Naročnina listu : = GMto teto . . K K)*— Psi teta	. . „ 5-—
«trt leta . « „	2*50
Mesečno . . „ 1*— lama} Avstrije: =e Celo leto . . K 15 —
Fesamezne Številke a 10 vinarjev.
Insevati ali oznanite
se računijo po 12 vioarp-v od 6 redne petitvrste : mi večkratnih oznanilih velik :::	popust n:
„straža“ izhaja v po*-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračaj*.
in npravniitvo: Maribor S. sss Telefon St. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se mor« govorte vsak dan od 11.—ta. tare šepoHž.
Obračan s Srbijo.
Srbi povsod zavrnjeni. — Naši prekoračili Drino. — Srbske izgube velike. — Glad in kolera v Srbiji. — Mir na severnem bojišču. — Rusi silno izmučeni. — Bitka pred
Parizom še ni končana.
Položaj na bojiščih.
Dunaj, 17. septembra.
Na severnem bojišču (a v s t r i j s k o -» r u s -k o) se opaža velijco nagromadenje ruskih čet v prostoru zahodno od reke Visle, kar se je že povdarjalo tudi v zadnjem uradnem poročilu avstrijskega generalnega štaba. Rusija bi si menda rada poiskal^ pot v Berolin preko Pruske Slezije, ker ji je po zadnjih velikih porazih v izhodni P ruši ji pot od tam v Berolin zaprta. Z nameravanim prodiranjem proti Bero-linu bi Rusija rada zadostila svojim obljubam, ki jih je dala Franciji. Da se rusko prodiranje preko Slezije prepreči, je do dobra preskrbljeno
Na nemško-ilrancojslkem bojišču bode odločitev po 'daljši borbi med francoskimi in nemškimi četami skoro padla. Delni uspehi nemške 'armade se bodo, kakor se pričakuje, razvili v veliko zmago nemškega orožja. Vprašanje je, če bo ta domnevana zmaga prinesla končno odločitev, ker bo težko, na celi Črti sovražno armado pobiti, ker se borba vrši večinoma oko v oko Obkoljevanje pa je sedaj skoro nemogoče, posebno tako ne,1 ki bi za'dlajjo francoski armadi smrten udarec.. Levo, kakor tudi desno francosko krilo je utaborjeno sedaj v močno utrjenih postojankah in bo zelo težko prisiliti Francoze, da bi se umaknili iz teh svojih taborišč. Potek bitke bode najbrž odvisen od kakega slučajnega »večjega ’ uspeha na levem ali desnem krilu, od katerega je tudi pozneje odvisno, ali se posreči ohfcoljevajni načrt nemške armade, ali ne. Nemci bodo moralli svoje prodiranje z vso silo izrabiti, ako hočejo potihniti Francoze pri Parizu nazaj. Pričakuje se, da bo,nemška armada to velikansko nalogo tudi izvršila.
Na a v s t r i j s k o rJ s r i» s k e m bojišču se iz Srema pregnale srbske čete neprestano zasledujejo. Srbi bežijo na celi črti. Naše čete so odvzele Srbom zopet veliko bojnega plena.
Avstrijsko-rusko bojišče.
Maribor, dne 18. septembra. Na naših severnih frontah vlada od sobote, dne
12.	septembra sem mir. 'Orožje počiva. Naše hrabre čete se zbirajo, razpostavi j ajo ter pripravljajo na nove boje. Razpoloženje je izborno. Sovražnik je izmučen ter niti najmanj no pritiska na naše čete. Sploh se zdi, kakor da bi se sovražnik pripravljal na nov
vojni načrt ,	.	.
Naloga rusko armade je bila oSivid.no ta, da s svojo velikansko premočjo v najkrajšem Času porazi
našo avstrijsko armado ter jo razprši in stori za vsak resnejši odpor nezmožno, potem pa udavi z, vso šilo proti Berolinu, da odbremeni Francoze v ljutem boju z Nemci,
Že dne 6. avgusta je napovedala Avstrija Rusiji vojsko, danes štejemo.. 18i septembra, a avstrijska armada je še vedno nepremagana in nezlomljena. Tudi bajna ruska premoč se je zlomila ob sijajnih vojnih lastnostih naše izborne, neprecenljive armade. Med tem pa Francija neprenehoma moleduje, da naj Rusija pred vsem, Nemčijo zaposli. In to bo morda sedaj Rusija zares storila. Kajti vse kaže, da svojo glavno moč zbira v zadnjih dneh na Rusko-Polj. skem za udarec proti Nemčiji. Tudi za ta slučaj bo naše vrhovno vojno poveljstvo storilo vse, kar zahteva čast naše ljube Avstrije in zvestoba do zaveznika.
Naloga avstrijske armade.
Ruski vrhovni poveljnik je v razglasu, ki ga objavljamo med poročili z nemško-ruskega bojišča, o-pravičeval grozni poraz njegove armade v izhodni Prusiji, To upravičenje pa ni nič drugega, nego slavospev za avstrijsko armado.
Ruski vrhovni poveljnik utemeljuje poraz svoje armade s tem, da je bila armada nemškega generala pl, Hindenburg mnogo Številnejša nego njegova in je mogel postaviti na bojišče le nezadostno število vojaštva, ker je bila glavnaruska armaJaza-poslena v Galiciji, da zi a bi rani prodiranje avstrijske armade. Sovražnik sam je torej priznal, da se je morala avstrijska armada boriti na severnem bojišču skoro z vso rusko armado. Vkljub tej ruski premoči je trajala bitka na severnem bojišču cele tri tetine in je končala častno za avstrijsko armado. In kljub temu ni mogla ruska armada obdržati svojih stališč in naše čete so ujele na tisoče Rusov in zaplenile ogromno število ruskih topov. Vkljub velikanski ruski premoči je mogla naša armada nemoteno prekiniti boje in zavzeti nova stališča, kedaj in kjer se ji je zdelo primerno.
To niso prazne besede, ampak trezno naštevanje dejstev. Slavospev, na avstrijsko armado iz ust ruskega vrhovnega poveljnika bo pa na vse veke zapisan z zlatimi črkami v zgodovini avstrijske armade.
Kje stojimo?
Uradno pregledani „Grazer Volksblatt“ poroča dne 17. septembra v svoji jutranji izdaji:
Armada generala Dankla, ki je prodrla že v bližino Lublina, in Auffenbergova armada, katera je
uspešno prodirala v smeri proti Cholmu, sta bili ob enem z ono našo armado, katera je več dni stala t ognju v bojih za Lvov, poklicani napaj. Obe armadi se sedaj najbrž pripravljata ob novi bojni črti pri Radomu (Danklova in Auffenbergova) ter na zahodni strani Lvova (glavna avstrijska armada) na novo bitko.
Rusi se od Lvova niso daleč naprej pomaknili. V drugi bitki pri Lvovu so namreč Rusi dobili tako silne udarce od avstrijskje armade, da si niso upali takoj prodirati dalje proti zahodu. Ruska armada se sedaj drži v glavnem samo bojne črte Lvov—Lublin,
Novo prodiranje naše armade v Galiciji.
; '	Reichenberg (Češko), 14. sept
Dunajski poročevalec tukajšnjega lista JD. V** je bil danes sprejet v vojnem ministrstvu od meke visoke osebe. Ta oseba mu je izjavila, da se je radi novih vojnih nlačrtov zahtevano razvrščenje in gibanje Auffenbergove in Danklove armade izborno in do pičice po načrtu izvršilo.
Danklova in Auffenbergova armada sta se že združili z glavno avstrijsko armado.
Naše čete so zasedle sedaj nove postojanke, klaftere je določilo naše vrhovno poveljstvo iz važnih vojaških (strategičnih) ozirov.
Generalni štab opisuje drugo bitko pri Lvovu
Dunaj, 15, septembra.
Iz vojnega poročevalnega stana poroČajoi sedaj uradno :
Zmaga ob reki Huczwi je ustvarila vojni položaj, ki je nam omogočil, da smo liahko pričeli z napadom proti zelo močnim, v izhodno Galicijo upadlim ruskim četam, V spoznanju potrebe, da se podpira naša armada, ki se je po bojih izhodno od Lvova u-mafcnila, ! je dobila v bitki pri Komarovul zmagovita arm'ajda povelje, naj pusti proti poraženemu sovražniku po kratkem zasledovanju na Bojišču samo neke podrejene sile, glavno svojo moč pa naj zbere v prostoru Magoli—Uhnov ter prodira proti Lvovu v pravcu, ki je dosedanji napadalni smeri skoro docela nasproten. To se je izvršilo že dne 4. septembra. — Kakor se zdi, so Rusi nameravali po vhodu v, gali-ško glavno mesto, katero smo jim prepustili brez boja, napraviti ktrilni sunek v smeri proti Lublinu, pri tem misleč, da lahko pač omalovažujejo našo armar do, ki se je razmestila za pas jezer in ribnikov, pri Grodeku. A ta armada je bila pripravljena, poseči v pričakovano bitko naše armade, ki je sedaj proidirala s severa proti Lvovu.
PučtusK
y^wtoctoS
peocK
tfr Posen
Brest Li lewsK
Siedßc]
DvangorocL
Pie4roKow
LubCin,
•Ari nopot
CienstoA>au
OKuCcza
Rzesžow
Jarostouj
cxrnow
Poaqorca
Prze my st
amo poto"
«/ .JH»“
Staru!
hioooooo
Avstrijsk^-rusk© brille
Dne 5. septembra je pravkar imenovana naša armadna skupina že segala preko železniške proge BavarRusica—Horyniec. (Vzdržuje še dalje svoje levo krilo v prostoru pri Rava-Ruski, se je dne 6. septembra okrenila z desnim krilom proti Kurnikom in se je dne 7, septembra zapletla v resne boje z močnimi, proti severu pomaknjenimi sovražnimi četami, öb zori dne 8. septembra se je pričel na 70 km široki bojni črti Komarno—Rava-Ruska naš) splošni napad, ki je bil do dne 11. septemlbira docela uspešen in se je zlasti na južnem krilu raztezal že blizu do Lvova.
Vkljub temu uspehu je nastala potreba, da odredimo novo zbiranje naše armade, ker je bilo ogroženo naše severno krilo pri Ra(v^Ruski in ker so že sveže, mnogo močnejše ruske četo prodirale tako proti armadi, boreči se pred Krajsnikom, kaikor tudi na prostor med to armado in med lvovskim bojiščem.
V; težkih bojih izhodno od Grodekja dne 10. septembra sta bila pri tamkaj napadajoči diviziji vrhovni armadni poveljnik nadvojvoda Friderik in nadvojvoda prestolonaslednik Karol Fran Josip.
V vseh dosedanjih bitkah in bojih so naše vrle, sedaj že neprestano tri tedn,e se boreče čete izvršile čudeže junaštva in znova dokazale svojo čilost in veliko sposobnost. V petdnevni bitki ste imeli obe armadi, naša in ruska, težke izguba Zlasti pri Rava-Ruski smo .krvavo odbili več ruskih nočnih j napadov, Ujeli smo zopet v velikih množinah Ruse, med njimi mnogo častnikov. Iz izkazov naše vodilne vojaške oblasti je razvidno, č8a( smo doslej odposlali v notranjost naše države 41.000 Rusov In 8000 Srbov. Doslej smo v bojih osvojili nad 300 poljskih topov. Končno lahko povdarjamo, cta so naš,e armade lahko doslej na najbolj dejanski način in v juria'ških, bojih uspešno nastopale proti številno močnejšemu, hrabro in trdovratno se borečemu sovražniku.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Höter, i	generalni major.
Ruski car generalisimus vojske?
Rim, 16. septembra.
