St. 101. V Mariboru, sobota 31. avgusta. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek. Četrtek in soboto, ter velja po poiti prejeman, za avstro-ogerske deže e ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold , 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od oeiiristopno petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvolo frankirati. —• Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hisn. štev. 220. 0 p r a v n i s t v o. na katero naise blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i. administrativne reči. je v tiskarnici: F. Skaza in rlr.. v koroški ulici hišn. št. 229 Delniško društvo „Narodna tiskarna" V T.4JYltYlJQ.fli. Sklicevajo se na obširni svoj razglas v „Slov. Nar.", at. 91)., od 27. dne tega meseca vabi podpisani odbor vse podpisce delnic „Narodne tiskarne" k iistanavljajooemu občnemu zboru. kteri bo 14. dan septembra t L ob 4ih popoldne v prostorih „Ndrodne tiskarne" v Ljubljani. l>ncw¥ii red: 1) Poročilo o delovanji osnovalncga odbora. 2) Volitev dveh delničarjev, da podpišeta zapisnik občnega zbora, in skrntinatorjev. 3) Volitev upravnega odbora 15 udov na tri leta. 4) Volitev pregledovaluega odseka b udov na eno leto. Vsak delničar, ki je vsaj prvi obrok na svoje delnico že vplačal, dob6 od osnoval-nega odbora legitimacijo, ktera mu daje pravico glasiti se pri občnem zboru in toliko glasov oddajati, kolikor zastopa delnic. V Ljubljani 29. dan avgusta 1872. Osno valni odbor delni-kega društva „Narodna tiskarna". Ur. J. K»/Ihk. Peter €»Jr»«»«elH. Dr. J, Vošnjuk. Opomba. V rasglaflU od 27. dne t. m. vrinila se je po zmoti v 2. točki dnevnega nula pred besedo „skruti-natorjev" besedica ndveh", ktera ima izostati. ■B€»lffrrtMlttl4» ii Im auta. V H e 1 g r a d u 24. avgusta. IV. 7t včerajšnim večerom se je slavuost končala. Imeli smo te dni izvrstno lepo vreme, denes pa ko se nas večina gostov odpravlja na pot, lije dež Naj v tem poslednjem belgradskem pismu kratko obrišem poslednjo točko programa: predstavo gledališči (narodnem pozorišči.) Tudi ta je bila politična, spada torej na to mesto. (Kar sem po lielgradu in okolo drugega ogledal, utegnem k ,,S1 Nar." nazaj prisedši načitati za listek, ako bodo Slovence zanimalo.) Igrala se je nalašč za ta večer narejena ale gorija „Markova sablja", napisal Jovan Djordjević, muzika od našega, v lielgradu obče priljubljenega rojaka Davorina Jenka. Ker se je bilo bati, da bi bila v gledališči prevelika gnječa, smeli BO ta večer vstopiti samo povabljenci, tO se ve brezplačno. Mi slovanski gosti smo dobili karte delom od odbora, delom od pozoriščuih ravnateljev. Olcdališče, krasno novo zidanje, stoji na mestu, — kjer so nekdaj Turki Srbe obešali! ,,Ncma Srbina, u kome ne bi oživilo osceanje utehe i po nosa, kad vidi, kako na mestu, gde su naši stari, u borbi za slobodu našo otačbiuc, na kolju i/.di-sali, danas stoji divan liram lepih veština!" — pravi o tem regentstvo srbsko v svojoj brošuri „Stanje Srbije", katero je, račun o svojem delo van ji polagajoč, predvčeranjem knezu predložilo Rekel sem Zgorej, da je igra v gledališči politična« To je razvidno iz sodržaja : Kraljević Marko vidi, kako oniaguje v borbi za Srbstvo. Vila, njegova posestrima, pride in mu razloži strašno osodo Srbstva, kako bode palo. A daje um tolažbo, da pride dan ko se Sihstvo zopet slavno vzdigne. Do onega Časa ima Marko v gori spati, njegovo sabljo pak Vila zasadi v kamenito steno, iz katere se bode dala izdreti, kadar pride osvoboditelj Srbstva. Marko legne v skalno goro na dolgotrajni san. Med tem pride „pevac". Vila ga oslepi rekoč mu: ,,oslepi, a budi prorok." In slepec gleda v svojem proroštvu razne slike iz srbske povestnice (na pozorišči tu jako lepo izvedene), najprej slike propada srb. skega, potem slike predstavljajoče dviganje srbskega duha, boj Črnogorcev s Turki, vstanek Miloša Obrenoviea, predajo Belgrada Mihajlu in po-slednjič — sliko: ,,Srbi okolo slike kneza Milana" kot osloboditelja Srbov. Pii poslednji sliki se kraljevič Marko v gori vzbudi, skoči po konci in izdere svojo sabljo, strah