Observatorij. t. zp. Einsteinov stolp v Potsdamu pri Berlinu. Delo arh. Mendelsohna. Primerjaj obliko ledene gore na str. 70.1 71 Ledarji Dr. V. Bohinec Brezplačen popis Vašega življenja. »Vseh skrbi se morete oprostiti«, pravi sloveči astrolog. O ris ali popis živ ljen ja je za trezno m islečega človeka tako važen, k ak o r zem ljevid za pom orščaka. Z akaj bi hodili slepo naokoli, če dobite lahko potem običajnega pism a točne inform acije, ki n aj Vam pom orejo do sreče in uspeha? Prej; posvarjen, p rej obvarjen. P rofesor R oxroy Vam bo razložil, na kakšen način m orete doseči uspeh, v k aterih dneh Vam bo sreča naklo­ n jena in k d a j ne, priporočil Vam bo, k d a j se lotite tega ali onega, ali n a ­ stopite potovanje, kdaj in koga poro­ čite, k d a j si poizkusite izboljšati svoj položaj, kdaj sm ete in v e stirati in ali so um estne spekulacije. To vse in mnogo drugega je mogoče doznati iz Vašega življenjskega popisa. Mine. E. Servagnet, Villa P etit Paradis, A lger, piše: »Horoskop, ki sem ga p rejela, me popolnom a zadovo­ lju je , k a jti m ojo pretek lo st in sedanjost p rik azu je nadvse točno, n ad a lje podaja verno sliko m ojega zn ačaja in m oje zdravstveno stan je, raz k riv a pa d iskretno tudi m ojo p ri­ hodnost ter mi d aje tozadevno dragocen nasvet. Delo pro­ fesorja R oxroy-a je res n e k a j izrednega.« Č e želite dobiti brezplačno popis \a š e g a živ ljen ja, na- značite samo dan, mesec, leto in k ra j Vašega rojstva, n a ­ pišite razločno in brezpogojno svojeročno Vaše ime in naslov in pošljite te podatke ta k o j profesorju Roxroy-u. Ge ho­ čete, priložite lahko 10 Din v bankovcih (kovanega d en arja ne prilag ati) za poštnino, pisnino itd. — N aslov: ROXROY, D ept. 8395 Č, E m m astraat 42, H aag (Holland). Pisem ska p ri­ sto jb in a za H olandsko: 3 Din, N. B. P rofesor R oxroy ne zna slovensko, ter mu je zelo žal, da m ore spričo tega odgovoriti le v nem ščiui (na željo tudi v francoščini ali angleščini). Preden so iznašli stro je za um etno izdelovanje ledu, je bila p resk rb a z ledom v velikem delu Evrope, zlasti pa v ju ž n i Evropi, m ed najvažnejšim i gospodarskim i vprašanji, ki jih je p rin ašal zim ski čas. Znano je, da je n. pr. na Siciliji im el še pred k ratk im nadškof v C ataniji edini p ra ­ vico izkoriščati sneg, ki je zapadel tekom zime na E tni in tudi drugod po Ita liji so slične »snežne pravice« svojčas veljale več kot suho zlato. Časi so se izprem enili in tovarne d o b av ljajo hladilnicam klavnic, pivovaren itd. lepo in enakom erno obsekane klade čistega ledu. K ljub tem u stari način p rid o b iv an ja ledu še ni popolnom a izginil in tudi v L ju b lja n i vidim o pozimi čestokrat vozove z ledom, ki ga p rip eljejo le d arji z B arja. P a tudi od drugod rom a led v L jubljano, zlasti z D olenjskega, z G orenjskega m anj. Letos n. pr. B lejsko jezero k a r ni hotelo zm rzniti in ledu je bilo vobče malo. Zato pa so ga tam, k je r so ga imeli, lahko tem bolj izkoriščali, tako n. pr. v gorenjskih R a­ tečah, k je r je k o p an je ledu v navadi že od nekdaj. Na južnem robu R ateške doline se širijo Ledine, m oč­ virnat, ob visoki vodi v ečk rat je ze ru sličen svet, tako da je v sta re jših zem ljevidih celo zaznam ovan z imenom Rateško jezero (R atečani sam i pa im en u jejo Ilatešk a jezera tista, ki so turistom znana k o t K lanška ali M angrtska je ­ zera). Vodo dobivajo Ledine delom a od Ju lijsk ih pobočij, vendar to le v slučaju, da se dvigne taln a voda, delom a pa od K aravank in sicer iz hudournikov T rebiže in K rav- njak a. K er odteka voda iz Ledin podzem no k Savi, jih m oram o sm a trati za enega izm ed savskih izvirkov; Sava ne izvira le v Ju lijsk ih Alpah, tem več tudi v K aravankah! Led so R atečani v sicer brezplodnih in nekoristnih Le­ dinah kopali zlasti odkar je stekla po savski dolini želez­ nica (1. 