„(Giornale d1Italia“ poroča iz Petrograda, da namerava ruski car osebno prevzeti vrhovno poveljstvo nad rusko vojsko. Sedaj je vrhovni poveljnik veliki knez Nikolaj Nikolajevič, kateremu so pridel-jeni vojskovodje Rennenkjiympì, Ivanov, Nikitin in Žilinskij.
Odstop ruskega vojnega ministra.
Nemški listi poročajo, da je ruski vojni minister general Suhomlinov podal carju demisijo in sicer zaradi nesporazumljenj z najvišjim ypjnim zapo-vednikom, velikim knezom Nikolajem Nikolajevičem,, Suhomlinov je baje kritiziral poraz Rusov pri Tan-nenbergu in vodstvo generalisima in se v petrograj-skem oficirskem kazinu izrazil, da se generalisimus ogiblje odporu nemške države.
Za sveto vojno na Ruskem*
Iz Petrograda poročajo čez Stockholm: Sv, sinod proklamira sveto vojno proti Nemčiji in Avstro-Ogrski. Popje so dobili ukaz, da v tem smislu upli-vajo na grško-ortodoksno prebivalstvo, zlasti pa na kmete.
Čudno obnašanje ruskega poslanika v Sofiji.
Iz Sofije se poroča, da se ruski poslanik Slawinsky vede naravnost nezaslišano. Pri njem se že zbirajo najrazupitejše osebe iz cele Bolgarije, četaši in zastopniki najgrših lističev, v katerih Slawinsky vladi naznanja svoje ukrepe in jo celo na najnesram-nejši način napada. Da, grozi celo s prekhcijo,, pobojem in umorom. Na ulici Slawinsky nikoli ni brez pasjega biča, ki ga jemlje s seboj celo v ministrstva in o katerem njegovi lističi vedno pišejo, da je namenjen kralju in vladi. Ogorčenje nad takjm obnašanjem ruskega državnika je splošno in bo mogoče utegnil gospod Slawinsiky svoj pasji bič še — sam okusiti !
Radko Dimitrijev
izbacnjen iz ruskega častniškega zbora.
Dadko Dimitrijev, prejšnji bolgarski poslanik, ki je proti volji svoje vlade vstopil kot general v rusko službo, je bil v častniški kazini v Sevastopolju po nekem višjem ruskem častniku1 označen kot vsiljivec, na kar je potegnil orožje, a so ga še pravočasno ostali častniki razorožili, Dimitrijev je bil zato iz Sevastopolja odpoklican in govori se, da je bil iz ruskega častniškega zbora izbacnjen. Prijatelji Dimitrijeva so pa razširili vest, da je bil Dimitrijev v boju z avstrijskimi četami „ranjen“.
Radko Dimitrijev — spokornik.
Bivši bolgarski general Radko Dimitrijev), Zmagovalec pri Lozengradu, ki je bil ob izbruhu vojske
bolgarski poslanik v Petrogradu, f pa je odložil to-le službo ter vstopil v rusko armado, je zdaj zapustil rusko vojaško službo, ter poslal spokorno pismo bolgarskemu ^vojnemu ministru, naj ga sprejme zopet v bolgarsko službo ter mu zaupa kako mesto v bolgarski armadi.
Kolera v Rusiji.
Dunaj, 15. septembra.
Zunanje ministrstvo objavlja, da so na Podolskem dognali že do dne 2. avgusta 303 obolenja in 115 smrtnih slučajev vsled kolere. Zdaj oboli le tam vsak teden okoli 400 oseb na koleri. Tudi v okraju Vinica se kolera vedno hujše Širi, Kolera razsaja že tudi v okrajih Litinsk in Jambol.
Kaj se najde, v ruskih strelskih okopih.
Iz Solnograda se poroča: Neti na ruskem bojišču ranjeni častnik 59. pešpolka ! podaja zanimivo sliko o ruskih strelskih okopih. Ujeti ruskij vojaki so pravili, da se jim je reklo da bodo morali ostati še bržčas več mesecev v strelsrih okopih, nakar so se v okopih uredili čisto po domače. Za nekega ruskega častnika je bila n, pr. pripravljena v okopih u-dobna postelj in še celo umiyalna mizica. 1 V okopih so se našli različni toaletni predmeti, kot: pomade, steklenice s parfumom itd. Več teh predmetov iz ru-
skih strelskih okopov so vzeli naši ranjeni vojaki seboj v domovino.
Hrvati -- junaki.
Nek častnik, kateri je bil v bitki pri Komaro-vem dne 8. septembra ranjen na glavi, pripoveduje, kako grozno je bil njegov polk več ur izpostavljen ruskim šrapnelom. Kljub temu pa so naše čete tako dolgo vstrajale v svojih postojankah, dokler jim ni prišel na pomoč 4. armadni kor. Ko je posegel v boj še tudi 13. kor, so naše čete takoj zopet začele prodirati proti ruskim postojankam* Naši junaški Hrvatje niso čakali, da bi se sovražnik umaknil še-le po našem streljanju, ampak so kar naskočili utrjeno rusko bojno črto ter so z plapolajočimi zastavami med trobentanjem prodirali proti sovražniku. Naša artilerija je naskok naših čet dobro podpirala in z vso silo obstreljevala sovražnika. Po merilnem bajonet-nem jurišu so bili Rusi vrženi iz svojih postojank. Naši so pri tem ujeli veliko število Rusov, Poleg tega so imeli Rusi izredno veliko mrtvih in ranjenih. V ruskih okopih so ležali Rusi drug na drugem. Nato je sovražnik dobil zopet ojačanja ter ie napadel z vso silo naše bojne vrste. A kljub veliki sovražni premoči so naši hrvaški junaki končno pognali Ruse popolnoma v beg, Zmago je odločila hrvaška železna vstrajnost,
Avstrijsko-srbsko bojišče.
Maribor, 18. septembra.
Po krvavih bitkah pri Šabacu in pri Valjevem se dolgo časa ni nič slišalo o Srbih, kateri so bili prej izmed vseh vojskujočih se držav in državic najbolj glasni. Dim iz naših pušk in. topov jim je zaprl sapo. Toda ko se je začetkom septembra Rusija v Galiciji v drugič pripravljala, da stre moč avstrijske armade in si napravi skozi Slezijo prosto pot do Berolina, tedaj je tudi Srbija dobila od svojega ruskega jeroba povelje, da nas vznemirja. In poslala je nad nas diko svoje armade, timoško divizijo. Mi smo jo po vojaško sprejeli in si jo — shranili ter obdržali za-se. Toda ruski stric je silil nadalje, naj se nas ne pusti pri miru. Ih Srb je pošiljal četo za četo čez Savo in Donavo, a mi smo ravno tako točno četo za četo ujeli. Med tem pa smo na podlagi novega operacijskega načrta, ki je sedaj določen za vojskovanje s Srbijo, prekoračili Drino in bomo kmalu slišali o novih vojnih dogodljajih na južnem bojišču,
Med našimi četami vlada veliko navdušenje, da jim je zopet dana priložnost, pokazati svoje junaštvo in hrabrost. Po zadnjih dogodkih je vojaštvo v glav nem taboru prirejalo generalu Franku velike ovacije.
Vpad Srbov v Srem in Banat.
3000 Srbov mrtvili, več tisoč ujetih.
Srbi zelo hlepijo po avstrijski zemlji. Na vsak način bi srbski v|ojskoyoldje, ki imajo sedaj v Srbiji skoro vso moč v rokah, radi svojo armado vs/a/j za nekaj časa ojunačili s tem, 'da bi pokazali izmučenim srbskim četam naše avstrijske pokrajine. Tjako so srbske čete večkrat Zaporedoma udrle v Slavonijo (v Srem in. Banat). Svo.;.e pglhode na avstrijska) tla pa so Srbi vsakokrat tlraigo plačali). Naša avstrijska armajda je srbske čete korenito ozdravila11 poželjivih pogledov na lepo avlstrijsko zemljo. Posebno bridko je plačala svojo. poželjivost slovita 'srbska timoška divizija, o katere uničenju smo že obširno poročali. — Novejše poročilo o srbskem upadu v Srem in Banat se glasi:
!	Osjek, 17. septembra.
Od dobro poučene strani se 'poroča:; < Srbi so na zahodno-severnem kotu Srbije prekoračili avstrijsko mejo 1 in sicer skoro ob enem pri Obrenovacu, Progorju, Pravu, Nojvem selu, Kupinovem, Orešacu, Grabovacu, Savo so prebrodili večinoma po noči. Bi-
lo je to kakih 15,000 mož, med temi tudi večje število komitašev. Pozneje so Srbi prekoračili Savo tudi že pri Ostružnici.
Avstrijske poizvedovalne Čete so takoj doznale, kje nameravajo Srbi udariti čez Savo na avstrijska tla. Da bi dobili Srbe v past, kakor pri (Mitroviči ti-moško divizijo, se je pustilo Srbe v določenem prostoru mirno ukorakati na levi (slavenski) breg Save Srbi so napravili ne' dveh krajih mostove čez Savo za prehod vojaštva. Nekatere čete pa so prišle čez reko v brodovlih in čolnih, kar je sedaj 'tem ložje, ker je voda močno upadla. Srbi so spravili čez Savo tudi lažje topove in strojne puške. Da so Srbi topot zopet popolnoma upali na zmago nad Avstrijci, priča dejstvo, da so vzeli seboj tudi polnoštevilno godbo enega srbskega polka. Srbi so se na Avstrijski strani nemoteno nagromadili ter so korakali vi dv[eh oddelkih v smeri proti mestecu India. (India leži se-veroizhodno od Mitroviče.)
Ko so naše čete dobile ojačenja iz Petrovara*-dina, se je upadlo srbsko armado obkolilo. Ko je naša artilerija sovražnika močno obstreljevala, se je posrečilo našim četam, da so Srbom odrezali črto, po kateri bi se bili umikali. Vsi srbski poizkusi prodreti našo sklenjeno črto, so bili brezuspešni. Število padllih na srbski strani znaša najmanj tri tisoč mož. Naše čete so ujele več tisoč Srbov.
Ravno tako so bile uničene tudi one srbske čete, ki so pri Velikem selu blizu P»,nčove upadle na avstrijsko ozemlje.
Naši uspehi in težave na srbskem bojišču.
Ranjen častnik pripoveduje: Javnost še ne ve prav presojati položaja na srbskem bojiišču. ITu ne gre za velike, moderne bitke, marveč za silno težar vno vojno. Sovražnika nikjer ne dobiš pred top in puško v veliki armadi, kjer bi mu lahko takoj zadaj odločilni smrtni udarec; Srbi so namreč razpršili že svoje brambne sile na majhne drobce, ki jih je trebaj posamezno iskati in trebiti na težavnem ozemlju. In vrhu tega je tu vsak človek — moški ali ženska, o-trok ali starec — sovražnik, ki preži na-te z bombo in puško izza vsakega vogla, izza vsakega grma. Tu je torej potrebno težavno, podrobno delo — velikih bitk ne more biti, ker jih sovražniki noče in se jih izogiba povsod. Kljub vsem tem težavam je do sedaj naše delo na Srbskem Vseskozi uspešno in vstrajno jiapreduje.
Lakota in kuga v Srbiji.
Budimpešta, dne 17. septembra.
List „Pester Lloyd“ poroča:	Iz Sofije prihaja
poročilo, da je sedanji položaj v Srbiji naravnost brezupen. Dose daj so Srbi že sami priznali, da imajo v vojski z Avstrijo 25.000 m r t v j h in ranjenih, A v deželo je prišel še drug strašen sovražnik: 1 a-k o t a. Zaloge živeža v Nišu zadostujejo komaj, da se preživi prebivalstvo in vojaštvo v niškem okraju. Ostala armada ne dobi iz Niša skoro nobene podpore na živežu.