protivnikom Srbstva, iz stene. Zastor pade. Pomen te alegoiije je jasen in razumelo ga je občinstvo in razumeti ga je moral tudi pri predstavi pričujoči mladi knez. „Živio", ki je skoro brez konca oril po polnem gledališči, hotel je knezu reči: mi pričakujemo od tebe, da se boš držal programa, ki ti ga srbski narod v tej alegoriji kaže, mi pričakujemo, da se pod tvojo vlado vrne stara slovanska slava na naš jug. — hi vse veliko navdušenje za kneza izvira poglavito iz tega, ker se od njega, ali bolje rekoč, od časa njegovega vladanja pričakujejo velike stvari, preporod vsega Srbstva na balkanskem otoku, za kateri bode ta narod, kakor je videti, vse žrtvoval, kadar bode trebalo. Da ta trenotek ne priđe tako brž ali pre-uagljeno, kakor nekateri nestrpljivoj mislijo, to se ume samo ob sebi, in za to so poroki možje, ki so zadnja štiri leta na krmilu bili in so ter bodo ti di dalje prvi svetovalci kneževi ostali. Pred nekaj tednov so magjarske in nemške novine znale povedati, da bode Milan takoj po svojem nastopu odpustil dozdanje regentstvo in ministerstvo. Go-tovo da bi Magjari to želeli. Ali nij se zgodilo. Illaznavae in Itistie, oba sta ostala glavna ministra. Da sta obadva previdna moža, to sta dokazala. To najmerodajneši krogi tudi spoznavajo, in od č a s a k u e ž e v e g a p o t o v a uja v Livadijo k ruskemu carju, sprevidajo tudi protivniki, da slovanski nalog Srbije dobro umejeta. Od tačas sta tudi obče priljubljena postala, in lagljc bode jima brzdati celo narodno mnenje, ako bi se hotelo pr 5-uagliti in prej v delo siliti, predno je pravi čas in vse pripravljeno. Končuje svoja poročila od tu, kjer se naša Sava v mogočno Donavo i/taka, ne morem zaniol-čati še ene stvari, ki ta narod označuje. Sliri dni sem tu v Belgrada, obhodil som vse lote in ulice — a poleg vse ogromne množice prišlecev in domačih nikjer nijsem videl ni najmanjšega nereda ali ekscesa, nijsem videl uiti enega pijanega človeka. Pa Svabi v cuoiner samo o slovanskem barbarstvu govoriti hote! 111 ■'V<MU&.i r«^gail40Buiriiiift «ftV|i>iE-tllCftJil* Politično razmerje, v kterem kraljevali Hrvatska in Slavonija nasproti Ogerskej kraljevini stojite, ustanovljuje in premenjnje se potem kralje-vinskih (regnikolarnih) deputacij, kteri se izberete na hrvatskem in na ogerskem zboiu. Te dve deputaciji ste druga nasproti drugoj ravnopravni. V tem je tudi državna pariteta kraljevin Hrvatske in Slavonije nasproti ogerskej kraljevini ne sarno teoretično izražena in pripoznana, ampak tudi fak-tič.io delotvoma. Vsaka teh dveh deputacij zboruje za sebe. Način medsobojnega dogovarjanja je skoro nalik onima med cis-in translajtansko delegacijo. Vendar se pak kraljeviuski deputaciji vča^i tudi v en zbor združite. V nekem smislu ste hrvatska in ogerska kraljevinska deputacija mednaroden in meddržaven posvetujoči in zaključujoči zbor. Kar ste deputaciji med soboj zaključili, to predložite vsaka svojemu saboru na potr-denjc (ratificiranje.) Ko je pred dvanajstimi leti asolutistično-een-tralistična Avstrija se levila, in iz leva kot duva-listična ustavna monarhija izlezla, treba je bilo ne samo politično razmerje med Cis- in Translaj-tauijo ampak tudi političuo razmerje historičnih in narodnostnih iudividuvalrct med seboj na novo ustanoviti. Hrvatska in Slavonija ste v okviru ogerske krone pregnantuo izraženi historični in narodnostni individuvaliteti. Kakšno je bilo politično razmerje med historičnima državama Hrvatsko in Ogersko pred katastrofo pri Vilagošu, to pustimo na stran, dostaje, če konstatujemo, da so dogodjaji leta 1848. in 1849. poprej bivše politično razmerje popolnoma porušili. Po padu centralizma preustrojili BO Magjari Habsburško monarhijo- Kako se bodo Magjari in Nemci vsak s svojimi historičnimi in narodnostnimi individuvalitcttui pogodili, to se je kot sekundarno vprašanje njima samima prepustilo« Pogajanje med Hrvati in Magjari vzela sta Dcakov ogerski, in Kauchov hrvatski sabor v roke. Oba sta izbrala vsak svojo kraljevinsko deputacijo, in te dve peputaciji ste ustanovili tisti ozloglašeni pakt med Hrvatsko