako imenitne nemške bliščoče napise v blato pometati, to bi bilo ja vendar preponiževalno. Upam pa, da se bo vse to po malem zgodilo. Kakor se je zgodilo to, da je gifma krota prej v večjem številu k nam prihajala, sedaj pa že lahko vse njene Ijubčeke na prste ene roke prešteješ. Najzvestejši pristaš tega smrduha je neki bndimarski salomenšek in pa neki krojač. Pa že tndi ta dva sta se mnogokrat prepričala, da ta giftna krota ima na vsakem konen laž, v sredini pa drugače misli kakor govori. Sv. Anton v Slov. gor. Mile sestre 1 Dekleta antonjevška! Kmalu bom zopet potrkala na vaša dobra srca. Že na tem mestu se priporočam, da tudi letos darujete za „Družbo sv. Cirila in Metoda". Pokažimo v dejanja, da razumemo pomen narodne in katoliške šole in da hočemo pomagati. Nobena ne sme to leto izostati, in naj si bo tndi samo pet krajcarjev. Ne samo pesem, naša požrtvovalnost naj govori, da zaslužimo prelepo ime Slovenka! Zimič Ana. Koroške novice. Koroške misli. Sredi celovškega mesta stoji veliki lintver, v spomin na istega lint-vera, ki ga je slovenski kmet Blagoca pred davnimi časi ob vrbskem jezern ukrotil in s tem rešil Celovec in okolico. Sedanji železni lintver raba vedno vodo iz sebe in okoli njega je veliki bazen „lepa mlaka". Pred nekaj leti nabere neki hudobnež polno canjo žab pri Žrelcu ter jih zvečer, da nihče ni videl, spusti v lintverovo vodo. Žabe in krote spet vesele, da so v svojem elementu v vodi, začenjajo so koračiti in glasiti. Kva, kva. kva in tako naprej se glasi v tihi noči sredi mesta ter se razlega daleč okoli. Naenkrat se začnejo odpirati okna in v nočnih srajcah preklinja in zmerja mestna gospoda ostudne žabe, ki kalijo ponočni mir. Na mah so morali priti celovški policaji in delavci žab krotit in lovit. Bilo jih je smešno videti in slišati; gotovo bi istega, ki je Celovčanom priredil neprijeten žabji koncert, udrli na kožo, ako bi ga dobili. — Krščanski Slovenci! Pri nas na slovenskem Koroškem se skoraj povsod oglaša in kvaka grda žaba, ostudna ptujska giftna krota „Štajerc", Vse obleze in okuži. Blati nam našo vero, četudi ne očitno, pa prikrito in strupeno, zaničuje najbolj tiste može, ki branijo naš dragi slovenski jezik, tar nas počasi pripravlja za Prajza. Polovimo iste giftne krote, zatrimo in poženimo jib, naj kvakajo drugod; mi ne potrebujemo takšnega žabjega in svinjskega petja. Sram bodi tiste, ki zlagajo in pišejo te ostndne svinjarije. Proti nemškemu luijskanjn. Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je odposlalo c. kr. železniškemu ministrstvu in koroški deželni vladi odločen ugovor proti sklepu celovškega občinskega sveta, ki je zahteval, da ne sme napraviti vlada na novi državni železnici od Celovca do Bistrice v Rožu dvojezičnih napisov, češ da bi taki zanesli prepir med prebivalstvo in kalili mir v deželi. Bodo že znali slovenski 1 V Celovcu je prišla služkinja ondotnega Slovenca Zadnikarja v nemško trgovino in govorila slovenski, ker ji je njen gospod tako naročil. Celovški trgovec je debelo zijal in se čutil silno nžaljenega, da sl npa kak Slovenec naročiti svoji služkinji, naj v njegovi trgovini govori