1872). T edaj je novo prom etno sredstvo nudilo mož­ nost izvoza tudi v d a ljn je k ra je in k er je bližnje P rim orje zelo povpraševalo po ledu, so ga razpečavali z lahkoto. Celi vlaki ledu so potovali v T rst, G orico in celo v Videm. R atečani so pa led dobavljali tudi s svojih jezer, ki so Izh a ja vsakega 1. v m esecu. N aro čn in a letno 100 D in (inozem stvo 120 D in, A m erika 3 d o la rje ), polletno 33 D in (inozem stvo 63 D in). Številka 10 D in. Izd ajr konzorcij Ilu stracije (K. Čeč 6 con*.). U rednik d r. R ajko L ožar. U redništvo in u p ra v a : K o p itarjev a 6/II. G rafično delo Jugoslov. tisk a rn e v L jubljani (K .C eč/ Ledine o Ratečah na G orenjskem pozim i. Sekira in kram p sta orodje >ledarja< Foto V. B ohinc bila do rapallskega m iru vsaj delom a na ozem lju rateške občine. Tu so im eli ledu nekoč (krog 1 . 1896-97) toliko, da so nalom ili celo skladovnico, jo zavarovali z deskam i in beli tovor izvažali potem v m aju in ju n iju . P red vojno so plačevali trgovci za vagon ledu 8 do 9 goldinarjev, danes pa znaša njegova cena 450 Din za 10 tonski in 900 d in a rjev za 20 tonski voz. Med vojno so lom ili v R atečah led sam o 1. 1915 in ga f iošiljali v L jubljano, zopet pa so začeli s tem delom lansko eto, ko je gospodarska kriza prisilila revne vaščane do vsakega, tu d i n ajtežjeg a dela. K ajti kopanje ledu ni lahka, tem več zelo naporna reč. U deležujejo se ga m oški in ženske; delajo ves dan in če treb a tudi ponoči. O rodje le d arjev je sekira, s k atero sekajo plošče, ki jih nato dvigajo in lom ijo s cepinom ozir. kram pom . P rik lad n o je, da se n ah a ja jo Ledine tik ob progi, celo, od k ar im ajo R ateče od sep­ tem bra 1930 na postaji tu d i še skladišče. Lani so izvozili krog 300 vagonov ledu, letos ga je šlo tekom ja n u a rja že 100 vagonov v L ju b ljan o in v n e k a te re k ra je na H rvatskem in v Slavoniji. V bolj južnih k ra jih , k je r voda po zimi sploh ne zm r­ zuje, so bili in so delom a še danes navezani ali na uvoz ledu od drugod, ali ga pa dobivajo tu in tam iz naravnih »ledenic«, t. j. podzem eljskih jam , v k aterih se tvori led. T akih jam im am o v apnenastem ozem lju zelo mnogo. N aha­ ja jo se n. pr. tu d i v K am niških Alpah, na V eliki planini (V Kof- cih, M ala veternica, Velika veternica), vendar pa te za go­ spodarsko izrabo ne prid ejo v poštev. To­ liko važnejše so pa nekoč bile ledenice na K rasu. Iz F ried- richsteinske ledenice p ri K očevju lecj iz­ važajo m enda še se­ daj. N ajb o lj pa so knjetjp svojčas izko­ r iš č a j slične jam e na N aposu in v Trnovskpm gozdu. fJa Nanosu nosi ja dve celo ime »lpdenijt« in sicer sta tp Veliki ip M ali T rški led e­ nik. Iz o b e h 'so oko­ ličani jem ali led in ga vozili v T rst; zadnjič se je to zgo- D esno: Le­ denica pod Taborom, nedaleč od Županove jame. Svoj- čas so Kra­ ševci pre­ skrbovali prim orska mesta Z ledom iz taklll ledenic Foto: Druilvo za raziskavanje jam dilo 1. 1876. V šestdesetih letih p retek leg a sto letja so lomili led tudi v Ledenici pod Gol jakom v T rnovskem gozdu. D obivali so ga na p rav p riprost način. Izsekavali so ga v kockastih, do 50 kg težkih kladah, ki so jih znosili m oški na ram ah in po n ev arn ih lestvah na prosto. Tu so jih n alagali na vozove in ponoči vozili v G orico in T rst. Iz T rsta je ta led m nogokrat potoval še d alje v Italijo, zlasti v B enetke in v D alm acijo. T ak rat so to rej K raševci oskrbovali ja d ra n sk a m esta s sladoledom ! Tudi na H rvatskem , v Bosni in v S rbiji so nek atere ledenice vršile in še vrše isto nalogo, tako ledenice v Kapeli, »Ledenica« pri T rv n ju nedaleč od K ljuča v Bosni, »Ledenica« pod R tanjem v Srbiji, ki do b av lja kristalno- čiste ledene klade A leksinački ban ji, in še druge. Ratečani prevažajo led z Ledin na bližnjo železniško postajo. Letna produkcija 300 vagonov prinaša revni gorski vasi vsaj nekaj zim skega zaslužka Foto v. Bohinc