in Ogersko kraljevino, ki jo poznan pod imenom rna godba leta 1868,M Ta pakt je za Hrvate tako nepovoljcu in tako ubijalen, da je lnvastka narodna stranka, ki nij pri njegovem dogovarjarji in sklepanji sodelovala, vedno preti njemu protestovala, in vedno po njegovoj reviziji klicala. Najglasnejši njen protest je bil manifest od meseca septembra 1871. In baš ta protest je bil tudi povod nenadnega razpusta hrvatskega sabora meseca januarja t. 1. Vsled tega razpusta zapustila je narodna stranka dotedanje stališče stroge negacije, ter v sedanjem saboru, v saborske] adresi, nagodbo leta 18(>8. kot pravoveljavno in zakonito obstoječo pripoznala. V tem činu narodnjačke saborske večine izraženo je prilagođen je (kompromis) na faktično obstoječi državni sistem. Pripoznanjc nagodbe leta 1868. je proizšlo iz hrvatske .,zwangslagc.u Cc saborska večina tega ne bi bila storila, bi bil sabor gotovo že razpuščen, in rnzbuka politični!) stiastij in volilnih agitacij bi bila spet kakor burja v deželo prihrula. NarođnjaSka saborska večina je izvolila izmed dveh /.lov manjše. Ne obsojujiuo je tedaj ! Nedostatnosti nagodbe letu L868. BO tolike, da ne samo hrvatska narodna stranka, ampak tudi ogerska vlada samo njeno revizijo želi. V ta namen izbral je hrvatski sabor v svojem zadnjem zasedanji kraljevinsko deputacijo, in tudi ogerski državni zbor bo po kralju pozvan, da enako deputacijo izbere. Nij dvojbe, da bo tO tudi storil. V hrvatskoj kraljcvinskej deputaciji so vse taborske oelebritete, vsi hrvatski politični velikani zastopani: Stro. t. m. svoj letni občni zbor. Predsednik gospod Zvanut je pozdravil občinstvo z lepim govorom , v katerem je spominjal na važno svečanost, ki se je ravnokar v Belgrada godila, na vstolenjc srbskega kneza Milana iu dalje pa je predsednik svoj govor raztegnil na diko .Jugoslavije, biskupa Strossinaver ja. Na odru je stala velika slika z narodno zastavo zagrnena tako dolgo, da g. Zvanut ime Strossma-ver-jevo izgovori: v istem hipu pa zagrinjalo s slike pade in udje Rojanske čitalnice so videli pred soboj krasno sliko svojega častnega sonda Strossmaverja, katero so zgromovituni klici „slava!" in „Živio !" pozdravili. Dolžnost nam je izreči darovateljem krasne slike Strossinaverjevc srčno hvalo. Za tem je dcklainovala gdčna. Hučckova Stritarjevo pesem: „Mojemu narodu" prav vrlo ; ravno tako Dolinarjev dečko „Kdo je mar V" Dramatični odsek je predstavljal vnovič igro: ,,Kavni pot najboljši pot", v katorej so se posebno odlikovali : gospa Dolinarjeva in gospodje Remec, Ha-drlap, Volk in Jarina, Po igri je bila narodna zabava. Čitalnico je takrat počestilo 11 Srbov, ki so pri zabavi po jugoslovanski šegi celega janjca pečenega si na mizo postaviti dali. Napitnie na vso slovansko brate nij maujkalo. Ilojanska čitalnica pa sme z veseljem se ozirati na minolo svojo sezono iu posebno glediščni Odsek, ki je napravil Ki dramatičnih predstav v čitalnici, sme zadovoljen biti s svojim delovanjem. Naj bi vso čitalnico tako krepko delovale ko Ilojanska. Iz dloiiCC 26. avgusta. (Izv. dop.) (Sporočilo občnega zbora „Soče" 24. t. m. Tabor bo v Kenčab.) Občni zbor „Soče" 24. t. m. je bil nenavadno pičlo obiskan. Morda je uteg-uil tem trg sv. .Jarneja kriv biti, ker ljudje imajo o taki priliki razne posle; drugim 1>»> 0. pr. rodoljubnoj duhovščini je sobotni dan najucpiiličniji dan v tednu *). Nu za sklepanje je bilo vendar le dovoljno število. — 1. točka je bila volitev enega odbornika. Volili smo g. dr. Roj ca, ker pa zarad raznih okoliščin nij mogel on volitve prevzeti, smo v drugič volili iu sicer g. Maš era, kateri se je tudi odborništvu takoj odpovedal iz razloga, da mu namreč razni pastirski posli iu drugo ne pripuste, da bi se mogel redno odboro-rovih sej udeleževati. V tretjič je bil voljen g' Premeri, želczničui uradnik na goriški postaji z večino 17 glasov, kateri utegne, kakor se nad jamo, vendar le volitev prevzeti, tako da bode odsebmal odbor v poluem številu. Pri tej volitvi smo skusili, da „do tretjega gre rado." 2. točka je bila obravnavanje iu čitanje peticije na vis. drž. ministerstvo za narodno postavo na Goriškem. Čital in poročal je o njej g. dr. Lavrič. Pred čitanjem peticije je pa v ta namen pojasnil narodnostno postavo po čeških fundamentalnih člankih 1. 