Srbska vlada je stopila v zvezo z nekaterimi grškimi prekupci živil v Bolgariji, da bi le-ti pošiljar li živ'la v Srbijo. Bolgarija pa je kljub posredovanju Rusije prepovedala izvoz živil iz Bolgarije ter se pri tej prepovedi sklicuje na svojo 'nevtraliteto, katero hoče varovati. Splošna beda v Srbiji se še s tem silno poveča, ker so vsi večji kraji prenapolnjeni z ranjenci. Končno so še nastopile razne kužne bolezni (glej odstavek „kolera v Srbiji“ !), katere bodo nesrečno deželo popolnoma uničile.
List „Veljaka Srbija“ popisuje skrajno obupen položaj beguncev, ki prihajajo iz Belgrada in Šaba-ca ter ob tej priliki ostro napada srbsko vlado. Cene stanarin v krajih, kamor beži prebivalstvo z avstrijske meje, grozno naraščajo. 'Za malo stanova,nje v Nišu, katero je stalo poprej 20—30 dinarjev, se mora plačati sedaj 200—250 dinarjev stanarine.
Kolera v Srbiji.
Solun, dne 15. septembra.
V glavnem taborišču srbske armade, v mesiu Niš, kjer se nahaja tudi prestolnica Srbije, od kar je zbežala vlada iz Belgrada, je izbruhnila kolera. Od zdravnikov se je dognalo že več slučajev te nevarne kuge. — V Bitolju so Srbi pritegnili v vojsko tudi 45-letne može.
Poveljnika srbskih čet ob naši meji.
Budimpešta, dne 14. septembra.
„Az Est“ prinaša z uradnim dovoljenjem brzojavko, da sta srbske čete, ki so prekorač le Savo. vodila srbski prestolonaslednik Aleksander in vojvoda Rut sik.
Nemško=rusko bojišče
Berolin, 10. septembra.
Nemški vojni stan poroča z dne 15. septembra zvečer:	Boj, ki se je vršil že diva dni na nemškem
desnem krilu zahodne armade, se je razširil danes tudi proti izhodu, na sosedne arruajde 1 do Verduna. Na nekaterih mestih razsežnega bojišča je zaznamovati delne uspehe nemških čet, v ostalem bitka še sto0i-
Na izhodnjem bojišču se zbira a,rmada Hindenburga po končanem zasledovanju.
V Gornji Sleziji razširjene vesti o grozeči nevarnosti niso osnovane.
Nemški uspehi proti Rusom.
General Hindenburg, ki je v kratkem času iz-podil iz Izhodne Prusije vse Ruse in se sedaj nar haisa že na ruskjih tleh, kjer je zasedel prvo rusko pokrajino Suwalki ter jo postavil pod nemško upravo, je o svojih uspehih V Izhodni Prusiji dal to-le vojaško poročilo:
Vilnska armada, II., III., IV, in XX. armadni zbori, III. in iv. rezervna divizija in pet kava-lerijsldh divizij je bilo v bitki ob mazurskih jezerih in v nadaljnem Zasledovanju popolnoma poraženih. Grodenaka rezervna armada, XXII, armadni zbor, ostanki Vi. armadnega zbora in deli III,, sibirskega armadnega zbora so v posebni bitki pri Lycku zelo trpeli. Sovražnik ima velike izgube mrtvih in ranjenih. Število ujetnikov je vedno večje, vojni plen izreden. Bojna črta armade je dolga nad 100 km, nar še čete so napravile velikanske marše, deloma 150 km v štirih dneh. O bojih, ki so se odigrali na celi tej črti, še ne morem v polnem obsegu poročati, Nekateri naši oddelki so bili v hudih bojih, vkljub temu so naše izgube- majhne. Nemška armada je bila na celi črti zmagovita proti trdovratno se borečemu sovražniku, ki je moral končno bežati. Armada je ponosna na to, da se je jv njenih vrstah boril in krvavel cesarski princ.
Rusi priznavajo svoje neuspehe v Izhodni Prusiji.
Petrograd, dne 14. sept mbra.
Petrografia brzojavni časnikarski urad poroča: Razglas ruskega generalisima pravi:
V očigled dejstvu, da smo morali obračati posebno pozornost na gališko bojišče, nismo mogli zbrati v Izhodni Prusiji dovolj močne armade, da b'> nadaljevali s srečno zapričetim prodiranjem. Zato je armada generala Rennenkampfa začetkom meseca septembra na progi Gerdauen-Labian prenehala spro diranje m. Dne 7. septembra so pričele nemške čete splošno prodiranje proti tej armadi in naši meji. Na mazurskem jezerskem ozemlju je bilo jako težko, preceniti natančno s'lo tamkaj zbranih nemških čet. Se-le dne 10. septembra je general Rennenkampf razkril, da Nemci obkoljujejo njegovo levo krilo in je odred 1 zato umikanje. Naslednjega dne smo pričeli, da ustavimo sovražno prodiranje, na gotovih točkah vojno gibanje, tekom katerega se je izkazalo, da so nemške čete v veliki premoči. Na tej črti se boji nadaljujejo.
General Hindenburg — rešitelj izhodne Prusije.
List „Berliner Tagblatt“ piše: Velika vojska je prinesla že koj v začetku veliko presenečenj. Toda največje presenečenje je, da je dobila nemška, armada poveljnika, na katerega ni ni kdo več mislili’ in rar čunal, Za poveljnika izhodne pruske armade je bil namrieČ imenovan pl. Hindenburg, ki je že leta 1911 stopil v zasluženi pokoj. 'Toda v krogih nemških Čar stokov, k| so kdaj služili poid upokojenim generalom pl. Hindenburg, je zavladalo veliko veselje nad tem imenovanjem pl. Hindenburga. Slavili so nemškega cesarja,, da je s svojim bistrim očesom spoznal v o-sebi pl. Hindenburga moža, ki je na; pravem mestu. Pl. Hindenburg je služboval dolgo vrsto let ko,t poveljujoči general v 'Magdeburgu. V tem Času je pl. Hindenburg izobrazil in izpopolnil svoj magdeburški armadni zbor tako izvrstno, da se gia še sedaj prišteva k najboljšim nemškim armadnim zborom. Ko je stopil pl. Hindenburg v pokoj, ni bil imenovan za generalnega polkovnika, kakor je to običajno, in se je zdelo, da je s tem zaključeno njegovo vojaško življenje. V pokoju je živel sam za ,se, ni silil v javnost, vsled česar se ni mnogo slišalo o njem, dokler ga ni imenoval cesar za vrhovnega poveljnika izhodne pruske armade. Sedaj se ga pa slavi kot rešitelja izhodne Prusije.
Nemški zrakoplov nad Varšavo.
Krakovski 1st „Naprzod“ poroča, da v Varšavi računajo na polet nemških zrakoplovov čez mesto. Krakovski listi pišejo, da so jih že videli pri Petri-
kau, ki je komaj 125 km oddaljen od Varšave,. Varšavska policijska oblast že sedaj pomirjuje prebivalstvo, ki postaja vsled teh poročil vsak dan bolj vznemirjeno, z raznimi uradnimi naznanili. Vrhu tega še mumijo prebivalstvo z raznimi napačnimi in izmišljenimi poročili o ruskih zmagah na gališkem bojišču. — Vkljub temu, da zapušča prebivalstvo 'trumoma Varšavo, vlada že sedaj pomanjkanje v mestu.
Nemško=francosko bojišče
Maribor, 18. septembra.
Velikanska borba med Parizom in Verdunom še ni končana. Prebivalstvo Nemčije mora sedaj potrpežljivo čakati na izid bojev. Do sedaj je sledil u-darec za udarcem in zmaga za zmago. Resni možje so že koj v začetku vojske pravili, da vojska) s Francijo ni noben sprehod, ampak hnjda borba. Vsled neprestano došlih poročilih o zmagah nemških armad so pia to v Nemčiji pozabili!. Francija se bori za življenje in smrt in se bo branila do zadnje kapljice krvi, dokler ne bo premagana zapustila bojišče. In Nemčija izvršuje ravno sedaj najtežjo nalogo, vsled česar je treba potrpljenja. Parižanom in njihovim prijateljem v Rimu se prepušča veselje, ker se je moralo desno nemško krilo umakniti francoski premoči. Odločitev v tej velikanski borbi bo padla kje drugod.
O zmagi nemških armad ni ‘dvoma. Tudi airikanske in indijske čete, če prav, jih postavijo pred Pariz —
200.000	mož, ne bodo na tem prav nič več izpreme* nile.
Z nemških bojišč.
Spremembe v vodstvu nemških armad.
Berolin, 17. septembra.
(Uradno.) V vrhovnem poveljstvu nemških armad so se vršile sledeče spremembe: - Na mesto obolelega generalnega polkovnika pl. Hausen je bil i-menovan general konjenice pl. (Finem, nanjegovo mesto pa general pehote pl. Claer. Na mesto generala pehote pl. Schubert, ki je bil do sedaj poveljnik 14. rezervnega zbora, je bil imenovan general pl. Stein in na mesto ranjenega generala pehote grofa Kirch-bacha je bil pa imenovan general pehate pl. Eben.
General pl. Hausen je bil poveljnik tretje se-verno-nemške armade. Bil je zmagovalec pri Charleroi in pri St. Quentinu-
Poldrugi milijon vojakov v bitki.
Kakor poročajo berolinski listi, je pričela velika bitka pri Parizu dne 6. septembra.. Bojna črta je 'dblghj nad 250 km, na obeh straneh se bori skoro poldrugi milijon vojakov. Armada generala Klucka, ki tvori desno krilo nemške fronte, se je umaknila proti rekam Aisne in Oise, ker so jo francosko-ang-leške čete grozile objeti. Za prehod čez reko Marne so se vršili silno krvjavi boji, silna francoska artilerija je končno odločila. Armada generala Bülowa pa stoji severno od Vitryja ter se je tamkaj dobro utrdila. Francozi napadajo z vso silo, toda do sedaj še brez uspeha. Armada generala Hausena stoji med Reimsom in Argonne, Zdi se, da napenjajo Francozi vse sile, da porabijo nemško desno krilo, ker upajo, da bo potem tudi daleč proti jugu stoječi nemški centrum prisiljen, se iz straitegičnih ozirov umakniti — proti severovzhodu. Izgube so na obeh straneh veli-kanskie. Po mnenju nemških vojaških krogov smatrati je francoski načrt že sedaj za brezuspešen. Desno nemško krilo je svoje umikanje ustavilo ter se v ugodni poziciji uspešno brani proti vsem nadaljnjim napadom francoske premoči. Bitka pri Parizu je nedvomno v marsikaterem oziru odločilnega pomena. S tem večjo nestrpnostjo se pričajkuje njenegia rezultata tako v Nemčiji, kakor tudi v deželah zveste ji zaveznice Avstrije
Odločilna bitka pred Parizom.
Dunaj, dne 15. septembra.
Dunajski poluradni list „Wiener Allg, Ze.tung“ piše: Izjava nemškega generalnega štaba, da je položaj pred Parizom ugoden za Nemce, pove veliko premalo. Nemške čete se nahajajo v izvrstnih postojankah in so zaporedoma zmagonc/sno odbile francoske napade. Ce so pa bile na nekaterih mestih vsled francoske velikanske premoči porinjene nazaj, so i-* mele zopet na drugih mestih veliko uspehov. Zahtevo in nameni nemškega generalnega štaba so v bistvu izpolnjeni.
Velika odločilna btka se nagiba v prilog Nemcem. Število dosedaj zaplenjenih francoskih topov znaša 150, število ujetnikov se pa še ni moglo določiti. Uradna poročila iz Pariza o francoskih uspehih niso nič drugega nego le delni uspehi.