slovensko. Mi pa mislimo, če bi vsi Slovenci bili tako zavedni, kot je celovški Zadnikar, bodo kmalu znali Nemci vsi dobro slovenski in ne bodo delali nobenih skremženih obrazov v znak razžal-jenja. Nemški trgovec je vendar navezan na svoje odjemalce in če so ti Slovenci in govore slovenski v njegovi trgovini, bo Nemec kaj rad slovensko govoril ž njimi, če se bo bal, da jih drugače izgubi. Lep zgled zato imamo v Ljubljani, kjer zna vsak namški trgovec dobro slovenski, ker je prepričan, da so slovenski odjemalci njegovo življenje! Duhovniške in cerkvene stvari. Romanje na sv. Višarje se začne letos 24. t. m. in traja do 7. oktobra. Božjo pot bodo oskrbovali č. očetje iz reda sv. Frančiška kranjsko-štajerske provincije. Sv. oče Pij X. je z brevom dne 24. aprila 1903 za sv. Višarje podelil sledeče odpustke: 1. Popolni odpustek na katerikoli dan v letu, na katerem krščanski verniki priromajo, zakramente sv. pokore in presv. Rešnjega telesa vredno prejmejo ter na namen sv. očeta molijo. — 2. Odpustek 7 let in 7 kvadragen vsem krščanskim vernikom, kateri so s skesanim srcem vsaj pri sv. maši ali pa pri večernicah. — 3. Odpustek 300 dni vsem krščanskim vernikom, ki na katerikoli dan sv. višarsko cerkev obiščejo in pred Čudodelno podobo molijo. — Vse te odpustke se more darovati tudi vernim dnšam v vicah. Potem je dobil župnik z brevom Pija X., dne 15. septembra 1905 oblast, vernikom, ki v procesiji priromajo, podeliti po pridigi in pod navadnimi pogoji papežev blagoslov s popolnim odpustkom. Zato se prosi, da bi se procesije poprej naznanile župnijskemu uradu v Žabnicah. Končno se bodo tudi blagoslovile različna svetinje ("rožni venci, škapnlirji, podobe, križi itd.), in z vsemi dotičnimi odpustki oblagodarile. Napisi na novi železnici. Železniško ministrstvo je naročilo, naj se na novi karavanski železnici na Koroškem pod Celovcem proti Kranjski napravijo dvojezični napisi. Nemci pihajo jeze, ker so mislili, da bodo železniško ministrstvo s svojim kričanjem tako preplašili, da bi ministrstvo kršilo enakopravnost in Slovencem na Spod. Koroškem nsililo samonemške napise. Odlikovan koroški Slovenec. Dne 19, t. m. je prirediio že od 1. 1765. obstoječe uniformirano puškarsko strelsko društvo v Borovljah občefipoštovanemu gospodu Petra Wernigu, c. in kr, dvornemu kdelovatelju orožja, veličastno bakljado in ob tej priliki se je izročila g. Petru Wernigu na slovesen način diploma, s katero je bil imenovan častnim članom drnštva. Živio! Spodnji Dravograd. V četrtek na 24. t. m. so imeli „fajerberkarji* v gostilni „na pošti", koncert. Ves trg je bil ta dan v deželnih in cesarskih zastavah, pa čujte in strmite, tudi frankfurtarskih cunj v črno-rudečih-rumenib barvah ni manjkalo, katere so bile opaziti kakor navadno v gostilni „na pošti", pri Rudolfa Domaingo p. d. Rudinu, Ignac Zvveimiillerju, Konrad Lorberju, in žalibi g tudi raz nekdanje narodne Smaričnikove gostilno je vihrala ta Slovencem sovražna in izzivalna cunja. Slovenci, dobro si zapomnite te „slovenske prijatelje"! Velikorška okolica se prohuja. Ustanavljajo se tu tri nova slovenska društva; namreč za Velikovec in