1. pod Hohenvvartovim minister* stvom. Kakor je imel češki dež. zbor — ako bi ne bil pred Hohenvvart v Beust-Andrassyeve zadrge padel, v dve kuriji po narodnosti razdeljen biti. tako naj bi namreč tudi goriški, kjer so enake razmere kot na Češkem, (dobre •''/-, Cehov stojijo tam Vb Nemcev, a pri nas -/., Slovcucev l/a Lahov nasproti), v* dve kuriji v slovensko in laško razdeljen bil. Sicer (»stane 19. §. le mrtva črka in nepotreben „su!Tixu temeljnih drž. postav. Ako bi pa slavno ministerstvo to narodnostno postavo prihodnjemu dež. zboru v pretres predložilo in jo potem potrdilo, potem še le smemo se nadejati, da postane 19 §. meso in krv. Vsled te (evcutuclno potrjcue) postave bi se morale slov. občine (menda *) Prišli so le trije k soji. P. ao ;$) od gradiškega glavarstva odtegnoti in se slovenskim pridružiti, (kajti mi ne smemo nobene slovenske občine več polaboniti pustiti), ker to je najboljše sredstvo za uresničenje in oživljenje 19 kateri dosehmal prepohlevnim Slovencem, ki so grškemu lačnemu in žejnemu Tantalu v oziru uživanja ravnopravnosti podobni, v djauju le figo kaže. Vsled te razdelitve dež. zbora (do oživijenja Slovenije) naj bi imeli Slovenci vsaj toliko poslancev kot Lahi (namreč kakor je sedaj 12,) ka kor tudi v odboru enako število odbornikov. Hobenvvartovo ministerstvo je bilo predložilo direktne volitve, in mi naj o teb svoje misli izjavimo. Aktivni uradniki bi po našem mnenji ne smeli izvoljeni biti, ker smo Slovenci v borbi z vlado v oziru ravnopravnosti, in uradnik kot poslanec ne more dvema gospodoma služiti (kakor pravi ravno sv. evangeliji 14. nedeljo po binkoštih), t. j. vladi in narodu ob enem. Tudi bi bilo v razširjenje volitvenoga prava boljšo, da bi so vollt-voni census znižal od 10 gld. izravnega davka na 5 gold., t. j. da bi po preinačenji volilnega reda tudi taki voliti smeli, kateri plačujejo tudi le 0 gold. a. v. V volilno komisijo naj bi volil narod 4, vlada le 8, ker je za svobodo boljše, da ima narod v volitvoni komisiji večino nasproti vladi. Da bi sc sleherno vpljivanje strank na vo-lilce ustavilo, naj bi obveljalo tajno pismeno glasovanje po listkih, kakor jo na Angložkem, za katero svobodo so so Angleži nad 40 let borili, in jo nu stotini mcetingov zahtevali; uradnik bi potem lahko volil po svojem narodnem prepričanji ter no bi mu sc bilo ,,massrcglovanja" bati, a vendar od sprejetja volitve naj bi bil izključen, ker je silno težko, ali eolo nemogoče, dve si protivne stranke t. j. vlado in narod ob onem zastopati. Zbor ,.So?eu naj tedaj blagovoli že od odbora pretreseno in potrjeno peticijo potrditi, da bi se vis. ministarstvu poslala, katero naj bi narodnostno postavo po načrtu fundamentalnih člankov s posebnim ozirom na goriške razmere v prih. dež. zboru v pretres predložili*. (1. Oblak temu ugovarja z opazko, daje tudi on za pošiljatev peticije, a v obliki resolucije, ki naj bi se vladnemu komisarju podala, katerega pa pri seji nij, akoravno bi moral priti, iu ker se poprejšnjo ministerstvo proti sedanjemu hvali, ki je strogo centralistično. G. Klavžar odgovarja, da vladni komisar ima priti, da sc vse pravilno vrši, da pa ravno nij zavezan priti. Društvo nij zarad vladnega komisarja tu, ter zato nam je malo mar, ali pride ali ne; on je tu, da poroča vladi, ako je česa treba. Oblak na to replicira, da vladni komisar naj bi bil tukaj, če tudi ga siliti ne moremo. Kar je g. Oblak na dalje govoril, je bilo nekom nejasno, tako. da ga nij nobeden podpiral. ti. Dolence, pravi, da je narodnostna postava velike važnosti in znači svojo stalnost; ker pa hočemo iu zahtevamo Slovenijo, sc mu dozdeva ta stvar nekako nedosledna, kar bi se nam lahko ugovarjalo, zato naj bi bila ta postava le začasna do zjedinjenja Slovenije. <1. Lavrič pravi na to, ako bode enkrat Slovenija, se bode gledalo, ter ako bo trebalo, tudi pretnenilo to narodnostno