Berolin, dne 14. septembra.
Uradno se poroča: Na zahodnem (pred Parizom' bojišču so dovedle operacije (podvzetj a), o: katerih se podrobnosti še ne morejo objaviti, do bitke, ki stoji za Nemce ugodno. Vse, po sovražniku z vsemi mogočimi sredstvi razširjene, za nas neugodne vesti, so neresnične.
Odločilna bitka pred Parizom traja dalje.
1 Iz glajvn. nemšk. vojn. stanai, 12. sept.
Vojni poročevalec lista „Leipziger Neuesten Nachrichten“ piše:
Ko je 5. septembra prekoračila naša armada gorovje pred Parizom, so napravili Francozi iz Pariza močen izpad v črti Crepyen—Meaux s pomočjo močne artilerije. Iz Pariza so vzeli seboj tudi veliko Število težkih topov. Nemška armada je pa ta izpad Francozov odbila. Nemške čete so pritiskale na Francoze, ki so bežali nazaj proti Parizu. Nato so pritegnili Francozi velikanska ojačenja in so napravili 6.. septembra zopet nov izpad in sicer v smeri Meaux--Montmirail. Velikanska premoč francoskih čet je prisilila desno nemško krilo, da se je moralo nekoliko umakniti. Temu navalu francoskih čet so se nemške čete postavile tako uspešno v bran, da se niso samo umaknile v popolnem redu, ampak so tudi uspešno odbile ta silni naval. Pri tem navalu je nemška armada zaplenila 50 francoskih topov in ujela 4000 Francozov. Plen drugih nemških armad pa še ni do sedaj znan.
Na celi črti so vrše že celili osem dni neprestani boji.
Francozi zapustili Vogeze.
Iz Curiha se poročc% da so se vršili v zadnjih dneh v Gornji Alzaciji novi hudi boji med nemškimi in francoskimi četami. Nemci so zavzeli tri 'doline v južnih Vogezah in porinili Francoze iz Nemčije nazaj čez mejo.
Poraz Francozov v Alzaciji.
Dunaj, 16. septembra.
Iz Curiha se poroča, da so bili Francozi v Alzaciji od nemških čet popolnoma poraženi in pognani v divji beg. Boja so se udeležili1 trije francoski armadni zbori in ena divizija. Francoska armada je bila za 25,000 mož številnejša, nego nemška. Do sedaj so ujeli Nemci 8000 Francozov in .zaplenili veliko vojnega gradiva.
Strah v Parizu pred obleganjem.
Rimski list „Secolo“ piše: Vodje 'delavskih organizacij v Parizu so izročili mesltnemu upravitelju, generalu Gallieni, prošnjo, da proglasi Pariz Kot odprto mesto. Gallieni jim je pa rekel, da naj naslovijo to prošnjo na vlado v Bordo. Zajedno jih je svaril pred morebitnimi izgredi, če bi vlada ne ugodila njihovi želji. Prebivalstvo je odposlance, ko so se vračali od Gallienia, burno pozdravljalo.
Francoski zakladi zlata v Londonu.
Berolin, 16. septembra,
Preko Londona se poroča:	Glavna francoska
banka je zajklade zlata spravila iz mesta Bordo v London, kjer so se shranili v angleško nacijonalno banko. Tudi vse večje zlato zasebno premoženje so je spravilo iz Francije v London.
** Obtožba proti generalu Joffre.
V francoskem vojaškem strokovnem listu „Guerre Mondiale“ je označena cela vrsta težkih obtožb proti vrhovnemu poveljniku francoskih armad, generalu Joffre. V teh izvajanjih, ki so vzbudila splošno pozornost, se nahajajo med drugim tudi ta vprašanja: 'Zakaj so postavile zaveznice Rusije, katerim je najmanj 26 arm®|dnih zborov na razpolago, na bojišče manj vojaštva, nego Nemčija, kateri je samo 25 armadnih zborov na razpolago in še od teh rabi najmanj tri na ruski meji?
Zakaj so izkrcali Angleži samo 40.000 mož za boje pri St. Quentinu in Charleroiu, kjer bi morala pasti odločitev v tej vojski?
Zakaj so postavili Francozi, ki so navezam sami na-se in ki bi prav lahko spravili skupaj čez en milijon vojakom, v prvo vojno črto le samo 400.000 mož?
Zakaj je poslala Francija tri razrede rezerv-nikov zopet domov pod pretvezo, da ima že preveč vojakov? Iž tega se je svoj čas enostavno sklepalo, da manjka v vojaških skladiščih pušk in uniform; toda. očividci so potrdili, da je, v skladiščih vsega dovolj Kaj je tedaj bil vzrok temu popolnoma krivemu in usodepolnemu postopanju?
Zakaj ni pokazala Francija koj spočetka svoje velikanske premoči, s katero razpolaga njeno zrakoplovstvo ?
Zakaj niso naznanili francoski zrakoplovci na-uroraadenja nemških čet v Belgiji francoski vojni
upravi ?	; - ' i • !	> • *
1# iZakaj so ravno nemški zrakoplovci vznemiri ali® glavni mesti Bruselj in Pariz in zakaj nišo francos-; ki zrakoplovci oddali svoje vizitnice (bombe) v Kobnu, Frankf>brodu in naposled v Berolinu ?
Francoski vrhovni poveljnik v smrtni nevarnosti.
Iz Rima se poroča, da je bij francoski vrhovni armadni poveljnik,' general Joffre, v smrtni nevarnosti, ker je v bližini njegovega avtomobila padla granata (in se razpočila.
Polkovnik pl. Reuter padel.
Kolin, dne 14. septembra. (Kor. ur.) [„^Kölnische Volklszeitung“ poroča, da je iz zabernske afere sem znani polkovniki pl. Reuter padel v Franciji na čelu grenadirskega polka, kateremu je poveljeval.
Katolik — v francoskem kabinetu.
Iz Pariza prihaja vest, ki bo povsod vzbudila največjo pozornost. Sedanji prostozidarskih socialistični kabinet hoče privzeti v svojo sredino tudi voditelja katoliških Francozov, grofa de lMuna. Ako sie ta vest obistini, potem je to najjasnejši dokaz, da čuti 'kabinet pod svojimi nogami vroča., goreča tla.
Grof de Mun, ki je že 74 let star, je .najuglednejši voditelj fr'apcoskih katolikov. Bil je prej Kira-sirski častnik ter leta 1870 od Nemcev ujet. Pozneje je moral vsled svojega delovjanja v kaitolišKih delavskih organizacijah kvitirati. L. 1876 j,e b'il prvikrat izvoljen v poslansko zbornico.
Francozom se odpirajo oči.
Iz Pariza se javlja: Prebivalstvo Pariza, osobito pa ono iz Južne Francije, izve polagoma resnico o pravem položaju Francije. V Parizu je razširjen letak z napisom: „Nous somme s trahis!“ (Mi smo izdani.) S studom pišejo ' nekateri listi o letaku, ki se glasi zelo patrijotično in ki govori Francozom na srce, da naj vendar že enkrat uvidijo, da so postali sužnji sebične Anglije in ruskega carja. Neimenovani pisec letaka navaja med drugimi primeri tudi celo vrsto äobro znanih dejstev, kot n, pr. francoski poraz v ar gadirski zadevi, angleška sebičnosti v maloazij atski politiki itd. Letak konča z gorečo željo, da se Francija še pravočasno pred svojim popolnim porazom por bota z Nemčijo.
Edino francosko upanje.
Dunajska |„Die Zeit“' javlja iz Ženeve: List, ki ga izdaje bivši ministrski predsednik Clemenceau in čegar izhajanje je bilo za teden ustavljeno, je zopet jel izhajati v Bordeauxu. Prvi uvodni članek vsebuje skesano priznanje. Clemenceau piše v tem članku: Mi Francozi smo mnogo govorili, pa malo delali in se zanašali na slaven naš elan. Vendar pa Še ni vse izgubljeno. Francija v svojem furorju in Anglija bosta zadržali nemški naval. Ne pretiravajmo svoje radosti o malih uspehih. Ni Še konec naših bridkih izkušenj, toda zavezniki bodo sklepali mir samo^sku-pno in sporazumno. To je naše prav edino upanj|e na zmago !
Pol milijona angleških vojakov za Francijo.
Iz Rotterdama se poroča, da je angleška zbornica dovolila angleški vladi potrebnih denarnih pripomočkov za pol milijona n Ovih čet -za francosko bojišče. Angleški ministrski predsednik Asquith je izvajal v zbornici, da je imela Anglija v začetku vojske 400.000 mož pod orožjem. Dne 6. avgusta je pa dovolila angleška zbornica pol mjilijonaj1 vojakov^ v svrho ojačenja angleške armade. Takrat jje najela Anglija 439.000 mož. In sedaj bo mogla Anglija postaviti na bojišče več kakor 1,300.000 mož, vrhu tega so ji še pa na razpolago razne čete iz angleških naselbin.
Indijske čete za Evropo.
London, 17 septembra.
(Uradno.) Obe angleški zbornici sta sklenili, da se indijsko vlado pooblašča, da nosi vse Stroške za oskrbo in oboroževanie indijske armade, ki je namenjena za evropsko bojišče.
Boj za Antwerpen.
Kakor poročajo iz Antwerpna, nameravajo Belgijci preplaviti južno od Antwerpna ležečo deželo v izmeri 40 štirjaških milj. Voda bi stala po nekod več čevljev globoko, drugod bi bila zopet zelo plitva. S tem hočejo Belgijci preprečiti, da bi se mogli Nemci približati mestu.
Izpad Belgij cev iz Antwerpna.
Berolin, dne 14, septembra.
Uradno se poroča: Tri belgijske divizije so včeraj vdrle iz Antwerpna, a nemške čete so jih vrgle nazaj.
Glad v Antwerpnu.
Berolin, dne 15. septembra.
V obleganem Antwerpnu je nastal glad.. Vojaštvo je prepričano, da je vsak upor zastonj. Kralja ni bilo že 8 dni videti, bržkone Je ubežal,
- :nh "Vojaške priprave v Antwerpnu.'
:	-	_ Antwerpen, .15, septembra.
Poveljnik trdnjave v Antwerpnu, general Uu-suor, je bil odstavljen, njegovo mesto je prevzel ge-neral Deguise. Za poveljnika posadke v Antwerpnu je imenovan general Jungblut, bivši pobočnik belgii-skega kralja Leopolda. Obrambne priprave mrzlično nadaljujejo.
Belgiji ponuđeno premirje?
„Göteborgs Aftenblad“ je dobiU iz Haaga brzojavno vest. ki pravi : Poslanik Zedinjenih držav je pi edlagaj y imenu nemške vlade Belgiji za ostali: čas vojne premirje pod pogojem, da se južno od Antwer-pena potegne črta. ki je ne smejo prekoračiti niti nemške niti belgijske Čete in da ostane severni del Belgije pod belgijsko, južni del pa pod nemško upravo. Poslanik je belgijski vladi nujno svetoval, da naj •sprejme te pogoje. Vest sicer še ni od nobene strani potrjena.
Premoženje, kralja Belgijcev.
V milanskih bančnih krogih govore, daje kralj Belgijcev spravil svoje privatno premoženje in premoženje vladarske hiše v London. 'Vloge belgijske narodne banke so prepeljali na „Bajnk of England“ v Londonu.
Na morju.
Kje je sovražnik?
London, dne 15. septembra;.