okolico, Vovbre in Djekše. Sijajen shod v Velikovcu. Da se pri nas vzbujajo Slovenci, to je pokazal shod „Katoliškega političnega in gospodarskega drnštva za Slovence na Koroškem" dne 20. t. m. v Narodnem domu v Velikovcu. Še pred določenim časom so prišli sociji (kakih deset) in zasedli prve prostore. Toda kmalu so začeli korakati naši vrli kmetje v zborovalno dvorano, ki jo bila ob pričetku zborovanju natlačeno polna. Mnogo jih jo moralo ostati v postranskih sobah. Nad 400 navdušenih Slovencev in Slovenk je tako pokazalo, da nikakor ne strinja z nameni „proste šole" in zakonsko proosnove. Prvi govornik kanonik J. Dobrovc razloži pogubo-nosne namene društva „prosta šola". Da bi bile take šole pogubne v verskem, na Koroškem pa tudi v narodnem oziru, je govornik dokazi l z neovrgljivimi dokazi. Po končanem govoru se oglasita k besedi dva socija gg. Uranšek in Putan, oba čevljarja, ki pa sta pokazala le to, da ne znata dražega, kakor pošteno „biksati". Korenito ju je zavrnil gosp. dr. J. Arneje, provizor v Vovbrab. Nato je poročal o splošnem političnem položaju g. urednik A. Ekar; posebno je bičal nam koroškim Slovencem krivično vlado radi razdelitve volilnih okrajev. Če ostane pri tej razdelitvi, nam še eden poslanec ni zagotovljen, ker so mesta in trgi nemško-na cijoui.l ii in delavci socialno-demokraški, ki bodo šli roko v roki z nemškutarji na kmetih. Omenil je tudi novih krivic glede samonemških napisov na novi železnici. Za njim je govoril g. dr. Arneje o zakonski preosnovi in dokazal, kam bi prišla Človeška drnžba, ako bi se nasprotnikom posrečila ta nakana. Tn so zopet ugovarjali sociji in rabili staro puhle in že večkrat ovržene fraze o zločinih pri duhovnikih. G. govornik jih je sproti zavrsčeval. Ko je še g. M. Perč, kanonik v Sv. Štefanu, povedal socijem nekaj bridkih, se je shod zaključil. Sprejele so se z velikanskem navdušenjem resolucije proti „prosti šoli" in razporoki, ter za pravično razdelitev volilnih okrajev in vsaj dva poslanca, za dvojezične napise in slovenske uradnike na novi železnici. Reči moramo, da je shod dosegel velik moralen vspeh na naši strani. Slovenski kmetje so se silno hudovali nad budalostimi in predrznostjo navzočih socijev. Velikovška „hranilnica in posojilnica" je skDniša kolekovati z narodnim kolekom vsa svoja pisma. Posnemanja vredno. Slovenske p gojilnice, na noge! Javen shod, ki bo protestiral zoper „prosto šolo" ia razporoko, sa namerava sklicati dno 4. junija na Rudi pod Velikovcem. Silno so poparjeni velikovški Nemci in nemškutarji radi zadnjega shoda. Žo predpustna veselica jih je radi velikanskega obiska spravila z ravnotežja. Zdaj pa zopet tako mnogobrojno obiskan političen shod! To je za spodnjekoroški nemškutarski „Port Artur" nafeaj nezaslišanega. Slovenci, le brez strahu naprej, in sadovi se pokažejo prej ali slej! Velikovški Narodni dom dobi slovenski napis, kar bi se bilo moralo že davno zgoditi. Slovencem, ki prihajajo sem, ne bo treba več zaman iskati te slovenske hiše, kakor se je večkrat zgodilo. Velikovški Slovenci sa redno shajajo vsaki torek zvečer v klubovi sobi. Vsak Slovenec in Slovenka, ki