postavo, kakor bi jo kaka laška ali nemška vas, ki bi utegnila Sloveniji pridružena biti, zahtevala, kajti mi Slovenci ne menimo nobenemu sosedu krivični biti, niti hudega s hudim povračevati. G. Oblak opazuje o znižanji census-a na 5 gld.. da na Angležkcm so ložje terjali tajuc volitve, ker so Angleži bolj izobraženi, a pri nas žalibog večina volilcev 5 gld. davkov plačujočih ne zna pisati. G. Lavrič odgovarja, da bi se lahko tej nedostatnosti s tem v okom prišlo, ako bi volilce po poštenem zaupniku glasoval. — Obrtniki imajo preveč poslancev, kakor tudi mesta, katera vzdržujejo najbolj centralizacijo, zarad tega naj bi se poslanci ua deželi pomnožili. G. Dolence pravi, da bi to bilo v protislovji, ako bi smeli kmetje s 5 gld. davka voliti poslanec, a obrtniki pa ne bi z ravuo tem davkom poslancev voliti. 0. Klavžar pravi na to, da naj bi obrtnik rajše s kmeti volil in to naj bi se postavilo kakor „pctitu na koncu peticije, kar je pa že v načrtu Hohenvvartove postave. Naj bi se namreč obrtniški in mestni kraji zjedinili s kmotskimi volilci, da bi imeli Slovenci, dokler no dobimo Slovenije — vsaj enako število z Italijani, naj sc oni vzamejo bodisi iz mest ali pa dežele. Ako so volilni okraji tako osnovani, kjer smo Slovenci v večini, dobimo še narodnega poslanca. A v nasprotnem slučaji sc moramo se le zauj boriti. Pri 50 gld. davka dobimo se svojega poslanca v velikem posestvu, a pri 100 gld. davka ga ne moremo: zarad tega naj bi se cen-sus, kakor že omenjeno, v razširjenje volilne svobode kolikor mogoče znižal. Pročitana peticija je bila po tej prilično dolgi debati z vsemi proti 1 glasu (g. Oblaka, ki je resolucijo predlagal) sprejeta. Potom jo kratko razjasnoval g. Klavžar potrebo peticije zastrnn postavnega obnovljenja in vknjiženja (intabulaoije) zcmljiščnih knjig, katera potreba se je enoglasno potrdila. O zadnji točki zastran tabora je poročal g. Vales v kratkem to-lc: Že lansko leto je bil odborov odsek Renče za prikladen kraj taborovanja spoznal, ostanimo tedaj pri tem, ne sicer zarad tega, ker on (Vales) v Renčali kot kaplan službuj.; in da hoče tem le vodo na svoj mlin napeljevati, ampak zarad tega, ker je kraj res za Kras, pod katerim leži, Ipavo in tudi vso goriško okolico najprimer nejši. Če pa kdo za drugi bolj primerni kraj ve, naj ga nasvetuje. Sicer on tudi k temu še opazuje, da se Slovenci nadejamo, da tabor v Renčali, dokler svojih pravio ne dosežemo, no bodo poslednji niti ua Goriškem, niti Slovenskem v obče. Samo g. Fertila ugovarja ter nasvetuje Veliko Roje med Mirnim in Gorico. Drugi so pa imeli zoper ta kraj svoje pomisleke , ker je ta kraj preblizu mesta — in bi tam morda vlada ne dovolila — in ker ima vojaštvo tam svoje vaje, ki bi nam, ako bi hotelo, že dovoljeno taborovanje oviralo, in saj vemo, kakšni so navadno vojaški poveljniki, kojim je taborova njo le r.Nationalwchwindel" in ..Lari-fari." Vsled tega pojasnila so bile Renče za taborovanje enoglasno izvoljeno. Tabor bodo o', oktobra, ali pa, ako se bi dež. zbor brž v oktobru sošel, 29. septembra, /a ostalo, kar je k temu treba, sc je odbor poobla8til. 1. točka bode še vednn (do sedaj nezjodinjena) Slovenija, 2. predilska železnica, ,'{. peticija za narodnostno postavo in 4. peticija za četrti slovenski notarijat za Gorico in njeno okolico. Zborovanje je trajalo od 2. do 5. ure popoldne: predsedoval je ves čas g. predsednik Mat. Dol jak. Branje slovenski! prigovarjajte narod na ta njemu namenjeni shod, zbujajte ga k temu, pod-učujte ga, ter idejamo se potemtakem, da bode renski tabor p< dveletnem pretrganji našega taborovanja zlatimi črkami v borbi za narodnost v našo zgodovino vpisan. ker baje osnovo te postave izdeluje dvorni svetovalec Kubin, katerega rečeni list imenuje „otca fundamentalnih Člankov". Iz Dalmacije se dunajskemu listu poroča, da hoče klub narodnih poslancev v Zadru mora-lično prisiliti znanih pot dalmatiskih Uskokov v državnem zboru. da svoj mandat kot državni poslanci odložč. Pcštanški ogerski zbor se bode menda 1. sept. odprl. Dcak, ki je smrtno bolezen prestal, sc je vrnil v