Angleška adimiraliteta razglaša uradno;: Mnogoštevilne skupine ladij so v četrtek (10. sept.) in petek križarile po oelem Severnem morju notri do Hel-golandskega zaliva in iskale sovražnika. Toda nemška mornarica je še vedno skrita v pristanišču in ni niti poskus'la, da bi motila naše križarjenje. Niti ene nemške ladje katerekoli vrste nismo zapazili,
Potop nemške križarke „Heia“.
Berolin, dne 14, septembra.
Xi • (-u^adn0-) Dine 16. septembra je potopil neki angleški podmorski čoln malo nemško križarko „Heia“. Rešila se je skoraj vsa posadka.
1 Napad na Kiaučou.
Berolin, 16. septembra.
Po poročilih amerikanskili listov še ni nobenih zanesljivih poročil o izkrcanju japonskih čet v nemški izhodno-azijski naselbini Kiaučou. Bržčas bosta dva angleška in francoski polka podpirala Japonce pri napadu na Kiaučou. Angleške čete so že 'dobile tozadevno povelje.
Japonske, zgube na morju.
Tokio, 15. septembra.
Pri blokadi Tsingtaua je presenetil japonsko torpedno flotilo tajfun (veliki morski vihar). Flotila se je potopila. Dva torpedna lovca so topovi iz nemških fortov razstrelili.
Japonska zagotovila Angleški pomoč.
Dunaj, 16. septembra.
Japonska je zagotovila Angleški svojo pomoč pod pogoji, daj se smejo Japonci prosto naseljevati v angleških naselbinah ob Tihem morju, da da Angleška Japonski 200,000.000 dolarjev posojila in da, ima Japonska prosto roko na Kitajskem. Angleška je že sprejela te pogoje,
Nemci zasedli Walfischhai.
Iz Londona se poroča, da so nemške čete zasedle angleško naselbino Walfisehbai v južno-zahodj-ni Afriki., Angleška vlada pa zatrjuje, da bodo morali Nemci zapustiti zasedeno ozemlje, kakor hitro bodo udrle angleške čete v južni Afriki v nemške naselbine v južno-zahodni Afriki.
\	Patrulja pod vodo.
Neki pomorščak iz Monakoyega, kr je bil na podmorskem čolnu pri vožnji nemških ladij proti Šot-ski,,pripoveduje o tem v (JM. N. N.“ tako-le:
Od, angleškega sovražnika 1500 m oddaljeni — smo igrali na harmoniko. Sovražnik igrasnja ni slišal. NeKaiterikrat niti mi nismo slišlaJi glasu harmonike, če so naši motorji preveč klopotali. Naše uho ni slišalo, kar je harmonika igrala. Pa mi smo videli pesem na gibanju igralca, na njegovem obrazu, na njegovih prstih, ki so tipkali po gumbih harmonike, na njegovih nogah, ki so udarjali takt, na inštrumentu samem. In mi smo peli in tulili pesem _ z inštrumentom:. T/ulili, kar so Še premogla naša pljuča, in vendar nismo čuli o našem petju ničesar. Tako ropočejo stroji v podmorskfem čolnu!
Kaj vem o vožnji proti šolskem obrežju? Skoraj nič. Vedeli smo le eno: zmagati ali umreti! U-dobno ni v, taki orehovi lupini, kot je, podmorski1 čoln, Prostor za moštvo gotovo ni plesišče, in kar dobijo pluča dihati, ni planinski zrak. Petrolej, petrolej in zopet petrolej. Kako človek hlaista po zraku, če se tà lupina povspne kvišku do zraka! ■	:;-v/
Deset dni smo bili na potu. Nismo vedeli,,f kam gremo. „V smrt ali k žmfejgi. Več še zdaj samrudi ne
vera“, tako je rekel poveljnik. In tedaj je, šlo z drugimi podmorskimi čolni ven na morje, V začetku še skupaj. Potem smo se ločili). „H 15“ nismo zopet videli, ostala je pred sovražnikom. Ob celem angleškem obrežju smo se vozili. Od časa do Časa!, pod vodo,: Šest ur dela in šest ur spianja, Celih 10 dni tako 1 Tu ni komande, Ne- sijiši se nič kot topot Kot gluhonem si tu. Slišiš z očini in govoriš z rokami in nogami. Kakor pač pride. Sunek z nogo, to pomeni: „Ti, pazi! Glej tje! Maat bi. ti rad nekaj povedal!" Nečloveško veliko dela je tu za teh par mož. Posebno, če je čoln pod vodo. Teaaj mora vsak biti na svo-jem mestu.
Tako je šlo cele dni. Zidaj zgorajj., zdaj spodaj. To je bila edina izprememba. In potem naenkrat iznenađenje! Drug za drugim je smel zapustiti svoje mesto za kako minuto ter pogledati skozi dalnjogled Bil je najlepši pogled v mojem življenju. Zigoraj na vodi je ležalo, kakor čreda mirnih ovc — angleško brodovje! Brez skrbi, kakor da bi ne bilo nemških morskih volkov v železni obleki.
Dve uri smo tu ležali pod vodo kot predstra-ža. Posrečilo bi se nam, potegniti kak tak angleški oklop dol k sebi. Pa nismo smeli: bili smo na pW trulji. Naš čoln je moral naprej. Kako je moralo biti pri 'srcu našemu komandantu. Sovražniku tako blizu, a torpedo je moral ostati v cevi! ITakfo je lovcu, ki vidi pred lovom na srne na svojem pohodu 30 korakov pred seboj kakega orjaškega srnjaka, pa še ne sme streljati.
Pred obleganjem trdnjavo Tsingtau.
Berolin, 11. septembra.
(Uradno.) Iz Šangaja se poroča: Zavzetje zelo močno utr.o n ° ;šh* t ' ! :	n | : ng.tnn v izhodni
Aziji (največje mesto nemške naselbine Kiaučau) bo težka naloga za Japonce. Žrtvovati bodo morali približno 100.000 mož, predno bodo dosegli svoj smoter, kajti 7000 mož broječa nemška posadka se bo borila do zadnje kaplje krvi. V zadnjih treh tednih je delalo 40.000 k tajskih delavcev vsak dan po 18 ur na utrdbah. Vsa okolica je podsuta z minami in prepre-žena z bodečimi žicami. Posadka trdnjave Tsingtau je preskrbljena za štiri mesece s sir eli Vom in z živežem.
Na ßalkanu.
Stališče Bolgarske.
Dunajska b,Information“ dobiva iz Sofije:
Ministrski predsednik Radoslavov je nedavno izjiavil, da Bolgarija pred koncem septembra -najbrže ne bo primorana stopiti iz svoje nevtralnosti ter se v obrambo svojih interesov poslužiti orožja, Ta izjava bolgarskega ministrskega predsednika se prav živahno komentira ter vznemirja javnost še bolj. Ta država se nahaja že nekaj tednov v pravcatem vojnem stanju, vse gospodarsko življenje počiva ■— in splošni politični položaj je vsak dan drugačen in se vsakdo vprašuje : kaj bo jutri ? Stranke se med seboj prepirajo in napetost med rusofili in avstrofili — narašča. ,Oni, ki smatrajo, da se mora Bolgarija kar brezobzirno zavzeti za svoje interese, oni, ki se zavzemajo za politiko pameti, smatrajo, da je za enkrat politika stroge nevtralnosti edino mogoča, Kadar pa> napoči odločilna ura, tedaj bi se morala Bolgarija zavedati, koliko je že trpela vsled tega, ker se je dala voditi od raznih ozirov in strasti. Tega bi se morali zaveda,ti merodajni faktorji, kojim mora biti jasno, da velesile pri svetovni drami, ki se Odigrava sedaj, ne bodo dolgo trpele kakih brezplačnih — gledalcev !
Ruske ponudbe Bolgarski.
Kakor poroča sofijski „Dnevnik“, je ruska vlada bolgarski vladi za slučaj vojaške podpore Srbiji proti Avstriji obljubila kot nagrado odškodnino mesto Stip in 30Ö kvadr. kilometrov ozemlja v okolici. Srbija je namreč Rusiji dovolila, da sme po svoji volji predlagati Bolgarski odstop ozemlja.
„Dnevnik“ izjavlja, da so merodajni bolgarski krogi napram vsem poskusom, da bi se spravilo Bolgarsko v pogajanja, popolnoma hladnokrvni. List še pripomnja, da ravno ruski diplomaciji, pod katere zaščito je bila sklenjena srbsko-bolgarska pogodba, najmanj pristoja, da prihaja sedaj s takimi beraškimi predlogi.
List „Utro“ pravi, da se hočeta Rusija in Srbija, ki sta preteklo leto ponižali Bolgarsko, sedaj še z nje norčevati, s tem, da ji ponujata drobtinico z bogate mize. Prišel bo pa dan, ko dobi vsak, kar mu pripada. Božji mlini meljejo počasi.
Odstop bolgarskega vojnega ministra.
Sofija, 16. septembra.
„iAgence Telegraphiyue Bulgare" javlja: Vojni minister general Bojadžijev je bil na mestu generala Fičeva, ki, je prevzel portfelj bolgarskega vojnega ministra, imenovan za načelnika trotjegfy armadnega nadzorstva.
Trojni sporazum snubi Turčijo.
Trojni sporazum, to je: Anglija, Francija in Rusija, ki se je bal, da utegne v evropski spor po-
seči-;tudi; Turčija:!: in sicer, v prilog Nemčije,: je dal zaupno Turčiji naznaniti,, da ji; dovoli odpravo kapi- ; tulaeij, toda samo pod pogojem, afko ostane Turčija trajno nepristranska. Turčija je nato odgovorila, da se njena nepristranost ne more odkupiti. Istočasno je pa izdal turški sultan kot odgojvor na to zaupno naznanilo povelje (irarie), v katerem zaukazuje, da se v turškem cesarstvu takoj odpravijo kapitulacije. Ce pa sedaj poslaniki trojnega sporazuma razširjajo trditev, da sta Avstrija in Nemčija nahujskali Turčijo k temu postopanju, je to le zavijanje dejstev* ki ima namen, vzbuditi v nepristranskih državah ogorčenje nad Avstrijo in Nemčijo. Beseda kapitulacija pomeni trgovsko-politične in sodne predpravice, ki jih uživalo v Turčiji pripadniki tujih držav.
Esad paša — albanski mbret?
V Albaniji trajajo zmešnjave po odhodu kneza Wieda naprej. Vsak dan medsebojni spori nasprotujočih si strank- V Carigradu se tudi ne .misli, dai bi albanski mogočnjaki resno kandidirali za albanski prestol sina odstavljenega Abdula Bapiida. Vedno je bolj verjetno, da se Esad paša hoče polastiti albanskega prestola.
! 'Avstro-Ogrska in Italija ne priznavata nove. albanske vlade.
t'	Bari, 14. septembra.
Avstro-Ogrska in Italija sta iz Drača odpoklicali svojega konzula. Sedaj ni v Draču več nobenega inozemskega uradnega zastopnika. .Ostali so dra-gomani dotičnih konzulatov, da opravljajo posle, ki so potrebni za maloštevilne tuje državljane. Iz tega sledi, da nove albanske v/staške vlade ni priznala nobena velesil^.
Demisija grškega zunanjega ministra.
Iz Aten brzojavbajo, da je grški zunanji minister dr. Streit odstopil. Ministrstvo zunanjih zadev je prevzel ministrski predsednik Venizelos.
Dr. Streit je bil do lanskega leta grški poslanik na Dunaju. Poklican je bil v At(fme, da prevzame zunanji portfelj, ker je takrat — po končanih vojnah — Grška polagala posebno važnost na to, da obnovi z velesilami trozveze zopet prisrčne odnošaje ter se je uspešno tudi pogajala z Avstrijo za novo ugodno trgovinsko pogodbo. Dr. Streit je od nekdai nà glasu, da je odkrit prijatelj Avstrije in Nemčije, njegov sedanji odstop je očividno v zvezi z-obratom, ki se pripravlja v dosedanji nepristranski politiki — Grške. Z dii se, da se je ministrski predsednik Venizelos uklonil gotovim zahtevam tripelentente, ki se trudi na vse načine pridobiti balkanske držajve popolnoma na svojo stran.	?