prilično posetijo Velikovec, je dobro došel. Dobrlaves. Daroval je našemu novoustanovljenemu izobraževalnemu društvu g. Dragotin Hribar, knjigarnar v Ljubljani, nad 30 lepih poljudnih knjig za knjižnico. Naj blagovoli sprejeti za ta velikodušni čin našo najiskrenejšo zahvalo. Djekše. Toča jo poklestila pri nas proti Št. Urhu v soboto dne 12. majnika ter napravila na sadnem drevju veliko škode. — Podružnica sv. Mihaela je obhajala dne 20. majnika veliko slavnost. Blagoslavljali smo namreč novopopravljene oltarje in prižnico. Izvrstno je zgotovil lepo delo celovški podobar Golež. Jako lepo so za slavnost pridigovali šentjurski župnik g. Poljanec. Da so se po slovesnosti pri mežnarju prav ubrano pele mile in lepe slovenske pesmice, kdo bi to zameril našim izvrstnim pevcem. — Naše blago slovensko ljudstvo spoznava žmiraj bolj in bolj zapeljive nemškntarske liberalce, posebno, odkar so oni tako goreče trudijo '/a. šolo brez krščanskega nauka in za novo zakonsko postavo. Marsikateri, ki ni bil našinec pravi: Odsedaj naprej pa ne poslušam več liberalcev in socijalistov. Ruda. Na binkoštni ponedeljek se priredi pri nas veliki shod, na katerem se bo govorilo o brezverski šoli in novi protiverski zakonski postavi. Pridi slovensko ljudstvo od blizu in daleč in pokaži, da za liberalce in socijaliste pri nas so ne zori pšenica. Št. Štefan. Preselili so se od aas na Dbolico č. g. Perč, ohranimo jih v dobrem spominu. Kot novi kanonik se k nam preselijo č. g. R. Rotter. Iz Št. Štefana bodo oskrbovali tudi Želinje, da olajšajo delo šentjurskemn gospodu župniku, ki začasno oskrbujejo Šmarjeto. V Škofji vasi je začel poslovati tudi brzojavni nrad. Skalodror pod Peco. Ne več tako, kakor svoj čas prerok Jeremija nad razvalinami jeruzalemskega mesta vzdihujem jaz, ko zrem pred seboj Podjunsko dolino, ki lahko rečem vstaja zadnji čas s spomladansko naravo vred. V Globasnici delnje zadnji čas pridno izobraževalno društvo, kakor tndi | Doberlivasi so ga pred kratkim ustanovili, ki kaže tudi dober razvitek, in zadnji čas, tako mi poro&v blagi prijatelj, so se začeli gibati tudi vrli Šsocjanarji. Da, da vstajamo z naravo prav tako, kakor pojejo kokijski fantje: Prišla ljuba si spomlad zelena Kak’ si lepo razcvetena Biž ko se ozeleniš Mladim faatom dobro siriš! Pa še nekaj ne smem pozabiti! Ob priliki birme v Globasnici se je zgodil slučaj, ki g* niti stari še manj mladi pomnijo: Škofov konj odgrize’ farovškemu volu ezik, tako da so ga morali precej v mesnico poslati. Pojasnilo na to nam daje* nek budomašaež, ki pravi, da sc škofovemu konju pač ni zdelo prijetno, da bi mu farovški vol jezik molil, zato mn ga je ediedei ia tako kaznoval za njegovo grdo obnašanje. No pa zdravi! Puščavnik skalodvorski. Št. Vid v Juiiski dolini. Redoljubi! Na Binkoštni ponedeljek popoldan se vrši pri nas pri ViltiSnika zopet po dolgem času važno zborovanje podružnice s . Cirila in Metoda za Škodjan ia okolico. Naši nasprotniki delajo na tihem in očitao, delajo z besedo in z različnimi slabimi spisi in časopisi na to, da bi tudi pri našem verskem in narodnem dobrem ljudstvu mtrii vero in ljubezen do naroda. Zato