Pešto, baje nič prav zadovoljen z Lonyay em. Razmere v vladni stranki ogerski so zmedene, in najbrž sc bodo zgodile važne pre-membe v ministerstvu. — Piše se, da hoče ogerska vlada ostro postopati proti Srbom, ki so bili pri zadnjih svečanostih v Belgradu. Morebiti pa so to samo srčne želje Srbom neprijateljskih ljudi. Bolj trdno pa se na površji vzdržujejo vesti, ki pravijo, da bode sedaj po razpuščenji srbskega narodnega kongresa rcakeijonarski in Magjarom prijazni ar himandrit Augjelič kot kraljev komisar dobil v roke upravo vseh stvari, • katere pripadajo narodnemu zboru. Sicer pa sc poroča, da je razpu-ščenje narodnega zbora intriga Angjeliča iu škofa Gruiča, katera oba bi rada postala patrijarha; ker pa nobeden teh dveh nij imel upa od napredne večine v narodnem zboru voljen biti, črnila sta oba večino v kongresu, da hoče razpravljati poli tične stvari in kongres je bil razpuščen. .1 u ž n o n cm š k i vladarji" hočejo samo po tem v Berlin iti gledat shod treb cesarjev, ako dojdo bavarski kralj. Tega smatrajo za voditelja. •V Berlina se, kakOr same nemške novine poročajo, jako hudujejo na bavarskega kralja ki neče priti na poklon, in druge partikulariste. P r a n c o s k e republikanske novine čestitajo Srbiji in knezu Milanu ob prilici nastopanja nje govoga na vlado. Novi turški vezir seje spravil nad R o 1 g are. Urednika bolgarskega lista „Makcdonia" je da! zapreti. njegov list ustaviti. Žugal je baje celo urednike povesiti. Spanj S ki republikanci so tik pred zad-] njimi volitvami izdali manifest, podpisati od sla vnega Castelarja in drugih, v katerem svojim privržencem*, pravijo: „Vi bi svoji dolžnosti, svoji stvari izneverili se, ako volišče prepustite kraljevcem. Povsod, kjer se vam boj ponuja, morate se s svojimi volilnimi lističi ali svojim orožjem pokazati; boj je življenjski pogoj narodnim strankam j umikati sc, to sc pravi umirati. Zdaj sc vam ponuja bitva na tleh zakouitosti. Vsi jo morate sprejeti. Tisti, ki politične pravice zaničuje ali ne pozna, dokazuje, da jih ne zna ceniti, in je s tem nevreden, da jih ima." Lepe besede to. iu vredne tudi našega uvaženja. Politični r&zglecL O shodu treh cesarjev v Berlinu pišejo ruske Bjrž. Ved.", da je prihod ruskega carja v Berlin proti planu pruskemu in avstrijskemu. Avstriji in Prusiji žugajo nevarnosti, katerih se Rusija nema bati; zato je bil shod od početka ugovorjen samo za dva mogotca, avstrijskega in nemškega cesarja, ki sta nameravale narediti med soboj dogovor. Tega nij moglo Rusko dovoliti . in s tem so bile Rusija iu Avstrija prisiljeni, odločno proglasiti, da shod nij namerjen proti Rusiji. Drugo se je zgodilo samo po sebi. Ruska diplomacija ide torej v Berlin s tem namenom, da tam doseže, da se ne bode nič podvzemalo proti Rusiji. Bismark in An-draši morata dokazati, da imata Čiste namere. Od tega, da se to učini, odvisi mir evropski. Rusija se zato ne bode mogla odpovedati politiki narodni. Direktne volitve, kakor jih nemška naša vlada hoče ali neče, so zopet na dnevnem redu. Veliki posestniki v ustavoverni stranki baje zahtevajo, da se tudi njih zastopniki podvoje. Proti temu se huduje rN. Fr. Pr.u, in se srdi tudi zato, Razne stvari. * (Slov. p i s a t e 1 j s k o d r u š t v o.) Vrli rodoljub g. Lambert Ki'nspieler, kn. škofij, tajnik in tajnik društva sv. Mohorja, društveni poverjenik v Oelovon naznanja odboru , da so sc pri njem oglasili kot udje pisateljskega društva sledeči gg.: Borštner Vincenc, gimn. profesor; Ferčnik Lambert, župnik v Žabuicah; Golo Josip, vodja družbene tiskarne; dr. Janožič Valentin, polkovni zdravnik; Janožič Simon, urednik Besedniku", Kleinmaver Jul., žl., supleut na gimnaziji; Kranjc Ivan, c. k. kontrolor; Pesjak Franjo, trgovec; Rosbacbor Bernard, trgovec; Solkanski Drča; Ser-bicelj Matevž, knczoškolijski tajnik; Wieser Andrej, stolni kaplan; Zupan Ivan, trgovski knjigovodja, vsi v Celovcu. Slava koroškim Slovencem! Odbor slov. pisateljskega društva. * (lz Brežic) se poroča: Prebivalci vasi Mostoe blizu Brežic že imajo dolgo časa pravdo z breškim graščakom grofom