Prestolonaslednik pri cesarju.
Dunaj, 15. septembra.
Prestolonajslednik nadvojvoda Karl Franc Jožel se je vrnil ž gališkega bojišča na Dunaj, da cesarte poda osebno poročilo o junaških činih in vrlem razpoloženju naših čet. v .Galiciji,
Rajni papež Pij X. obsodil Rusijo.
Budimpešta, dne 12. septembra.
Listu „Pester Lloyd“ poroča njegov rimski poročevalec iz popolnoma zanesljivega vira:
Ko je rajni papež Pij X. pred svojo smrtjo zadnjikrat sprejel diplomatane zastopnike v avdijenci, je bil ruski poslanik v Rimu od papeža PijaX. sprejet zelo resno. Vsak znak običajnega smehljaja na licih sv. Dčeta je ob tej priliki izginil. Nastop Njih Svetosti je bil veličanstven. Ko se je sv. Oče obrnil proti ruskemu poslaniku, je rekel resno:
„Jaz ne morem sprejeti čestitk zastopnika drža’ ve, katera kljub vsej potrpežljivosti in prizanesljivosti svete Stolice še dosedaj ni izpolnila danih obljub, Rusija nima ne enega državnika, kateri bi držal napram nam in ruskim katoličanom dane obljube.“
Poslanik, kateri ni Ml pripravljen na tak odločen in resen nagovor, se je hudo prestrašil in je jeoljaje, komaj slišno, odgovoril: „Svetost, to pa vendar ni res!“
Sv. Oče, ki je bil sicer zelo mile in dobrodušne narave, ni mogel strpeti, da bi kdo dvomil nad besedami namestnika Kristusovega. Z vso močjo je vstal s svojega trona, napravil krepko kretnjo z roko, ki je jasno izražala upravičeni srd sv. Očeta, ter je vsklik-nil:
„Se enkrat ponavljam, da Rusija ni nobene svojih obljub držala. In vi si upate besede papeževe smatrati kot kako laž! Gospod poslanik, prosim Vas, da odidete!“
Bled kot smrt se je opotekel ruski poslanik proti vratom in izginil iz papeževe sprejemne dvorane,
Novo ministrstvo v Italiji. — Shod parlamentarne
večine.
Rim, 15. septembra.
Tukajšnji listi poročajo, da namerlaya Salan-dra preurediti ministrstvo v ministrstvo združenih strank. Giolitti, Luzzatti, Sonino in Bissolatti so baje že ižjafvili, da vstopijo v novo ministrstvo. Nadalje se razširja vest, da bo v kratkjem sklicanj v Rim parlamentarna večina, da se pogovori o položaju. — Obe vesti uradno še nista potrjeni.
Novo italijansko ministrstvo ln Avstrija.
Rimski list -„Popolo romano“ piše na uvodnem mestu : Italijansko ministrstvo je sestavljeno iz mož-poštenjakov, ki ne bodo prelomili zvestobe in po 35-letnem obstoju zavezništva, v kritičnem trenutku platnih po Avstriji. Tisti, M bi to radi imeli, so čisto navadni hujskači po poklicu, in se ne ozirajo na u-logo, katero igra pri celi stvari (tuji denar. Italijanska vlada in ljudstvo pralv dobro vesta, kaj zahteva čast.
Združene države posredujejo za mir.
V NewrJorku izhajajoči list „.Newyork-Herald“ priobčuje) pogovor z novo imenovanim poslanikom Združenih držav Severne Amerike v Parizu, Willia-mom Sharp, glede mirovnega posredovanja v sedanjem evropskem sporu. Sharp je rekel: Ponudba za mirovno posredovanje predsednika Wilsona je bila času primerna, Ce prav je bilo obče znano, da je bila ponudba za takjrat še nesprejemljiva, je vendar i-mela ta učinek, Ida so diplomatičrii krogi začeli o njej premišljevati, Kateri narod M bil v sedanjem evropskem sporu primernejši za mirovno posredovanje, če ne Združene držajve severoameriišfee, kojih prebivalstvo so pripadniki in potomci skoro vseh sedaj se vojskujočih evropskih držav!? jNepristransko stališče Združenih držav Severne An^erike je glavni povod, da bo beseda Amerike v sedanjem sporu mero da j n a.
Prvo Wilsonovo posredovanje za mir se je — izjalovilo.
Dunaj, 15. septembra.
Prvi poizkus predsednika Združenih držav se-veroameriških Wilsona, posredovat^ med bojujočimi se državami, se je izjalovil. V kratkem bo Wiljson že ponovno zopet poizkusil posredovati.
„Faraoni“ proti Angležem.
Sedanja vojska je res svetovna 'vojska. Boj se ne bije samo v enem delu sveta, v EJvropi, ampak se razteza tudi v Azijo in Afriko. Vojskujoče se države imajo namreč kolonije v drugih delih sveta, katerih se hoče polastili tudi sovražnik. Nemčija ima kolonijo v Aziji, in grabežljivi Japonec je takoj v ozadju ter se je polasti. Največ kolonij ima Anglija. Za to ima ta vojaštvo po celem svetu, ki ropa zdaj kolonije njej nasprotnih držav.
Toda tudi za Anglijo pride dan plačila. V kolonijah, ki si jih je v teku let z zvijačo in orožjem prilastila, je začelo vreti. V Indiji bruha na dan skrit upor, ki ga Anglija datira z vso silo. Najbolj zanimiv upor proti Angliji se pa začenja v, Egiptu. Ta dežela ni angleška kolonija. Toda Anglija je vedela svoj čas izrabiti položaj potomcev starih Faraonov v svoj prid tier je spravila Egipt v svojo odvisnost. Razumljivo je, da so se začeli Egipčani, arabski domačini, zavedati te za njih poniževalne odvisnosti ter misliti, kako bi prišli do svobode, ki bi bila vredna dežele starih Faraonov,
Kdor je čital zanimivo knjižico .„V deželi Faraonov, spisal profesor bogoslovja dr. M. Slavič“, ta si bo vedel razlagati ta pojav. V omenjeni knjigi je popisana sistematično zgodovina dežele Faraonov in očrtan položaj nje prebivalcev. Vendar je označeno tudi težavno stališče Egipčanov, radi katerega je kak viden uspeh upora proti Angležem jako težko izvedljiv.
Egipčani so formelno neodvisna država. Oprostili so se vlade turškega sultana, prišli so i pa v odvisnost Angležev tako daleč, da je njih neodvisnost skoro samo na papirju, Radi svoje mohamedanske vere sočustvujejo Egipčani z drugimi Arabci in Turki, Zato upajo tudi na pomoč turške vlade. Časniki poročajo, da se Angleži zelo boje, da M Turki začeli sovražnosti proti Angležem ob Rudečem morju. Zato je Sueški predor popolnoma zastražen od Angležev. Naš diplomatski agent je bil od Angležev izgnan iz Egipta, radi Česar nas tam zastopa sedai Italija. Angleži stražijo tudi n'a< pošti, telegrafu in telefonu, da Egipčani ne zvedo kake resnice o svetovni vojski.
Kljub kanonom, ki jih imajo Angleži nastavljene na gradu v glavnem mestu Kairi, je nastala tam te dni ustaja domačinov. Arabcev, M so ropali že po mestu ter sovražno nastopili proti tujcem-Evropejcem. Se le angleške strojne puške so zadušile ta upor.
Mišljenje Egipčanov izraža protest mladoegip-čanov v Evropi. „Stalni odbor mladoegipöanoy“ v, Evropi, ki ima svoj sedež v Gente, je namreč izdal protest sedaj ob oblejtnici uhoda okupacijskih angleških čet v Kairo, katere M morala Anglij'a, vsled obljube angleške kraljice Viktorije in angleškega* ministra Gladstona v kratkem času odpoklicati. Tele-grafični protest je naslovljen na angleškega ministrskega predsednika Ascpitha ter povdarja, da Anglija tepta z nogami nevtraliteto Egipta, tista Anglija, kr se hlini, da hoče varovati nevtraliteto. Belgije: očita Angliji, da vlači Egipt v boj ter dela na njegov propad. Končno protest opozarja Anglijo na ponovno dano, a neizpolnjeno obljubo Angležev, da vrne Egipčanom njih svobodo.
List „iMessagero", govori tudi o tej vsemohame-danski nevarnosti, ki preti Angležem ter raste dan na dan. Dr, Rifat, .vodja evropski-izobraženih Egipčanov, je objavil istotako značilen članek, v katerem izraža simpatije Nemčiji lin Avstriji ter slavi njih j
zmage, ki so bile izvojevane proti zatiralcem azijskih in airiških narodov.
Ravnokar se še poroča, da pritiska 'Anglija z vso silo na iTiurčijo, da bi zabranila povratek egiptovskega podkralja (Khedive}, ki se sedaj mudi še v Carigradu, v Egipt. Kakor vse Kaže, namerava Anglija s silo zabraniti povratek podkralja, v» Egipet, v morebitnem slušaju, da Turčija ne ugodi želji Anglije.
Ustaja v Astrahanu.
Iz Carigrada se poroča, da so izbruhnili v A-strahanu resni nemiri. Cez mesto je proglašen p reki sod.
*
♦ *
Astrahan je veliko rusko trgovinsko mesto ob izlivu reke Volge v Kaspiško morje in šteje 130.000 prebivalcev*	■ i , i. i , ( i j J
Protest Egipta proti Angliji.
Egiptski khedive (knez ali podkralj) je , vložil oster protest proti angleški vladi, ker je ta pregnala iz Egipta diplomatske zastopnike Avstrije in Nemčije, ter podvrgla vso civilno upravo angleškemu guvernerju, S tem je kršila Anglija vladarske pravice egipiskegat khediva, ji odvzela pravico samoodločbe in samouprave tier 'dela z Egiptom, kakor s kako angleško kolonijo. V prebivalstvu Egipta je to početje grabežljivih Angležev vzbudilo največjo razburjenost, sam protest pa itak ne bo nič pomagal.
Predloga o samostojnosti Irske.
London, 15. septembra.
V spodnji zbornici je izjavil ministrski predsednik Asjquith, da namerava vlada pričeti s posvetovanjem o zakonu glede samostojnosti Irske in o ločitvi cerkve od države v Walesu. Vendar pa bo predložila vlada zakonsko osnovo, glasom katere se izvedba teh odredb odlaga za 12 mesecev, ali pa, če bo trajala vojna dalj časa, še za dalje,
■ V zgornji zbornici je ponovil lord Greve izjave Asqpitha o homeruli in je obljubil, da se morajo še predložiti in rešiti poprej nekatere izpremembe, predrto stopi homerule v veljavo.
Državna zbornica spremenjena v — bolnišnico.
Poslopje aržavne zbornice so spremenili v bolnišnico za bolne in rtapjene častnike. Žurnaljistom, ki so bili do sedaj nlastanjeni v teh prostorih državne zbornice, so se odkazali drugi prostori in sicer v pritličju zbornice.
--- >,	.... .	"	"T™........
. Zvestoba Hrvatov.