pridite v nmego-brojnem številu, da pokažete, da nasprotniki pri Vas še niso nič opravili in da ne navdušite vnovič za versko narodno življcinje. Zgornje Triišnj«. V sredo da > 16. maja popoldan je zgorela Jamnikova hiša v Rički vesi. Škoda je velika, ker je posestnik bil zavarovan samo za 5000 kron. Na križev torek dopoldne, ko so bili ljudje pri procesijah, pa je pogorelo pri Vekrniku v Hudem kraju. No ve so nikjer, t ako bi naj ogenj nastal. Iz drugih slovenskih krajev. Umrl je v Izubijani mi!, g. prošt dr. Jauez Kuiavic dne 18. t. m. — Dno 19. t. m. je pa umri velezaslužni ravnatelj „Zadružne zveze" in načekuk „Gospodarsko zveze" g. Josip Jeglič, brat prem. gosp. knezoškofa ljubljanskega. Senožeče. G. dra V. Gregoriča, doslej občinskega zdravnika v Sežani, je imenoval deželni odbor kranjski stalnim okrožnim zdravnikom v Senožečah. To novo službo nastopi imenovanee z dnem 1. julija, Gorica. Preč. gosp. Josip Pavle t id, župnik-dekan v Št. Petru pri Gorici, je imenovan od prevzviseBega g. knezonadskofa za kanonika goričkega prvostolnoga kapitela. Novemu monslgaoru častibuno 1 Zabavni viaki v Postojno. Dae 4 junija t. L, b nkoštni pondeljek, bodo vozili posebni vlaki iz Ljubljane, Trsta, Reko ia Kormina v Pustojoo tilnice je mahalni, kateri dostavlja mabalno kolo. Osišče je jekleno in se vrti v rudečih medenih ležajih. Boben se s stranskimi vijak: lahko prestavlja kakor je potrebno. Zobje so štirivoglati, ki izvršujejo čisto mlat. Kolesa so proti nezgodi zelo dobro zakrita. Vse te prednosti zedinjene, omogočijo, da mlatenje lahko izvršujete 1—2 osebi. Ofen« 116 1 trosi- Jjamči s© ©no l©tO. Oeim 130 Itrou. Več kakor 200 spričeval od gospodov: častitih nadžupnikov, župnikov, veleposestnikov in posestnikov potrjujejo te velikanske prednosti mojih strojev. Vitelj za enega konja v zvezi mlatilnice (cerilice) z osjo od v? tel j a do mlatilnico sedem metrov v dolgosti. En srednji konj ali vol zadostuje celi dan za gonitev mlatilnice v mlatitvi. JamCi se eno leto. ■ Ta cela garnitura z navadno mlatilnico 138 gld. (276 kron), z mlatilnico (carilico) 145 gld. (290 kron). Močnejši vitelj za dva konja 90 gld. (180 kron). Vitelj brez vsega lesa 20 kron ceneje. Pravo pristno vino čisto narsvno, s^mo iz grozdja. Za pr«8t«r*t vina ::mčinj in se lahko kemično preišče. Cene zmerno, od 36 do 46 kron 100 litrov. Imam tudi pravi j pristni tr&pinovec. Pošilja se od Istri v naprej. Za sode | prosim, na? v« ? pošlje. Zadaja želez- I niška postaja A;« »čina (Kranjsko). Se priporočan: •. obilno naroebo Josip Cotič, vinogradnik Vrhpolje, pošta Vipava (Kranjsko). 10-5 .-tl z _ Z Z - Z*Z _ Z isKv»nje diplom za častne občane po primerno niški ceni se priporoča Tiskarna sv. Cirila v Maribora. z z z z z Z XIX t X x> Kmetje, pozor! ] Posnemalni stroji za mleko j so veliko boljši kakor drage centrifuge. Ve-lika korist, posname mleko popolnoma in j deiajo čisto sami. Cena je vzlic temu zelo i nizka: en komad S kron in O kron-Natančen popis zastonj. SV" Bred po-* narejenem blagom se svari. Prodaja samo iznajditelj , 5 (6) Rudolf G e gen bane r, Neulengbach (Nižjeavstrijsko). I,:!-., i I