Attcms-om zarad služnostnih pravic na graščinskih travnikih iu gozdih. Grof Mostečanom vse služnostne pravice odreka in posrečilo sc mu je storiti, da so bili Mostečani obsojeni plačati grofu H500 gld. odškodnine za „neopravičenou izvrševane služnostne pravice. Mostečani so proti obsodbi rekurirali iu ob enem tožili grofa Attems-a za .'JU. 000 gl., katere jim naj povrne za pristoječe jim služnostne koristi. Višja deželna sodnija je rekurs Mostcčanov -zavrgla in grof Attcms je na to hotel celo ves Mostec oksc-kutivno prodati, t. j. vse Mostečane z njih posestva spraviti. V velikem strahu so Mostečani se na najvišjo sodnijo na Dunaji obrnili iu ta je za sedaj zapovedala, naj se eksekutivna prodaja odloži. Vse seveda je radovedno, kdo bodo končno dosegel svojo tirjatev : ali dobi grof svojih 3600 gl., ali pa Mostečani od grofa 36.000 gld. Poročali bodemo o svojem Času, kako se bode ta stvar razmotala. * (N a učiteljski zbor v Celovec) je odpotovalo več učiteljev tudi iz slovenskih krajev. Radovcdui smo ali bode ta shod imel zopet nemški značaj, ali pa sc bode oglasil kdo za narodne šole. f (Imenovan) jo gosp. Leopold K lin ar, kooperator V Vipavi, za dušnega oskrbnika v kaz-novalnici za moške v Ljubljani. — Gosp. dr. Pajek, do sedaj natnestujoč učitelj verozakoua na mariborski gimnaziji, je potrjen kot profesor. * (Slovenske uradnike pri železnicah na Slovenskem!) „Vatcrland" pripoveduje v dopisu „Od koroško-štajerske meje", kaki nedo-statki se na koroških postajali Slovencem godijo, ki se hočejo po železnici voziti. Uradnik Slovenca ne razume in tako pride mnogokrat, da Slovenec neznajoč imenovati postaje, do katere želi karto, sc voziti ne more. Gotovo je v interesu južne železnice samo, ako postavi v slovenske kraje tako uradnike, ki slovensko umejo in nadejamo se, da bode društvo južne železnice, ki se drugače rado ozira na želje občinstva, odstranilo nedostatke, da uradniki na slovenskih postajali strank ne razumejo. * (Banka „S 1 o v e u i j a".) Vsled javno izrečene želje nekaterih delničarjev, naj banka „Slovenija" izvenreden občen zbor skliče, v katerem bi se naj nov upravni odbor volil, svetuje nekdo iz spodnje Štajerske v „\Vandererju", naj sc z dosedanjim upravnim odborom nezadovoljnim delničarjem tako ustreže, da nekateri gospodje iz upravnega odbora izstopijo, za dosedanje delovanje naj sc izstopajočim odškodnina da, in na njih mesto naj potem novi upravni svetovalci se izberejo. K temu potrebne stvari bi lahko 1. sept. v Ljubljani zbrani upravni odbor določil. * (Zarad „veleizdaje") sta bila pred petimi meseci v Pragi v preiskovalni zapor dejana dr. Gllnther in Gjorgjcvie iz uredništva časopisa „Slavjanskij Mir (Svet)". One dni je bila proti njima končna obravnava, ki je pokazala, da je 21. aprila t. 1. po končanih volitvah v Pragi Gjorgjevič brez znanja dr. Oilntherja ruskim listom ta-lc telegram poslal': „20.000 vojakov hodi po praških ulu-ah. V imenu pravice in Človečnosti prosijo masakrirani Pražani slovanske brale za pomoč". Razsodba spoznava dr. Guntherja nekri-vega, Gjorgjeviča pa obsojuje na šest let ječe ! * (Mnogoštevilno potomstvo.) V Karlovih Varili (Karlsbad) na Ccskeni je one dni 85letncga starčka k grobu spremljalo 10 otrok, 45 vnukov in P.) pravnukov. * (Južna železnica.) je od novega leta do konca julija imela dohodkov na celi svoji liniji IS milijonov in 4.S.'5.705 goliuarjev. * (K o 1 i k o se izvozi živine i z A v-s t rije.) Od 1. januarja do 81. maja t. 1. sc je iz Avstiije izvovilo 22.124 volov in bikov, 1 .'3.D7S krav, 254(> Jalovec in juncev, 1H.,*J(U telet, 42.219 ovac in koz, 18.57 1 jagnjot in kozličkov. 