Vložno znano je, da so naši Jugoslovani, po sebno Hrvatje in Slovenci, kot vojaki res pravi junaki. Posebno pa se naši bratje Hrvatje odlikujejo s tem, da so zvesto udani svojim poveljnikom. Ganljiv slučaj se je pripetil te dni v Zagrebu1. K stotniku Bn-janoviču, kateri se je vrnil ranjen iz bojišča, je prišla neka kmetica v njegovo stanovanje. Kmetica je pokazala stotniku vojno dopisnico, katero ji je p;sal njen mož, pešec Luka Frljak od 25. domobranskega pešpolka. Frljak piše na dopisnici: „Našega stotnika so ranjenega spravili v Zagreb. Bodi tako dobra in ga takoj poišči v mestu ter mu ponesi najlepše grozdje z našega vinograda in vse najboljše, kar premore naša hiša.“ — Ko je stotnik Bujanovič prečital dopisnico, mu je izročila kmetica poln jerbas najlepšega grozdja, drugega sadja in sočivja. Nato je vrla Hrvatica še poljubila stotniku roko. Ginjen je sprejel stotnik darilo dobre Kmetice in se ji zahvalil za ljubez-njivost. Ko je žena še stotnika vprašala, kako je kaj z njenim možem, se je zopet odpravila na pot proti domu.
Anglija ustavila izkrcanje svojih čet v Franclji.
Tiurinski list „Stampa“ piše, da je Anglija začasno ustavila izkrcanje angleških čet na Irancoski severni morski obali. Nemške čete so udrle v francosko pokrajino Pas de Calais, angleške čete so se pa umaknile do Calais in Boulogne ob severno-francoski morski obali.
Žalostna usoda matere.
Neka žena, po rojstvu iz Svice, je imela najprej moža iz Nemčije Kateremu je rodila dva sina — nemška državljana. Ko je ta mož umrl, se je omožila z drugim možem, Francozom, s katerim je imela tudi dva sina — francoska državljana. Ob izbruhu vojsKe so morali iti v vojsko vsi štirje sinovi, dva k nemški, dva k francoski armadi. Tako so se bratje stali kot sovražniki nasproti in so, kaldor poroča „N-A. Z.“, vsi Štirje padli na vojnem polju.
T? n. nuoteresti.
Imenovanje. Izpraznjeno mesto sestre prednice v Marijanišču v Ljubljani je izpopolnjeno z imenovanjem č. s. M. Terezije Hanzelič za prednico, večletne učiteljice in voditeljice ljudske šole istotam ter spretne vzgojiteljice šolskih otrok.
Vest vojnega kurata. Vojni kurat, prof. Janez Kociper, je poslal z dne 7. septembra t. 1. z bojišča pismo prevzvišenemu nadpastirju, v Kateremu pripo’
roča sebe in svoje hrabre vojake pobožni molitvi škofij anov.
K aretacijam na Spodnje-Štajerskem. Vič. g. župnik Martin Medved je poslal graškim nemškim listom sledeče poročilo, ki so jo tudi objavili: „Grazer Volksblatt“ („Tagespost“) je prinesel poročilo o mojem, dne 30. avgusta t. 1. izvršenem zaporu. Da se reši moja čast, Vas prosim, da iv prihodnji številki sledeče poročate: da sem bil dne 13. septembra
t.	1. brez vsakega zaslišanja iz zapora izpuščen, da najdena zastava ni bila veleizdajalska in da pri hišni preiskavi ni bil najden nikak znak srboiilstva, da je sploh ustavljena proti moji osebi vsaka sodnij-ska preiskava. Martin Medved, župnik. — Da nemška javnost izve o nekrivdi iz zapora izpuščenih, bi bilo dobro, da enako store tudi drugi, ki so imeli i-sto usodo.
Izpred dežejnobrambnega sodišča. Iz Gradca se nam poroča: Nadalje so iz preiskovalnega zapora izpuščeni: 6. g. Evald Vračko, župnik v St. liju v Slov. gor,; č. g. Ivan Bosina, kaplan v Siadkigori; č. g. Marko Kranjc, ».aplan v Ribnici; Ivan Roškar, poslanec v St. Juriju v Slov. gor,; J. Krištof, delavec v Mariboru.
Za čast naše duhovščine. Lavantinsko obrambno društvo je telegrafano protestiralo proti članku vseučiliščnega profesorja 'dr. Udeja v „Bonifatius-Korrespondenz.“ Nadalje je v ulogi na prečastiti kn. Šk. sekovski ordinariat zahtevalo, da mu data potrebno Zadoščenje sekovsko obrambno društvo in dr. Ujde. Po odvetniKU je poslalo dr Udeju zahtevo, da prekliče v danem roku celotno vse žalitve. Ce tega ne stori, ga toži pri cerkvenem in svetnem sodišču. Uredništvo „jBonifatius-Korrespondenz“ mora istotako prinesti popravek in obžalovalni preklic, drugače se bo tožilo pri cerkvenem in svetnem sodišču.
Slovenska duhovščina, pozor! Nemški časopis „Bonifazius-Korrespondenz“, ki jo izdaje prof. Avg. Galen, O. S. B., je prinesel v'številki z dne 1. sept. tako nesramen napad iz peresa vseučiliščnega prof. dr. Janeza Ude iz Gradca, da kaj takega o naši duhovščini do sedaj naši najhujši Verski in narodni nasprotniki niso trdili.'Najgrše v jdotičnem Članku je to, da dr. Ude izraža o slovenskih duhovnikih naj-grša očitanja (veleizdajo, fanatično mišljenje, zmedene nazore o narodnem vprašanju, simpatijo z morilci itd.), ne da bi navedel kakih dokazov.. Spodnještajerska duhovščina je že storila potrebne korake, si najela pravnega zastopnika, ki bo tožil list, njenega izdajatelja, urednika, in dr. Udeja. Potrebno je, da tudi po vseh drugih škofijah^ slqvenska duhovščina stori slične korake.
Novi brevir in lavantinska duhovščina. Popolnoma novi Pustetov brevir v obliki 18 in 12 je izšel, v kratkem pa bode Še izšel v mali žepni obliki. Lavantinski proprij je sedaj že urejen in se pošlje v kratkem še v Rim v odobrenje. Do Vseh svetnikov bode menda propri] že dotiskan. Prihodnji teden razpošlje tiskarna vzorce novega brevirja vsem vlČ. gg. duhovnikom, da si pregledajo eno ;ali drugo obliko. Vsi preč. gg. duhovniki se uljudno prosijo, da novi brevir naročijo po tiskarni sv. Cirila kot domačem podjetju.
Vseučiliščnikom v Gradcu. Večina akademič-nega dijajštva ne ve, kdaj: se letos prično predavanja. Univerza v Gradcu je dala na prošnjo pojasnilo, da se prične vpisovanje due 23. septembra, predavanja pa dne 12. oktobra t. L iTolikb v pojasnilo, da ne bo kdo mislil, da je vse eno, ali se vpiše ali ne. Kdor ni vpisan, izgubi semester. Semester se všteje sicer samo tistim, ki so v vojski, drugim izven vojske pa ne, ako niso .vpisani. Najbrže bode tako tudi še po drugih vseučiliščih. Akademiki naj to stvar dobro upoštevajo.
Jožef baron Schwegel. Dne 16. t. m. je umrl na Bledu voditelj kranjskih Nemcev in v starem drž. zboru tudi voditelj nemškega ustavovernega veleposestva, Jožef baron Schiwiegel, rojen 29. februarja 1. 1838 kot Jožef Žvegelj, sin slovenskih starišev. V svoji mladosti je bil slovenski pesnik in pisatelj. Sedaj na svoja stara leta je rad priznaval, da je rodom Slovenec ter tudi razlagal, zakaj jo je zavil v nemški tabor. V mladih letih je mislil, da čez 50 let ne bo več Slovencev na svetu, a se je zaračunil, menda e-dinokrat v svojem življenju. Ker ni imel otrok, je posinovil otroke svojega brata ter jih vzgojil nemški. Toda z velikim zadoščenjem je pripovedoval, da so vsi postali tekom zadnjih let — slovenskega mišljenja. Bil je političen uradnik v zunanjem ministrstvu, kjer si je zaslužil baronstvo.
Profesor Stefan Podboji padel na bojišču. Dne
31. avgusta je padel na bojišču na severu profesor na celovški gimnaziji,7 g- Stefan Podboj. Bil je rezervni poročnik v nešpoliku št. 67. Star je bil 33 let. Rojen ie bil v Adamovem pri Velikih Laščah, kot sin veleposestnika g. Stefana Podboja. — Časten mu spomin !
Na bojišču v Galiciji je dne 26. avgusta padel Franc Toplak, nadporočnik pri pešpolku štfev. 77-Naj bo slovenskemu junaku tuja zemlja lahka!
Vojaška hrana na bojišču. Vsak vojak dobiva za časa vojne dnevno 06 gramov kavine Konserve, 400 gramov mesta), 100 gramov prikuhe, 400 gramov kruha in 18 gramov tobaka. Rhzun tega nosi vsak vojak s seboj dve porciji konserve, za slučaj, da bi pe bilo mogoče dobiti rednega kosila,. V denarju dobi vsak vojak poleg navadne mezde še najmanj 36 v vojne i doklade.
Denarne pošiljatve vojakom. G. in kr. avstro3 ogrsko vojno ministrstvo objavlja, da je izvedelo, da ljudstvo pošiba večje svote vojakom na bojišče. C. in kr. ministrstvo opozarja tedaj na to, da so vsi vojaki dobro preskrbljeni s [hrano in obleko in redno dp-bivtafp svoje mezde in vojne doklade. Zato ni potreba pošiljati denarja za vojaštvom, ker ga isto v resnici ne rabi.
Za čas vojske. Ravnokar je izšla v Herderje-vem založništvu knjižica z naslovom: ,JDie Kreuzesfahne im Völkerkrieg. Erwägungen, Ansprachen und Predigten, gesammelt und herausgegeben von Dr. J-, Schofer.“ Vsebuje mnogo lepih, vsptìdbudnih in tolažilnih misli in jo zato pridigarjem in dušnim pastirjem prav toplo priporočamo. Naroči se najlažje v Herderjevi knjigarni, Wien, I, Wollzeile 33. Cena 84 vin. — Dr. Luklman.
Pozor pred žepnimi cedilniki!. V zadnjem času so se prav pogosto omenjali razni žepni cedilniki kot najboljše sredstvo za očiščenje vode. Tako so kupovali vo..aki v veliki množini žepne cedilnike. Stroko3 vii;aškfa preizkušnja cedilnikov pa je dokazala, da ne oproste nobeni cedilniki onesnažene vode od bolezenskih kali. Zato je uporaba teh cedilnikov brez koristi, če ne sploh škodljiva, ker ustvarja napačno mnenje, da se sme s cedilnikom piti -wsako vodo, tu£ di če je še tako onesnažena. Za žepne cedilnike torej nobenega vinarja!
Izabelino cvetje. Iz DobrišeVasi pri Petrovčah nam pošilja prijatelj našega lista cvetje od trte izabele, katero jo v nedeljo, dne 13. t. m., našel na vrtu g. Jakoba Zupanc v DobrišEvasi. Na trti je bilo velino cvetja.
Novi nadškof v Poznanju. „Staatsanzeiger“ poroča: S potrditvijo državne vlta.de je Sv. oče imenoval dosedanjega kapiteljskega vikarja dr. Likows-kija za nadškofa v Poznanju. Cesar Viljem je z naj3 višjo odredbo dne 8, septembra potrdil dr. Likowski-ja za nadškofa nadškofije Gnezno-Poznanj; — Dr. Li-kowski je vrl Poljak-
Francoska še brez Boga. Francoska vlada je v sedanji hudi stiski, ko se sovražnik bliža glavnemu mestu Parizu, izdela proglas na ljudstvo, v kar terem se povdarjaj, da bode narodna, in domoljubna edinost vseh francoskih strank rešila domovino. Boga in vere tudi ta proglas nič ne omenja. V francosko ministrstvo sta bila privzeta tudi dva voditelja francoske socijalne demokracije, in zato pa že meni francoska vladaj da Boga ni treba — poklicali na pomoč
Mozirje. Izobraževalno društvo v Mozirju priredi v nedeljo, dne 27, septembra, ob 3. uri popoldne v prostorih hotela „Ilirija)“ srečolov v korist avstrijskega RudeČega križa. Ker je ves Čisti dobiček namenjen za Rudeči križ, vabi k prav obilni udeležbi — odbor»
Zadnja poročila.