55.798 svinj, 11.1144 praset. * (Judje na Dunaji.) Češki „Pokrnk" piše o „požidovanji avstrijskega stolnega mesta" iu kaže. kako sc Judje na Dunaji vedno množijo in vedno več upliva dobivajo. Izmed velikih dnevnih listov dunajskih so k večjemu trije, ki ne služijo „izvoljeuomu narodu;" izmed .'JfiO advokatov na [Jnnaji je k večjemu kakih 60 nejudovskih in ker je advokat ne samo ohranitelj nego tudi razkladate!) zakonov, vidi se kako v nevarnih rokah je zakon v glavnem mestu Avstrije. Ko je v Avstriji vsa moč dana bila plemenitašcm, rekrntirala je Avstrija iz vse^a sveta plemstvo; ko je vojska bila glavni faktor v državi, nabirala je Avstrija svoje generale iz vseh koncev sveta in zdaj ko borse odločujejo ustroj držav, dobiva Avstrija zidove. Liberalizem v drugih državah, pravi „Po-kroku na koneu, tudi krepča upliv glavnega mesta, toda oni ima i/raz n aro d e n , avstrijski liberalizem pak je proti D Urođen, on teži samo na vse vlado židovstva. * (O k 1 e [i n i h 1 a d i j) ima Francoska 50, zedinjene države v severni Ameriki 4G, Anglija 44, Rusija 2f>, Avstrija 8. Prusija 6, Holandija 17, Turčija 15, Urazilija 13, (irska .'1, Japan 1. * (Velika 11 ritani j a) ali Angleška ima, po zadnjih izkazih angl. statističnega biro-a 82.868,333 prebivalcev. Od teb jih živi na Irskem 5.380,70*. Več ljudi je zadnje leto rojenih nego jih je umrlo, kar kaže, da Anglija ne propada še. * (Šest prstov) na vsaki roki in na vsaki nogi, torej vkup 24 prstov ima nek rod v Arabiji. Oni rod je ua to svojo lastnost jako ponosen in tudi ne pripušča, da bi se kak petoprstnik v rod oženil in ga tako morebiti s časom ob svojih šest, oziroma štiri in dvajset prstov spravil. VA11IL0 1«: |>r"v občnemu zboru društva slovenskih pisateljev za leto 1872, kateri bo 14. septembra t. L ob llih dopoldne, v I, J II1» I J ftt It i v pmv.." •. „KftrođlM tiskarne1' Hi celovSki m(\ (Hottl Vrropa). Dnevni red: 1) Znanstveni govor. 2) Sporočilo osnovaluega odbora o dozdaniem delovanji društva. 3) volitev predsednika, njegovega namestnika, tajnika, denarničarja in pet drugih odbornikov. 4) Nasvet osnovaluega odbora o premembi §. 8 društvenih pravil, naj sc letni donesek podpornikov od od 0 gld. na 3 gld. zniža. 6) Nasvet osnoval nega odbora o porabi denarjev za društvene namene. Ljubljana, 20. avgusta 1872. T r/.■■«' cene. V Trstu. P.Šcnica 7 gld. 40 kr., turŠica 4 gold. 15 kr., rž 5 gold. 25 kr., ječmen 4 gold. 35 kr., oves 2 gold. 50 kr., fižol G gold. 50 kr., bob G gld., leča 7 gld. 75 kr., loj 27 gld. 50 kr., maslo 51 gold. 50 kr., vinski kamen 20 gold., cunje 11 gold. 75 kr., knoper 8 gold. 25. kr. V Ljubljani. Pšenica 5 gold. 80 kr., rž 20 kr., oves i gld. 70 kr., proso 4 gold., vagan krom leča l> gold., grah G gold., maslo 52 kr., salo ali speli 25 kr., slama 85 kr., drva do (i gold. (JO kr. Dunajska borsa 30. avgusta. Enotni drž. dolg v bankovcih . 66 gld 50 kr. Enotni dri. dolg v srebru . . 71 . 65 , odpirali. "V 1 Jjul>IJaxini9 dne 25. avgusta 1872. (IGO—3) ŠŠ4>stš'ii+ Hkaatšii'. ifftin in zaiga ob kaki stalni vodi, v k tereni koli kraji na K anj-skem blizu železnice ležeča, se kupiti želita. Ponudbe sprejema nop>avništvo za naznanila" v Ljubljani, na glavnem trgu št. 313. (1GG—1) e« g ta ■S ~ % »S rt 5"« i « ~L « * S 9 3 ■ S - rt rt •— — rt C3 E s 3 Ti m mM Wd S »m 9 S JS ■ B -Q S rt . rt — O "C -J] - p- « g ^ .5 Š M ? N - fi ? ■aH n ^ § rt-,—' a -r o -c > . >o o S-c _h .'2 m p £ 1H v^J S .E. rt 0 rt a p: rt > • — > s c . £-^ ta.-—i— >M C« H s ? ,j rt _ — S s JI P rt 5 nJI ^£ — C S T* — 1 ? 1 i 1 § c £ 51 9 j? m :^ o«"3 fc*5 S ** S 1 t (=1 « ca F 3 « >« c ojd n p .S s' 5^ " 3 ; w i odo i i? ii s* ;> i ;> x 4 gld., ječmen 3 gld, ajda 4 g kr. V Varaždinu. Pšenica 5 gld. 10 kr., rž 3 gld. .')."> kr., ječmen 2 gld. 90 kr., oves 1 gld. 85 kr., turšiea 3 gld. 85 kr. V Zagrebu. Pšenica G gld., ječmen 3 gl., ovesi 2 gld., turiioa 4 gld. 20 kr. a> ca 5 = «> B bom u o a *■* g N Q r- C *■ .rt S ■1.3 S NI C5 9 OD co 03 c cd 03 r 0 bi 0 rV > rt tu « b a« o rt p M o c3 C« s i t- S o -S RS tO o ^ Bi rt g, o* CO : »i J? v đl rt o rt rta N P c • B co a t. > m C rt 2^M 60 o e« .6-« O CO -*-» s. G i to ^ o c) "S ~ o g 00 I—I ^~ . ha g m .a* , o »s: o o tS m o a 5 -T "g »« 2 I 1 p« rt . M *0 O c 2 o O a; a o t« ca o ^4 ii3 Z- —> rt rt — o *c 00 © o t/v h^>" o r^^ C 0 >f« o ■r o > r . H o — ^ [3 i j? e E t/. j> o ^ o If- p £ o >tw »—1 ■ *» CO te ^ ■ •k 6 I 2 13 *© o > ._ 5 ► I .S "3 rt ^3 izdutclj ni oiigovorui uredmk Al ar Lin Jclu VHct. lutkar; F, ^kaza iu drugih.