B e r o 1 i n, 17. sept. Na francoskem bojišču jd bil princ Friderik Karol hesenski, svak ; nemškega) cesarja, težko ranjen. Krogla iz Šrapnela mu je prevrtala gornje stegno.
B e r o I i n, 17. sept. (Uradno.) Med nemško in med angleško, francosko in rusko vlado je dogovor3 jeno, da se bodo medlsebojno izmenjali izkazi o vojnih ujetnikih.
R i m, 15. sept. Semkaj je došel ruski poslanik v Cetinju, Giers, s Črnogorskim odposlanstvom, katero je prosilo italijansko vlado, da dovoli uvoz žita in moke iz Italije v Crnogoro. V Crnigori vlada lakota.
Z a g r e b, 16. sept. Hrvatska- vlada uradno razglaša: „Vpad Srbov v Srem je popolnoma odbit. Naša ofenziva preko Drin|e zmagonosno napreduje.“
Bjelina, 16. sept. Naše čete, ki so pred nekaj dnevi prekoračile Drino in šle v Srbijo, gredo proti Valjevu. Pri našem prehodu čez Drino so imeli Srbi grozne izgube. Drina je polna pobitih Srbov,
Budimpešta, 16. sept. Po viesteh srbskih častnikov je pripeljal princ Jurij srbske čete do meje. Ko so šle srbske čete čez mejo, izginil je pninč brez sledu in nobeden ga ni več videl.
F r a n k o b r o d, 17. sept. Poveljnik angleškega sredozemskega vojnega brodovja je postal poveljujoči admirtail brodovja v turških vodah. Dosedanjega poveljnika so odstavili, ker ni dovolj — podjeten.
Ž e n e v a, 17. sept. Danes semkaj dospela pariška poročila se glasijo za nemško armado ugodno.
B e r, o 1, i n, 17 sept. Nemški cesar je imeno-vta,l grofa Merveldta za upravitelja Rusom odvzetega ozemlja-
Sarajevo, 17. sept. Glavna razprava proti Prinčipu in sokrivcem se bo nemara vršila meseca novembra.	•. ! ! i i [ ,:.4 ! Fj 'Ti
POZOR!
Radi opustitve najstarejše narodne manufakturne trgovine
Karola VANIČA :: Celje :: Narodni dom
MMljeHO 1880. prodaja se vse pod lastno ceno. uSirdW)TljfillO 1
Za veselice na prostem
priporočam v največji izberi po najnižji ceni • Lampijone, konfeti, serpentine — Papirnati krožniki, papirnate servijete dopisnice za šaljivo pošto.
Zalepke za šaljivo pošto	Karte za tombolo
Največja slovanska trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na avstrijskem jugu, na debelo in drobno
Goričar & Leskovšek C
eile
Edina slovenska knjigarna na Spodnjf m Štajerskem
Pozor Pozor
Najnovejši ter uajcenejši aparati za kuhanje s špiri-tom.Patentovani z varstveno znamko „ J W“ Maia poraba špirita, eksplozije in popravila popolnoma izključno. Išejo se preprodajalci.
J.Vajda Ljubljana
Sv. Petra cesta 43/20
Kuharica, ki je dobra gospodinja, se takoj sprejme v župnišču v Šmartnu pri Celju
Stavbeni mojster
L Miltoni /. Rog. Slatina
izvršuje nove stavbe, razna popravila, izdeluje razne načrte, pride na dom, če se ga obvesti po dopisnici, strokovni reniteli za stranke pri požarih. Na raz-
Velika izber
pletenin
lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, potovalne korbice, vrtno pohištvo in pohištvo za verande, naslonjači i. t d. po najnižjih cenah, istotako Brenabor vozove. Popravila izvršujem točno in zelo poceni.
Izdetovatelj pletenin
A. PRAH
iribetr, Tegetthofstrasse 21.
Obleke
iz modernega in najboljšega blaga v vsaki velikosti izdeluje foČnO iu
solidno po nalnižjlh cenah
Jakob Vezjak
krojaški mojster
v IMIn riboni
Grajski trg, v gradu
imam tudi bogato zalogo Izgotovljenih oblek.
Absolutno
zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
T
rgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki : Celje, Narodni dom.
Franc Kolenc
Kupim suhe gobe, vinski kamen in vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah. Vedno sveže špecerijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.

■

A. Wesjak, Maribor
„Pri železnici“
Glavni trg, vogal Stolne ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, manufaktur nega in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah.

Znano ie, da se kupi
pri staroznani domači zanesljivi trgovini ne samo po oeni ampak tudi prav dobrot
Sukneno blago (štofi za moške in dečke.)
NovomodnO volna za ženske in dekleta,
Nfjnovejše periino blago za obleke in bluze,
Platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače,
B ago za postelje in rjuhe, brez šiva in matrace,
Srajce Izgotovljene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov velika Izbir, za prati in iz črnega atlasa,
Zmlraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
(Mr ZASTONJ
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago.
K. Worsche Maribor
Gosposka ul. 10. (Herreng, 10)
p«*
I
©
v
t
t
Ivan Ravnikar : Celje
Graška ulica štev. 21.
Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao.
Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
Solidna in tožna postrežba.
%
P
^ risolo fi
1.	Proda se lepa, uovozidana vila s štirimi stanovanji na lepem, razglednem prostoru v mestu z osmimi sobami, štirimi kuhinjami, shrambami in štirimi kloseti, štirimi predsobami, sobe imajo parketna üa, ali tudi za dve stranki, vsako stanovanje s štirimi sobami, pod celo hišo klet, v kjleti tudi pralnica, v vsako kuhinjo je napeljan vodovod in je na ulico v prvem nadstropju balkon. Za vsako stranko je odmerjen tudi lep vel'ki vrt. Vila prinaša na leto od strank 2200 K in je občinskega davka prosta deset let. Ta vila je prav priporočna za penzijouiste, pa tudi za tiste, M imajo v mestu službo in sa proda pod lahkimi plačilnimi pogoji za 30.000 K.
2. Proda se nova dvonadstropna hiša z lepim in velikim vrtom v mestu. Sobe na solnčni strani. Hiša je deset let davka oproščena. Stranke plačujejo na leto 2600 K in se proda hiša pod lahkimi plačilnimi pogoji za 34.000 K.
3.	Proda se nova dvonadstropna visoka hiša v mestu s prodajalno, ki pa je tudi zelo pripravna za go stilno. (Vse drugo kakor pod številko 2.) Stranke plačujejo na leto 3800 K in se hiša proda pod lahkimi plačilnimi pogoji za K 50.000.
4.	Proda se nova dvonadstropna hiša v mestu z boljšimi stanovanju na solnčni strani in vsako za se oddeljeno. (Vse drugo kakor pod številko 3.) Stranke plačajo letno 3000 K in se proda za 40.000 K.
5.	Proda se tudi nova dvonadstropna hiša, kakor pod številko 2. Stranke plačujejo na leto 2700 K in se proda za
36.000	K.
6.	Proda se nova enonadstro p.n a h i š a v Studencih na lepem razglednem prostoru blizu cerkve in šole. Prostori za g ostiino in vsemi gostilniškimi pripravami. Se proda za
34.000	K.
7.	Proda se novozidanahišana Teznu ob veliki cesti in blizu šole, s štirimi sobami in štirimi kuhinjami z vežami, pripravna za vsakovrstno prodajalno; perilnica in studenec, lep veliki vrt. Ugodni pogoji. Proda se za 10.000 K.
8.	Prodajo se na Teznu pri veliki cesti stavbni prostori po 800 K.
9.	Prodajo se v prometni ulici v mestu stavbni prostori po K 6.— štirijašM meter.
Naslov prodajalca pove upravništvo pod št. 596.
POZOR !
POZOR !
Veletrgovina s špecerijskim blagom in dež. pridelki.
»
0
7
i
5
[KT Najnovejše poročilo:
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič Maribor,
Gosposka ulica 5,. da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko eeneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu. Vzorci in ceniki se pošljejo zastonj.
Dobre idoča kovačija z upravo
vred» se da v najem dne 1. novembra 1.1. pri Sv. Magdaleni v Maribern Tržaška cesta štev. 26. Ugled pri lastniku, ravno tam, gostilna »Zur Stadt Triest.«
Izletnikom iz Maribora nudi izborna gostilna » Jägerheim« pri Treh ribnikih v Kar-čovini štev. 70 izborna domača vina vedno sveže pivo, dobro domačo kuhinjo, sečnati vrt. Postrežba točna in solidna!
Učenec za trgovino
od poštenih starišev in z dobro šolsko izobrazbo se sprejme v trgovini Janeza Lešnika v Šmarju pri Jelšah.
dobrih starše v se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom. Kje?, pove upravništvo tega lista.	106
Sicilia sorkevnika In organista
»e g tem razpiše. Prošnje na dekanijski in nadžnpnijski urad v Vuzenici ob kor. žel.	790
Ure! Ure!
V vtISki izbiri in ps nizkih cenah.
Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne are damske od 8 K Srebrne verižice od K i 40 Sreb. veriž t e damske K 8 60 Zla e dam-ke are od 26 K
Za vsako uro se jamčit
Preeizijske are, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne.
Očala: Za kratkovidne nova,, zboljšana stekla.
geranio Bureš M**»
tirar, zlatomer in očalar,
TegetMva cesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora. Pohištvo
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Največja in najcenejša razpošiljalnica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna kabinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice,
{'edilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, Inkovega lesa iz meeesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkih cenah. Razni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva.
Slobodan naknp.	Slobodna na ogled.
llnstrorani ceniki brezplačno!
razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom
i bpodnieštaj. ljudska posojilnica v Mariboru*.
Hvanllnn irln/rn se «prejemajo od rtiktp la té obrestujejo: navadno pb 4«/**/», proti trimesečni odpovedi po 4%*/e> Obreati at nranime V10y% l. januarja in l. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se eprejamajo kot goto* denar, ne da
Za nalaganje po poiti *o poštne hranilno položnice (97.078) na raapolage. Rentni davek plain posojilnica uma.
DACAtilta en Hstfsaffh le dlanom ki sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po S'/«•/♦. M vknjižbo »ploh po BVa/s» °* vknjlftii ta _ JrUoUjlla ov UaJaJU 5*/«*/« in na osebni kredit po 6"/». Nadalje izposoj uje na aastavp vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje sa vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka piada le
lleerlnA «e«*se 80 vsako sredo in četrtek od 9. do 19. nre dopoldne in vsako soboto od 8. do 19, are dopoldne imemii prašnike, V uradnih
UFCtllllK tir« in izplačuje denar.
PflfjIStlfljl «C	Jlifl “ Pro3°j* prejenugo vsak delavnik od 8. do 19. are dopoldne in od 2. do 6. nre popoldne.
*	il	mp» Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilna nabiralnika.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neom. zavezo
Obrestuje hranilne vloge po 1 0 I2 0
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
4
Dale posolilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike, -
v lastni hiši (Hotel »Pri beiem volu*) v Celju, Graška cesta 9, l.nadstr
Denarni zavod spodnještaj. trgovstva in obrtništva—Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju
sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po
O
♦
otvarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih.