Poštnina platana v gotovini Štev. 99. V fcfubtfani, ponedeljek 1. maja 1919. Mo 19 Tabor slovenskega kmečkega ljudstva v Celju Minister Snoj govori 20.000 kmečkim možem, ženam, fantom in dekletom o delu vlade za mžrf za sporazum, za lamoupravo Slovenije I Celje, 30. aprila. Današnji kmečki tabor v Celju, katerega se je udeležilo čez 20.000 zavednih slovenskih kmečkih mož, žena in mladine, je nedvomno največji tabor v slovenski zgodovini — razen lanske mladinske prireditve. Tabor je pokazal narodno in stanovsko zavest ter organizirano silo slovenskega kmečkega stanu. Kmečka zve-za, njegova organizacija, je danes prepričala ■vso Slovenijo in vso državo o tem, da je prava, poklicana in organizirana zastopnica jedra slovenskega naroda. S taborom je slovensko kmečko ljudstvo danes manifestiralo za mir, za močno in svobodno Jugoslavijo, za zvestobo vladarski hiši, za pravice slovenskega naroda in za pravice slovenskega kmeta. Kmečka zveza je danes stopila v javnost kot strnjena in disciplinirana vojska, katero veže v neomajno celoto zvestoba do istih vzorov, zvestoba pravim slovenskim voditeljem in zvestoba vsemu,^ kar daje jamstvo za srečno in svobodno bodočnost slovenskega naroda. Točno ob 11 je predsednik Kmetske zveze in narodni poslanec Brodar pričel z zborovanjem. Pozdravil je vse odličnike, zlasti ministra Snoja ter preskušenega borca za kmetske pravice dr. Kulovca, katerim so priredili zborovalci mogočne manifestacije. Z navdušenjem je zbrano kmetsko ljudstvo sprejelo brzojavni pozdrav svojega narodnega voditelja dr. Antona Korošca. Pozdrav se glasi: Tabora se, žal, ne morem udeležiti, a naj-iskreneje pozdravljam ta stanovski tabor z željo, da bi seme, posejano na tej slovenski prireditvi, rodilo obilne sadove. — Dr. Korošec. Mogočen val navdušenja se nikakor ni mogel Ustaviti, množice so viharno vzklikale svojemu voditelju. Takoj nato so bile prebrane pozdravne brzojavke: N j. Vel. kralju Petru II., kateremu slovenski kmetje, zbrani na velikem kmetskem taboru v Celju, sporočajo svojo vdanost in zvestobo (Živijo kralj. Peter II., živela dinastija Karadjordjevičev, živela Jugoslavija!). Brzojavna oastitka je bila poslana N j. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku ministrskega sveta in ministru notranjih poslov Dragiši Cvetkoviču, slovenskemu narodnemu roditelju in predsedniku senata dr. Antonu Korošcu, ministru za kmetijstvo inž. Bešlion, ministru za gradbe dr. K r e k n, banu dr. Natlačenu, ljubljanskemu škofn dr. Rožmanu in mariborskemu vladiki dr. Tomažiču. Takoj nato se je oglasil k besedi zastopnik vlade minister Snoj. Ko je stopil na oder, so zavalovali mogočni vzkliki, ki dolgo časa niso pojenjali. Minister Snoj je v svojem govoru izjavil: Spoštovani zborovalci! Prihajam po naročilu našega voditelja dr. Antona Korošca. (Mogočni aplavzi dr. Korošcu.) Z veseljem je sprejel vabilo Kmetske zveze na današnji tabor, sam vam je hotel govoriti, toda važni državni posli so ga zadržali v Belgradu. Naročil mi je, naj vam ^izročim njegove pozdrave, (Živijo dr. Korošec, živijo minister Snoj!) Zelo sem vesel, da mi je s tem dana prilika, govoriti na današnjem taboru. Predvsem pa sem vesel ogromne množice zborovalcev, kmetskih mož in žena ter kmetske mladine, zbrane iz vseh delov Slovenije v našem starodavnem Celju. Današnji tabor je manifestacija stanovske zavesti slovenskega kmeta, ki je tako leuo izražena v Kmetski zvezi. V teh težkih časih, ko se mora vsak stan boriti za obstanek, je treba stanovsko zavest prav posebej gojiti. S to zavestjo je treba gojiti ljubezen do zemlje, do grude, do domače kmetske hiše. Treba je vzbuditi in gojiti zdrav kmetski ponos. Da ne bo slovenski kmetski fant bežal v mesto, da ne bo zavidal tovarniškega delavca, ampak da bo ponosen na svoj kmetski dom, na zemljo, ki jo obdeluje, na svoj kmetski stan. To nalogo opravlja Kmetska zveza, ki s svojimi organizacijami, svojimi mladinskimi odseki, predvsem pa s stanovskimi tečaji in manifestacijami. Danes, v teh težkih in razburkanih časih, je taka močna organizacija, kakor je Kmetska zveza, prav posebno važna. Poleg stanovske zavesti in strokovne izobrazbe mora buditi tudi narodno zavest in narodni ponos. Buditi mora vero v samega sebe, v naš narod in našo državo. Dejal sem, da živimo r težkih in razburjenih časih. Dogodki se razvijajo z bliskovito naglico. Preko noči se spreminjajo meje držav. Časopisje je polno poročil o oboroževanju in državniki se trudijo, da bi preprečili ali vsaj odložili novo svetovno vojno. Vsa stremljenja naše države, naše vlade in naše zunanje politike gredo za tem, da si ohranimo mir. (Živijo mir!) Mir; to je končni cilj vseh naših naporov in prizadevanj. Ta prizadevanja so prav v zadnjih dnevih pokazala lepe uspehe in dala dokaze, da je naša zunanja politika uspešna in za državo koristna. Po tej poti prijateljstev s sosedi in dobrih odnosov do vseh ostalib držav bomo bodili tudi naprej. Notranjepolitično smo pred rešitvijo vprašanja, ki nas je 20 let razdvajalo in slabilo moč države. (Živijo sporazum!) Vlada Dragiše Cvetkoviča (množica vzklika predsedniku vlade) je s svojim nastopom, s svojo deklaracijo in s svojim delom v nekaj tednih ustvarila pogoje, da se je začelo reševati hrvatsko vprašanje. Predsednik vlade je bil ponovno v Zagrebu, kjer je vodil razgovore z dr. Mačkom. Pokazal je izredno voljo in vložil mnogo truda in sile, da bi se to državobitno vprašanje končno rešilo. Danes lahko rečemo, da je dosežen sporazum e načinu, kako naj se reli hrvatsko vprašanje, v nekaj dnevih pa bo rajglašeno končna odločitev, kakor je to poudarjeno z uradnim poročilom. (Burno vzklikanje.) Misel sporazuma popolne enakopravnosti in res pravega bratstva je prešla globoko v ljudstvo. Prepričan sem, da državljani naše lepe Jugoslavije, pa naj bodo to Slovenci, Hrvatje ali Srbi, niso nikdar tako občutili, kako nam je ▼sem potrebna močna in složna država, kakor sedaj v tej dobi. Prav vsi se zavedamo, da nam je le v okviru močne in složne Jugoslvije pod močnim vodstvom dinastije Karadjordjevičev zagotovljen obstoj, razvoj in napredek. (Mogočne manifestacije kraljevskemu domu.) Ta zavest je tako močna, da bo premagala 20 letno oddaljenost med Belgradom in Zagrebom. Ta zavest bo z resničnim in pravim sporazumom dala Jugoslaviji nove temelje, temelje, ki bodo močnejši od Maginotijevih linij, ker bodo zasidrani v srcih vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, v srcih Jugoslovanov. Mi Slovenci se sporazuma med Hrvati in Srbi odkritosrčno veselimo. (Mogočno vzklikanje.) Veselimo se zato, ker bo s tem končan spor med brati. Veselimo se ga kot državljani Jugoslavije, ki bo složna in enotna in zato tndi močnejša in odpornejša. Veselimo se sporazuma predvsem zato, ker bo s tem uresničena naša dvajsetletna zahteva, dobojevan dvajsetletni boj za našo slovensko samoupravo, za katero smo se toliko borili. (Vihar vzklikanja dolgo ni ponehal.) V tem je največji pomen sporazuma, ker bo dal novo državno opredelitev in nas bo kmalu postavil pred nove n a 1 o g e. Naštel sem tri svetle točke, ki so za našo državo, predvsem pa za nas Slovence izredno važne in pomembne. Prva je varnost naših meja in trdna odločnost vlade, da hoče Jugoslaviji ohraniti mir za vsako ceno. Druga je rešitev hrvatskega vprašanja, kar bo našo državo na znotraj utrdilo in njen ngled in vpliv v tujini dvignilo. In tretje bo posle- dica druge, bo samouprava Slovenije, bo nova upravna opredelitev države. Vsekakor pomembna dejstva, ki morajo razveseliti vsakogar, ki to državo odkritosrčno ljubi. Danes ni čas tarnanja, danes je čas dela. Iz težav, ki nas obdajajo, se bomo rešili le z delom, s tem, da bo vsak na svojem torišču spolnil v vsej meri svojo dolžnost. Tukaj, v Celju, nam je pred dvemi leti sivolasi naš vladika dr. Anton Bonaventura Jeglič (Slava njegovemu spominu — trikratni vzklik množice) napovedal veliki čas. Ta veliki čas prihaja, je tu in terja od nas, da smo veliki, da smo močni, da smo pogum-niinodločni. Slovenski kmet, ki je bil sto- in stoletja jedro slovenskega naroda, ki je njegov branik in steber, se zaveda nalog, ki mu jih ta veliki čas nalaga. Storil bo svojo dolžnost, ker ljubi svojo zemljo, svojo domovino Slovenijo in svojo državo Jugoslavijo. Govor ministra g. Snoja eo zborovalci nagradili z nepopisnimi ovacijami, ki so trajale tako dolgo, da je zazvenela po hribu državna himna, ki jo je prepevalo vse ljudstvo. Poslanica kneza namestnika Pavia Rdečemu križu Belgrad, 30. aprila, m. Dopoldne je bil v Društvenem domu 51. redni občni zbor Rdečega križa. Poleg drugih so bili navzoči tudi zastopnik Nj. Vel. kralja in Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, topniški brigadni general Pavle Barjaktarovič — predsednika vlade pa je zastopal socialni minister g. Rajakovič. Občnega zbora se je od vlade udeležil tudi vojni minister armadni general Ljubomir Nedič. Občni zbor je začel prvi podpredsednik Svetozar Tomič, ki je najprej pozdravil zastopnika kralja in kneza namestnika, nato pa občnemu zboru prebral pozdravne brzojavke, ki so jih poslali Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in predsednik vlade g. Cvetkovič. Zatem je bilo prebrano pismo, ki ga je dobilo društvo od predsednika Rdečega križa Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. To pismo 6e glasi: »Gospod prvi podpredsednik! Zadržan tem in ne morem sodelovati pri delu predstavnikov našega društva Rdečega križa, ki so bodo 90. i m. zbrali iz vse države na 51. redni letni občni zbor v Belgradu. Kneginja Olga in jaz Vas prosiva, da navzočim društvenim zastopnikom in po njih tudi vsem društvenim članom in mladini Rdečega križa sporočite najine pozdrave. Naše društvo Rdeči križ je bilo vedno zvest ituzanesljiv pobornik vzvišene ideje prijateljstva in ljubezni med posamezniki in narodom. Naš Rdeči križ je vedno dostojno izpolnil svoje dolžnosti v vseh težkih razmerah, poeebno pa še tedaj, ko je bila vojna neizbež-! na, da bi izvojevali svobodo, neodvisnost in zedinjenje našega ljudstva. Pri tem delu morajo vztrajati vsi sotrudniki našega Rdečega križa. Vsestransko se jim zahvaljujem za sedanji trud z željo, da bi bili vedno in še bolj pripravljeni odgovoriti svojim plemenitim dolžnostim.) Vsebino tega pisma ao val navcočni sprejeli ■ navdušenimi »Zbriok vzkliki Poljska pripravlja odgovor Hitlerju Nadaljevanje vseh priprav za morebitno vojno Varšava, 30. aprila, o. Danes Je bila prt predsedniku republike seja poljskih državnih voditeljev,_ katere so se ndelezili poleg predsednika Moscickega maršal Rydz-Smygli, predsednik vlade Skladkovski ter zunanji minister Beck. Na seji so razpravljali o stališču Poljske do odpovedi nemško-poljske pogodbe iz leta 1934 in od Hitlerjevega govora sploh. Pripravili so v glavnih obrisih poljski odgovor na Hitlerjev Vlada zanikuje vest, da je Varšava sprejela noto angleške vlade, v kateri naj bi bilo povedano, da poljeko-angleški sporazum ni bil zaključen z namenom, da bi Poljska zavzela nepomirljivo stališče do nemških predlogov. V zvezi e tem poudarjajo: 1. da je poljsko-angleški sporazum bil sprejet v času, ko je stališče Poljske do nekaterih nemških predlogov glede Gdanske in avtomobilske ceste bilo že javno določeno in popolnoma znano. 2. Glede ostalih nemških predlogov, predvsem glede sporazuma o jamstvu za poljske meje za dobo 25 let ter za skupno poroštvo slovaških mej Poljska ni sprejela nobenega uradnega predloga od Nemčije pred zadnjo sejo državnega zbora. Gornja vest tvori seetavni del politike zastraševanja, ki jo Nemčija vodi do Poljake, e čimer žali oslabiti poljsko-angleško zvezo. V Varšavi prevladuje vtis, da bo Poljska nadaljevala svoje vojne, gospodarske in industrijske priprave, da bo lahko v potrebi branila svoje koristi. Poljaki so prepričani, da bi pomenila v se-dan' i času vsaka, če še tako majhna popustljivo^ samo začetek drugih, mnogo večjih zahtev. Zaradi tega pravijo, da je sedanji položaj enak položaju meseca maja lanskega leta, ko je bilo objavljenih sedem točk v Karlovih Varih. Vendar nihče ne dvomi, da so poljski vodilni krogi pripravljeni preučiti vsa vprašanja, ki jih je postavil Hitler glede Gdanska in avtomobilske ceste, da bi našli rešitev. Poudarjajo, da je zunanji minister Beck po vrnitvi iz Rima večkrat poskušal priti v etik z zastopniki Nemčije v Varšavi, da pa so bili ti poskusi brez uspeha, ker je nemški poslanik Moltke že od začetka aprila v Nemčiji. Pozdrav Jugoslavije svetovni razstavi v New Yorku Radijski govor trgovinskega ministra ob začetku razstava Newyoik, 30. aprila, b. Danes je bila na svečan način odprta svetovna razstava. Na ta dan je bil izbran prvi predsednik Združenih držav Jurij Washing-toa Predsednik Roosevelt je prekinil 6vojc počitnice in prispel k otvoritvi razstave. S predsednikom je prišla tudi vsa ameriška vlada ter domači in tuji predstavniki, med njimi tudi prestolonaslednika Danske in Norveške ter mnogo predsednikov vlad in poslanikov držav, ki sodelujejo na razstavi Vse mesto je okrašeno z ameriškimi zastavami. Na morju je veliko število ladij, ki so e streli in sirenami najavile otvoritev razstave. V zraku je hilo ogromno število letal. Prišlo je mnogo tujcev iz Evrope, Južne in Srednje Amerike ter iz Unije in Kanade. Promet v mesto je mogočen. Noooj bo prirejen ogromen ognjemet. Belgrad, 30. aprila. Ob začetku svetovne razstave v Newyorku je imel minister za trgovino in industrijo Jevrem Tomič v noči med 30. aprilom in 1. majem po kratkovalovni postaji v Belgradu naslednji govor: Danes, ko se v čast delu za dobro Človeštva začenja velika razstava v Newyorku, da bi služila najvzvišenejšim ciljem: napredku omike in miroljubnemu sodelovanju vsega sveta, pozdravljam z globokim spoštovanjem kot minister za trgovino in industrijo kraljevine Jugoslavije, ki s svojo ude- ležbo dokazuje soglasnost z nami in težnjami organizatorjev te veličastne kulturne manifestacije, zvezdno zastavo, ki se je danes dvignila nad vhodom razstave. Ko se razvija istočasno naša trobojnica nad paviljonom naše domovine, pozdravljam z najtoplejšimi čustvi naše brate in sestre ter jih vabim, da se ustavijo na razstavnem prostoru, ki jim bo predočil sliko ljubljene Jugoslavije, njihove domovine, ki z materinsko ljubeznijo spremlja njihovo delo, njihove napore, njihovo trpljenje in njihove uspehe v novem svetu. Daleč je že oni čas, ko ste vi bratje in sestre odhajali z rodne grude. Odhajali ste z vero v lastno bodočnost, toda istočasno niste odhajali brez vere v bodočnost našega ljudstva. Ta vera vas ni izdala. Mi smo ponosni na vaše delo povsod, naj je potekalo v najskromnej-sem okviru med delavci, naj se je razvijalo med podjetniki ogromne ameriške gospodarske in kulturne družbe, med drznimi iskalci zlata, med izumitelji. Toda tudi vi lahko s ponosom nosite ime svojega naroda, kajti on ima mučeniško zgodovino borbe za svobodo ter zgodovino močne kulturne sile. Ko boste šli skozi naš paviljon, se boste prepričali, kako daleč so oni časi in one razmere, ki so vas gnale med izseljence. V lepoti domovine ter njih kulturnih pridobitev boste videli, da njena lepota, njeni pogoji za kulturno delo in njeno Romunski zunanji minister v Rimu Rim, 30. aprila. Romunski zunanji minister Ga-fencu je danes dopotoval iz Pariza v Rim, kjer bo imal več razgovorov z zunanjim ministrom grofom Cianom in Mussolinijem, Po uradnem sprejemu na postaji, katerega sta se udeležila Mussolini in grof Ciano, je Gafencu povedal zastopnikom tiska, da je pri svojem potovanju po Evropi, ko je obiskal Poljsko, Berlin, London in Pariz, dobil popolno zadoščenje in našel v vseh teh državah popolno razumevanje za romunski položaj in politiko. Romuniji gre samo za to, da bi si zajamčila neodvisnost ter sodelovala pri ohranitvi mira, To potovanje je bilo informativno, bo pa razjasnilo veliko stvari. Ne bi moglo biti srečnejšega zaključka za to pot, kakor je Rim. Italijanski tisk piše o Gafencovem prihodu, da romunski -zunanji minister ni prišel v Rim podpisovat kakih novih pogodb, marveč sc samo posvetovat o važnih sedanjih vprašanjih. Povalfnfk nemške kopne vojske pri Mussolini*«! Rim, 30. aprila. General von Brauchitsch, vrhovni poveljnik nemške kopne vojske, je z več vojaškimi svetovalci dopotoval enoči v Rim, kjer ga je sprejel podtajnik v vojnem ministrstvu general Pariani, načelnik generalnega štaba kopne vojske, številni generali in častniki. Nemški poveljnik je davi položil na grob neznanega vojaka venec in na grob fašistov, padlih v revoluciji. Potem je bil sprejet pri kralju in "Cesarju ter pri ministrskemu predsedniku Mussoliniju, s katerim je imel dolgo posvetovanje. O tem sestanku ni izšlo nobeno poročilo. V rimskih krogih ne govore o namenu tega obiska, znano je le to, da bosta generala Pariani in Brauchitsch jutri letela v Tripolis, kjer bosta imela razgovore z maršalom Bal-bom. 6. ali 7. maja ee bo nemški poveljnik vrnil v Rim, kjer bo imel več posvetov z maršalom Badogliom in admiralom Cavagnarijem. Ni dvoma, da se italijan-sko-nemški posveti nanašajo na skupno nastopanje obeh držav na Sredozemlju ob kakem morebitnem spopadu. Francoski kardinali Verdier, Baudrillart, Lienart in Suhard so izdali skupno pastirsko pismo o nazadovanju rojstev v Franciji. V pismu pravijo, da utegne to nazadovanje biti za Francijo pogubna Prišlo je do njega zaradi raz-kristjanjenjenega življenja, zaradi moralne kuge, ki razjeda Francijo, zaradi sebičnosti, oblastveno dovoljene razporoke in svobodnega splavljanja. Ce se hoče Francija rešiti pred sovražniki, mora z versko in moralno obnovo najprej preprečiti padanje rojstev. Naj pride kar koli, Poljska se čuti močno in ne bo odnehala — tako piše poljsko časopisje, ko razpravlja o tistih delih Hitlerjevega govora, ki so se nanašali na Poljsko in na Gdansk. Angleška vlada bo jutri zvečer imela sejo, na kateri bodo razpravljali o političnem položaju, ki je nastal po Hitlerjevem govoru. Na seji bodo tudi sprejeli končno besedilo zakona o obvezni vojaški službi. Seja angleškega vojnega sveta pod predsedstvom ministra Hora Belisha je bila danes v Londonu. Trajala je 7 ur. Na njej so razpravljali o številnih vprašanjih, katerih rešitev narekuje sedanji politični položaj. Zahodne velesile se morajo po zadnjem Hitlerjevem govoru odločiti ali hočejo mir ali vojno, pišejo nemški listi v zvezi z govorom. Hkratu dolže Poljsko, da bi si rada prilastila protektorat nad Gdanskom. bogastvo niso več mrtvi kapitali. Videli boste resno in trezno delo. Globoko sem prepričan, da boste poslali, če ne boste obiskali sami stare domovine, vsaj vaše otroke, da jo vidijo. Nam bodo dobrodošli! Široko je polje za delo v prijateljskih odnošazih med nami in velikim narodom Zedinjenih držav Severne Amerike. V tej razstavi, kjer imate zavarovano in zagotovljeno mesto, bo naš paviljon vodnik za vaše delo. Zastava, ki se vije nad našim paviljonom, vam prinaša pozdrav domovine. Živel Nj. Vel. kralj Peter II.! 2ivel Ni. kr. Vis. knez Pavle! 2ivela Jugoslavija-* Mogočen kmečki tabor v Celju 20409 kmečkega ljudstva je manifestiralo svojo zvestobo do vere očetov, kralja in za svojo domovino Celje, 30. aprila. Slovensko Celje je sprejelo danes tisoče in tisoče slovenskega kljudstva, ki se je odzvalo klicu kmečke zavesti, da spregovori svojo odločno besedo « svojim enotnim, spontanim in mogočnim .nastopom ter izpove vsem, da je v srcih onih, ki so temelj slovenskega naroda, še vedno dovolj moči in volje, da branijo slovensko zemljo in da je v njih polno ljubezni do vsega, kar je svetega. Ko so Celjani in drugi prisostvovali snočnji predstavi v oljskem mestnem gledališču Petaničeve reportažne igre »Slovenskega kmeta povest«, so videli borbo kmečkega stanu za svobodo, videli dogodke tega boja, v katerem so za našo svobodo tisoči in tiso?! kmečkih ljudi žrtvovali življenje, tedaj je v vseh navzočih zaplamtela ljubezen do vsega, kar so nam naši predniki pridobili. Skupno je nastopal naš kmet in po težkih stoletjih si je pridobil pravice. Celje pozdravlja kmečke množice Celje se je izkazalo vedno, kadar se je zbi-rilo slovensko ljudstvo v njem. Vselej je najlepše sprejelo tiste, ki so prišli manifestirati za slovensko in jugoslovansko misel. ,V sobote zvečer se je Celje odelo v zastave, v vence in cvetje, da tako sprejme in pozdravi cvet in steber slovenskega naroda, naše dobro, preprosto in delavno ljudstvo. Že v soboto so zaplapolale raz vseh celjskih hiš državne trobojnice našemu kmetu v pozdrav. Hrib sv. Jožefa, pozori-šče tega tabora, je bil ves v zelenju, vencih in slavolokih. Tujsko prometno in olepševalno društvo je okrasilo pročelje mestnega poglavarstva, okrasilo pa je tudi celjski kolodvor, da je bil ves v zelenju. .Včeraj zvečer je v mestnem gledališču v Celju za uvod v kmečki tabor bila prvič uprizorjena D. Pefančičeva reportažna igra »Slovenskega kmeta povest«. Mestno gledališče je bilo nabito polno, prireditve pa so se udeležili tudi mnogi odličniki, kakor podpredsednik narodne skupščine g. Alojzij Mihelčič, narodni poslanci gg. dr. Ogrizek, Pavle Mašič, prof. Bitenc, Brodar, okrajni glavar g. dr. Ivan Zobec, celjski župan g. dr. Alojzij Voršič, poveljnik 39. p. p. g. Defar, podpolkovnik g. Krasnik, ravn. Mohorjeve družbe inšpektor g. dr. Kotnik in še drugi odličniki. Pred začetkom igre je stopil na oder predsednik Kmečke zveze g. narodni poslanec Brodar in imel na občinstvo krasen govor. Včerajšnja predstava je bila res doživetje, ki ga bodo Celjani ohranili v trajnem spominu. Pri igri je nastopilo veliko število ljudskih igralcev iz različnih krajev. Tako je včerajšnja predstava poleg glavnega namena pokazala tudi igralsko zmožnost našega podeželja. Bog nam je za današnji dan naklonil še posebno lepo vreme. Mnoge je sicer zadržalo zjutraj nejasno nebo, vendar pa se je tabora udeležilo več kot 20.000 ljudi, mnogo več kot smo pričakovali. Že na vse zgodaj so zadoneli po celjskih ulicah prijetni zvoki kmečkih godb, ob jutranjih vlakih pa so se zgrin jale od kolodvora po Prešernovi ulici proti Glaziji velikanske množice ljudi, narodnih noš, pevcev, godcev in občinstva. Lepo je donela po Celju himna našega kmečkega ljudstva »Mi smo slovenske zemlje orači«. Na kolodvoru, ki je bil ves v zelenju, je bil postavljen slavolok z geslom: »Naša je zemlja slovenska«. Okrog 9. se je zbrala na prostoru okrog Glazije in gimnazije ter mestne elektrarne velika množica kmetov, skupine narodnih noš, konjeniki, kolesarji itd. Sprevod so je pričel pomikati točno ob 9 izpred Glazije. Na čelu je korakala godba, takoj za njo je vozilo okrog 600 kolesarjev z okrašenimi kolesi, takoj za njimi celjska Železničarska godba ter množica gorenjskih, savinjskih, belokranjskih in koroških narodnih noš. Ta mogočni sprevod se je kakor mogočen val pomikal po Prešernovi ulici in šel skozi špalir tisočev in tisočev občinstva Množica je viharno vzklikala zastopnika kr. vlade g. ministru Snoju, ki je bil na balkonu mestnega magistrala. Na balkonu so bili poleg g. ministra Snoja podpredsednik narodne skupščino g. Alojzij Mihelčič, poveljnik 39. p. p. polkovnik g. Defar, poveljnik mesta g. polkovnik Milkovič, podpolkovnik Krasnik, narodni poslanci Brodar, Tcuer-schuch, Gajšek, Strcin, Tratnik, prof. Dolenc, Gabrovšek, Smersu, Masič, Steblovnik, Bitenc, dr. Ogrigek, Špindler, Koltan, celjski opat g. Peter Jarak, okrajni glavar g. dr. Zobec, policijski predstojnik g. Torner, načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Podgornik, direktor poštne direkcije dr. Štukel, predsednik županske zveze g. Nande Novak, celjski župan g. dr. Voršič Alojzij, direktor Mohorjeve tiskarne g. dr. Kotnik, prof. Cestnik, šef kmetijskega oddelka banske uprave g. inž. Muri, celjski podžupan g. Stermeeki, celjske damo in drugi odličniki. Vsi, ki so korakali v sprevodu ter občinstvo na pločnikih, so vzklikali našemu narodnemu voditelja g. dr. Antonu Korošcu, Jugoslaviji, Kmečki zvezi in narodnim poslancem, zlasti pa zastopniku vlade g. ministru Snoju. Kakor pisano polje so valovile po ulicah pestre narodne noše, katerih je bilo okrog 1000. V sprevodu je bilo tudi 12 praporov Kmečke zveze in osem godb, ki so igrale slovenske narodne koračnice. Ta mogočen sprevod, ki je prepeval z vsem navdušenjem slovenske pesmi in neprenehoma vzklikal našemu mlademu kralju in našemu narodnemu voditelju dr. Antonu Korošcu, se je pomikal skozi goste množice občinstva po Prešernovi ulici, Kralja Petra cesti, Cankarjevi ulici na zborovalni prostor na Hrib sv. Jožefa. Po dolini pa je ta čas odmevalo pokanje lopičev in naznanjalo naši domovini, da je danes praznik našega kmeta. Praznik Varstva sv. Jožefa Kako lep je bil danes Hrib sv. Jožefa. Ves v slavolokih, zelenju in cvetju. Nanj se^ je oziralo spomladansko sonce in ogrevalo, goreča kmečka srca. Pred cerkvijo je bilo veliko igralno pozo-rišče s križevim znamenjem, s slavolokov pa so plapolale državne trobojnice v pozdrav odličnikom in našemu kmečkemu ljudstvu. Z Bogom začne vsako delo naš kmet, zato se je današnje veliko zborovanje pričelo tudi z molitvijo in sv. mašo. Pozdrav lavantinskega vladike ,V imenu lavantinskega vladike je pozdravil zborovalce stolni kanonik mons. g. dr. Cukala iz Maribora. Lavantinski vladika prevz. g. dr. Tomažič je želel današnjemu zborovanju, da bi bilo v čast božjo in duhovno korist slovenskega kmečkega ljudstva v obeh slovenskih škofijah in vse kr. Jugoslavije. G. kanonik dr. Cukala jo iinol nato na zborovalce krasen in globok verski nagovor, v katerem je poklical vso, da združijo svoje molitve z molitvami svojega škofa. Govornik je zaklical s Slomškom: Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo, pa moli naj vmes.« Za nami je moč in sila, kakor je nihče drugi nima na svetu. Zato se ne dajmo okužiti od tistega splošnega ozračja, ki ga mnogi širijo okrog sebe v črnogledem pričakovanju, da bo kmalu vse vrag pobral. Zatecimo se k sv. Jožefu, izprosimo pri njem, da nas bo varoval in da nal bo vodil v viharnih valovih da-dašnjega težkega življenja. Po slavnostnem govoru se je pričela slovesna sv. maša, ki jo je daroval zastopnik g. škofa ob asistenci številne duhovščine. Med sv. mašo je ob spremljevnnju celjske železničarske godbe prepevalo vse ljudstvo naše stare slovenske cerkvene narodne pesmi, da so odmevale daleč po celjski okolici in oznanjale vsem, da se je kmečko ljudstvo danes še z večjim zaupanjem oklenilo oltarja, se posvetilo sv. Jožefu in se izročilo v njegovo varstvo. Mogočno zborovanje Po končani sveti maši se je začelo zborovanje. Prvi je govoril minister g. Franc Snoj. (Govor prinašamo na prvi strani.) V imenu mesta Celja je pozdravil zborovalce celjski župan g. dr. Voršič. Izrazil je posebno veselje mesta Celja, katero se raduje teh nepreglednih množic slovenskega kmečkega ljudstva, ki se je zgrnilo zborovat v osrčje Slovenije — v slovenske Celje. Svoj govor je zaključil: »Pozdravljam vas borce za staro pravdo, borce za svobodo slovenske zemlje, borce za svetost vere naših očetov, borce za svetost slovenske besede in za svobodo slovenskega naroda. Bratje in sestre! Na tem veličastnem taboru prisezite vsi: Svobodna mora ostati slovenska zemlja, svoboden mora ostati slovenski rod; svoboden na svoji zemlji svoj gospod, svobodna mora ostati naša Slovenija v veliki, mogočni in nezlomljivi Jugoslaviji! V imenu številnih narodnih poslancev je pozdravil tabor podpredsednik narodne skupščine g. Alojzij Mihelčič. Njegov govor so zborovalci prekinili večkrat z navdušenimi ovacijami. Takoj nato je dobil besedo predsednik Kmetijske zbornice, narodni poslanec g. Steblovnik. Poudaril je, da je področje dela Kmečke zveze in Kmetijske zbornice isto, zato je več kot samo ob sebi umevno, da bi težko našli še dve ustanovi, ki' sta tako neločljivo navezani druga na drugo kot ravno ti dve. Uspevanje ene organzacije je uspevanjo druge, uspehi ene so uspehi druge, vse pa v korist našega slovenskega kmeta, našega slovenskega naroda, katerega jedro in nezlomljiva hrbtenica je naš kmet bil, je in bo. V imenu Prosvetne zveze je Jastital zborovalcem in želel uspeha v bodočem delu zastopnik g. prof. Peter Kovačič. Posebno odločno je izzvenela krepka beseda našega narodnega poslanca g. iSmersuja Rudolfa, ki je spregovoril v imenu slovenskega katoliškega delavstva. Minili eo časi, ko eo vodili naše delavstvo goljufivi marksistični voditelji, naše slovensko delavstvo se je danes oprijelo ljudi, ki 60 zrasli iz njihovih vrst. G. Nande Novak je spregovoril v imenu slovenske Županske zveze. Kmečka zveza je tako tesno povezana s predstavniki slovenskih obči n v zlasti kmečkih oboin, da lahko rečemo, da je ravno ta naša stanovaska organizacija tista, ki vodi naše slovenske občine, Nato je stopil na oder kmet s Frankolovega pri Celju Goršek Jože. Krepko so padale trde kmečke besede, a pribile so tako, da so vžgale v vseh zborovalcih plamen navdušenja. Kmetje predstavljamo večino prebivalstva v državi. Vsem je potrebna močna stanovska organizacija, gospodarska samopomoč v zadružništvu in izobrazba. To so stvari, ki bi naš kmečki etan rešile. Posebno lepo je utemeljil, zakaj danes mlade kmečke sile trumoma bežijo s kmetov v mesta. Vzrok vsemu temu je, ker se kmečki stan in kmečko delo v naši javnosti najmanj ceni in najslabše plačuje. V stanovski organizaciji je naša rešitev. Če kmetje, ki nas je večina, nimamo v javnosti moči, je to znak naše slabosti in jasno znamenje, da nismo močni zato, ker nismo organizirani. Naša stanovska kmečka organizacija pa ima dolžnost boriti se za kmečki stan po istih načelih, ki 60 temelji naše zdodovine. Za svojo vero, za svojo narodnost, za svojo zemhjo, za obstanek se borimo. Teh načel si ne damo izruvati iz srca! Za ta načela bomo živeli in umrli! Nato je dobila besedo Ferjanova Marija iz Olševka pri Kranju. Spregovorila je našim kmečkim materam, ki izgorevajo v nesebični materinski ljubezni v blagor družine in domovine. Župan iz Šmihela pri Stoprčah g. Brulc Franc je nato spregovoril o kmetu, kmečkem stanu in pravicah, ki gredo kmečkemu stanu. V imenu Zveze absolventov kmetijskih šol je spregovoril predsednik g. Ovsenik Janez. V svojem "krasnem govoru se je spomnil zgodovine slovenskega naroda pod graščinskim jarmom. Slovenski kmet je ostal in zemlja je ostala slovenska. Ob spominu na vse prestano gorje in junaštvo naših prednikov moramo mi potomci s spoštljivostjo kloniti glave. Današnji mogočni tabor dokazuje, da se mi vsega prestanega gorja dobro zavedamo in da smo zanj našim dedom hvaležni. Tudi danes za kmečki stan niso zlati časi, toda razpadajoči zidovi so nam glasen klicar: Kmet in njegova zemlja ostane preko vseh dob in časov trpljenja in zatiranja. Cenimo naš slovenski kmečki dom, naj ne bo med nami nikogar, ki bi slovenskemu kmetu in slovenskemu narodu hotel slabo. Svoj govor je zaključil: Kmetje, pokonci glave! Okrog pol 1 je predsednik Kmečke zveze zaključil krasno zborovanje. Množice se razhajajo Današnji kmečki tabor je končala veličastna prireditev Petančičeve ljudske igre »Slovenskega kmeta povest«. Že snoči je bilo občinstvo navdušeno, ko je gledalo prireditev v tukajšnjem gledališču, toda današnja prireditev na prostem na Hribu sv. Jožefa je bila še vse bolj veličastna in je do dna zajela 8000 glavo množico, ki je z vsem navdušenjem sledila zgodovinskim dogodkom slovenskega kmečkega ljudstva. Celje kaj takega še ni doživelo. Okoli pol 4 so se danes začele zgrinjati proti postaji ogromne množice ljudstva, da se odpeljejo z okrepljeno zavestjo na svoje domove in z voljo, da v bodoče nadaljujejo s še uspešnejšim delom. Iz Celja so odpeljali posebni vlaki na vse strani. Tudi redni vlaki so bili ojačeni. Vsa čast železniški upravi in vestnim železničarjem, ki so brezhibno opravili svojo nalogo. - Nestroy: »Utopljenca« Ljubljana, 30. aprila. Človek, ki gleda Nestroyeve veseloigre, začuti nehote v sebi kar nekaj domotožja po dobrih biedermeierskih časih, ko se ljudem nikamor ni mudilo, ampak so si z olimpijsko vedrino izmišljali ter z ganljivo brezskrbnostjo razvijali zgodbe o dobrem bogatem možu, ki sam prav za prav ne ve česa mu^ manjka, se brez uspeha peha, da bi si postavil življenjski smoter, v mučnih položajih spozna svojo malopridno okolico, preceni resnično dobroto ter se srečno oženi. Ne razmišljamo o verjetnosti obratov in presenečenj, nimamo časa, da bi členili zgradbo dela, ne razglabljamo o prepričljivosti zgodbe na tem in onem kraju; tu pa tam malo skomizgnemo, pa smo že spet čez: »Utopljenca« nas potegneta za seboj, nad sumom in ner-gavostjo se razprostro prešerni žarki radodarnega humorja. Grejemo se zadovoljno v tej svetlobi, prepuščamo se dovtipom, za seboj nas viečejo brez upiranja, smejemo se od srca. Preproste norčije nas prevzemo, kaj nam vse skupaj mar: ob teh burkah se morajo od ušes do ušes raztegniti usta tudi največjemu pustežu, pa tudi, če bi si še tako dopovedoval z namršenim čelom, da v Nestroyevi komiki ni duhovitosti in globine. »Utopljenca« na ljubljanskem odru bosta — kakor sta bila že pred časom — imela vsako pot dovolj »oglednikov«. Ljudje se sredi brig radi smejejo, ena vesela ura jim v hipu prepodi iz zaskrbljenih glav vse sence, ki so jih bile v njih pustile stotere in tisočere puste. Cesar je v vlogi Buče spet znamka zase. Boljšega interpreta za to vlogo si človek ne samo ne more želeti, ampak tudi misliti ne. Že v maski in mimiki je tak, da bi s samo neino igro utegnil izzvati bučen, neodoljiv smeh. Zdaj pa še dolenjska govorica! Kadar ta naš Buča odpre usta, zme tudi po sebi medlejšo modro na tak način, da dvorana zabuči v krohotu. Njegov dobri kom-panjon je burkasta neroda Smola, ki ga Kralj jx>daja na odličen način. Potem pa Levar! Kdo bi si mislil, da bi mu utegnile take vloge vesti tako ustrežljivo! Odlično se postavi s svojim Štefanom, lem trem glavnim se srečno postavljajo ob stran vsi ostali, Sever, V. Juvanova, Gregorin, Jerman, Rakarjeva, Skrbinšek, Potokar, Gale, I. Boltarjeva, Presetmk, Murgel in Brezigar. Režiser Jože Šest je svoje lahko delo opravil prav v redu. Nobenega dvoma ni, da bosta Nestro-veva »Utopljenca« v našo dramo nrivabila velik roj gledalcev. Batin »Dom« dograjen LjuMjana, 30. aprila. Danes dopoldne ob pol 11 je podjetje »Bata« na terasi nove, mogočne palače ob oglu Šelenbur-gove ter Aleksandrove ceste priredilo likof: »Dom dela« je pod streho! Namesto maksimalnih 250 dni, ki so bili predvideni, je podjetje inž. J. Dedek porabilo za dograditev stavbe le 214 dni! »Dom dela« je bil postavljen z moderno, rekordno br-ziuo, no da bi bila pri tem le količkaj trpela natančnost in solidnost. Nekoliko po pol 11 so se zbrali na prijazni terasi nove stavbe odlični gostje in povabljenci, med njimi tudi lepo število ljubljanskih časnikarjev. Že prej pa so se bili od dolgi mizi razvrstili delavci, ki so bili v tako kratkem času zgradili novo stavbo. Prisrčno razpoloženje, ki se je polastilo že skraja vseh prisotnih, je izviralo iz občudovanja nad širokogrudnostjo in socialnim razumevanjem podjetja, ki se je s te strani spet pokazalo v presenetljivo simpatični luči! Neprisiljena ljubeznivost domačina, direktorja g. Kavča ter njegove soproge je znala že prav v kratkem času vse prisotne povezati v prijetno druščino. Po nevezani družabni konverzaciji, ki je prijetno potekala ob okusnem prigrizku in dobri kapljici, se je za slavnostno priliko dvignil prvi govornik, statik nove zgradbe, inž. R. Jeričevič iz Borovega, ki je najprej pozdravil vse prisotne, nato pa se zahvalil vsem sodelavcem. Nato pa jo povzel besedo direktor g. Kavec. Za direktorjem g. Kavčem je govoril inž. J. Dedek, ki se je zahvalil vsem svojim sotrudnikom dalje nadzornim organom mestnega magistrata in delavcem, ki so z zgledno pridnostjo pripomogli, da je bila stavba v tako naglem času dograjena. Pozdravil je — kakor g. Kavec — tudi zastopnika generalnega direktorja, njegovega pomočnika g. Moničila Nedeljkoviča. »Takega likofa še nismo imeii!« Delavec Ivan Petek se je nato zahvalil direktorju g. Kavču ter inž. Dedku za veliko razumevanje, ki sta ga pokazala do delavcev. Ne samo to, da jih je podjetje Bata nepričakovano nagradilo vsakega s parom novih čevljev — za svoj trud so bili še posebej nagrajeni z denarno nagrado od gradbenega podjetja. Pa tudi likof je bil prirejen tako imenitno, kakor ga še niso doživeli, odkar so zaposleni pri stavbenih delih. In res! Ne podjetje, čigar stavba je bila zidana, ne gradbenik, ki je to stavbo gradil, se pri nas nista še tako izkazala. Delavci so dobili dvojno plačo, povrhu pa je podjetje Bata vsakega še nagradilo s parom lepih novih čevljev. Razumljivo je tedaj bilo veselje delavcev, ki so od vsega srca razpoloženi peli na terasi stavbe. Takim gospodarjem se res splača služiti, je dejal marsikdo med njimi. Nekaj tehničnih podatkov o »Domu dela« Za novo slavbo je bilo porabljenih 830.000 kg cementa, 200.000 kg železa, 3450 kubičnih metrov gramoza (2300 kubičnih metrov betona). Dosežena kockina trdota je znašala 358 kg na kvadratni cm (predpisana 300 kg na kvadratni centimeter). — Predpisan termin je znašal 250 dni, delo pa je bilo opravljeno že v 214 dneh! Dnevno je bilo zaposlenih 80 do 90 delavcev. V suterenu je 1122 m5 zazidane ploskve: javno kopališče za 60 ljudi, skladišča, prostori za centralno kurjavo. V pritličju je 1122 m5 zazidane ploskve: 800 ni- za trgovino Bata, čevljarsko delavnico, lekarno, slaščičarno ter trafiko in kino za 500 oseb (420 nr). V prvem, drugem, tretjem in četrtem nadstropju so pisarniški lokali, v petem in šestem nadstropju so stanovanja za uslužbence, v sedmem pa je kavarna s teraso. Projektant nove stavbo je bil arh. inž. Lušičič, statik pa inž. Jeričevič, izvedlo jo je pa gradbeno podjetje inž. Josip Dedek. na motorna vozila. V imenu predsednika mestna občine ljubljanske g. dr. Jura Adlešiča je zborovalce pozdravil obrtni referent g. dr. Frelih, ki je v svojih izvajanjih podčrtal dejstvo, da je letos oblast podvzela vse potrebne ukrepe proti šušniar-stvu. Tajniško in blagajniško poročilo je nato podal g. Semenič. Letos volitev ni bilo. Stari odbor je dobil zaupnico; nato se je razvila živahna sta; novska debata. Zborovanja so so udeležili člani ljubljanskega združenja v odličnem številu. Priš_h so delegati iz vsega pomerija, ki ga obsega ljubljansko združenje prevoznikov: iz Ljubljane, * Gorenjskega, z Dolenjskega in z Notranjskega. Ljubljana od včeraj do danes Po hladnem deževnem vremenu, ki je zvečer s plohami in tihimi presledki presenetil marsikaterega Ljubljančana, se je rodilo živahno, bistro jutro, dobrodejno hladno, jasno in veselo. Današnja nedelja je prinesla najlepše vreme, ki je s svojo svežostjo dalo razgibanost tudi ljudem: vse podjetnejše so postale misli, celo taki, ki jih zlepa ni mogoče spraviti iz mesta, so se podali v prirodo. Radostno, jasno nebo, na katerem so mirni, podolgovati oblaki učinkovali zgolj dekorativno, je sijalo na praznični svet. Le malo ljudi je ostalo v mestu in še ti so iskali poti do krajev, kjer človek lahko vidi kaj zelenega; proti Golovcu, na šišenski hrib, na Rožnik, v Štepanjo vas — tja eo bili današnjo nedeljo usmerjeni koraki. Nekateri so se odločili celo dalj vstran od mestnih zidov: proti Šmarni gori, k Sv. Katarini, na Grmado, na Orle in na podobne priljubljene izletne točke je odšel lep roj naših meščanov. Nekaj pa se jih je celo odpeljala ven na deželo, v Kamniško Bistrico, na Polževo, na Jesenice; kmalu bo prišel čas večjih pomladanskih izletov. Že stopamo v maj, v najlopši letni mesec, v čas, ko človeka le stežka tudi nujno opravilo zadrži doma. Razstava umetniškega kluba »Lada« ter razstava Nore Lavrinove Včeraj ob enajstih je akademski slikar Ivan Vavpotič v navzočnosti bana dr. Marka Natlačena in njegove gospe soproge, dalje predsednika ape-lacijskega sodišča dr. Golie, zastopnika mestne občine dr. Janka Pretnarja, predsednika Nar. galerije dr. Frana Windischerja, predsednika Društva slovenskih likovnih umetnikov Nika Pirnata in številnih drugih predstavnikov našega javnega in kulturnega življenja otvoril razstavo umet- n niškega kluba »Lada«, ki ji je v posebni dvorani priključena razstava odlične angleške slikarice Nore Fry-Lavrinove. Ob tej priliki se nam vnovič predstavlja dvoje kar se da nadarjenih umetnikov, Becičeva učenka Bara Remčevn, znana po svojih pariških in ljubljanskih razstavah, in Babičev učenec Tine Gorjup, ki je prvič opozoril nase na lanski umetnostni razstavi v okviru ljubljanskega velesejma. Nedvomno bo tudi ta razstava njunih del vzbudila zasluženo pozornost naše javnosti. V istem nagovoru je otvoril akademski slikar Ivan Vavpovič tudi razstavo Nore Lavrinove, soproge znamenitega esejista Janka Lavrina, profesorja na nottinghamskem univerzitetnem kolegiju, na katerem poučuje tudi naša umetnica sama. Nora Fry-Lavrinova je izdala pred tremi leli grafično zbirko jugoslovanskih, izvečine slovenskih sižejev »Yougoslave Srenest, ki je doživela v Angliji nenavaden uspeh in je tako v izdalni meri opozorila na nas angleško kulturno javnost. Nekaj grafik iz te zbirke je prikazanih tudi na tej razstavi. Naj opozorimo med drugim samo na portrete Cankarja, Meška in prof. Lavrina. Koncert ljubljanskih srednjih šol Dopoldne ob pol enajstih se je pričel v državni operi koncert ljubljanskih srednjih šol in državne učiteljske šole. Prireditvi so prisostvovali naši najvidnejši odličniki, zastopniki banovine, mestne občine, naših kulturnih in pedagoških ustanov. Program koncerta je bil — za današnje čase zelo pohvalno dejstvo — posvečen naši obmejni pesmi. Na sporedu so bile priredbe koroških, primorskih, medžimurskih, prekmurskih, goriških in prleških pesmi. Nastopili so: mešani zbor klasične gimnazije pod vodstvom glasbenega učitelja Kramolca, dekliški zbor državne ženske realne gimnazije pod vodstvom prof. L. Kalinove, mešani zbor državne učiteljske šole pod vodstvom prof. I. Repovša, mešani zbor mestne ženske realne gimnazije pod vodstvom prof. dr. A. Dolinarja, deški in mešani zbor prve državne realne gimnazije pod vodstvom P. Rančigaja, dekliški zbor druge državne realne gimnazije pod vodstvom prof. švikaršiča, ženski zbor Višje gospodinjske šole dr. Kreka pod vodstvom prof. M. Tomca ter moški zbor tretje državne realne gimnazije pod vodstvom učitelja glasbe D. Cerarja. Poleg tega je priredba za godalni orkester (K. Jerajevi »Dve slovenski obmejni pesmi«, dr. J. Čerinov »Vera v valček«) izvajal godalni orkester državne učiteljske šole pod vodstvom prof. I. Repovša. Na sporedu 60 bile sledeče pesmi (spored je bil otvorjen z Jenko-Runjaninovo Državno himno): »VuStnejša ja ni« (harm. M. Tomc, koroška iz celovške okolice), »Od kneza Marka« (klavirske variacije in pesem M. Tomc), »Naša bok (primorska, harmo-niziral M. Tomc), »Tičica lepo poje« (primorska, harm. M. Tomc), »Drežniška« (primorska, harm. M. Tomc), »Da b’ biva liepa.ura« (koroška, harm. Zdr. švikaršič), »Nabrala je jagode« (medjimur-ska, harm. I. Mustoč), »Teče mi vodica« (Prekmurska, harm. dr. Fr. Kimovec), »Ta zima že zapušča vas« (koroška, harm. C. Pregelj), »Izberi si moža« (prleška, harm. E. Adamič), »Dve slovenski obmejni pesmi« (K. Jeraj, godalni orkester drž. učit. šole), »Vera — valček« (dr. J. Čerin, godalni orkester drž. učit. Sole), »Kje so tiste stezice« (koroška, harm. P. Rančigaj), »Tu za repu, tu za len« (medjimureka, harm. Vinko Žganec), »Tu za len« (medjimurska, harm. V. Žganec), »Tam, kjer teče bistra Zila« (koroška, harm. Zdr. švikaršič), »Ura je že dvanajst bila« (koroška, harm. Zdr. švikaršič), »Travniči so 'že zeleni« (koroška, harm. M. Tomc), »Stoji ’na gora visoka« (goriška, harm. M. Tomc), »Lepa Jana« (prekmurska, harm. M. Tomc), »Soči« (primorska, harm. O. Dev) ter »Vigred približa se« (koroška, harmoniziral France Marolt). Vsi zbori so dokazali, da so svoj program naštudirali z ljubeznijo. V izvedbi so občinstvo prepričali o svojem solidnem znanju in o bogatem, neizčrpnem pevskem materialu, ki ga ima naš narod menda toliko kot ne zlepa kateri pod božjim soncem. Prožnost, gibčnost in lepa pevska disciplina, ki ob dobrih, svežih glasovih pomaga k efektnemu učinku — to so bile odlike vseh danes dopoldne nastopajočih zborov. Pristno občinstvo je izvajalce nagradilo z zasluženim, živim aplavzom. Občni zbor Zadruge prevoznikov Snoči ob osmih zvečer je v restavraciji pri :>Levu: na Gosposvetski cesti pričel občni zbor »Zadruge prevratnikov«. Zborovanje je otvoril predsednik zadruge g. Taškar. Pristone prevoznike, ki so se zbrali v odličnem številu, je pozdravil kot zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, narodni poslanec g. dr. Korč. Povedal je, da je bila z letošnjim letom odpravljena cestna danščina »Nnsav čez izaro« K štetju v Nemčiji 17. maja V razliko od prejšnjih štetij, pri katerih 60 podatke vpisovali imenovani števni komisarji, velja za letošnje ljudsko štetje načelo, da bo vsak posameznik sam odgovarjal na vprašanja predloženih mu listin. Podatki 60 uradna tajnost. _ Letošnje štetje v Nemčiji se lahko primerja z nekakšnim generalnim popisom ljudstva in premoženja v državi. Najprej bodo šteli ljudstvo po spolu, starosti, družinskem položaju, veroizpovedi, državljanstvu, maternem jeziku in narodni pripadnosti. Družine bodo vpisovale število otro , zakonsko dobo, svoje krvno pokolenje. Posebe) bodo zaznamovani glavni in stranski poklici. Stela >se bodo vsa gospodarska podjetja. Pri kmetijah bo treba navesti obseg obdelane in neobdelane zemlje, gospodarsko donosnost, uporabo strojev itd. Številke štetja bodo služile za obnovo bodoče upravne in gospodarske, ljudske in socialne, šolske in kulturne politike. »Koroški Slovenec« dodaja k tem pojasnilom: »Kot slovensko narodno družino nas med številnimi vprašanji predstoječega štetja zanimata v.prašanji: materin jezik in narodna pripadnost V odgovoru na prvo vprašanje naj še zabeleži jezik, v katerem je kdo govoril kot otrok. Za nekoliko izobražene in zrele ljudi tudi pri nas ne bo težko odgovarjati na oboje vprašanj. Kjer v družini govorijo katero naših slovenskih koroških narečij, bodo v prvem odgovoru zabeležili slovensko materno govorico. Kjer 60 povezani s slovensko narodno družino po skupni zgodovini, slovenski molitvi in slovenski pesmi, slovenski govorici in slovenskem običaju, se bodo izjavili za pripadnike slovenskega naroda. Pri tem moramo poudariti dejstvo, da je izjava o narodni pripadnosti v obče merilo za narodno zrelost ali nezrelost. To velja predvsem za naro.dne manjšine. Za jasno ločitev politične pripadnosti od narodnostne izjave je nedvomno potrebna gotova duševna zrelost. Kogar ni zajela materna beseda v pismu in tisku ter mu je zato narodna kultura ostala nepoznana, bo pri narodnostni točki ljudskega štetja nemara v zadregi. Zreli Slovenci, državljani Velike Nemčije, pa bodo s svojo skrb-Hostjoi in jasnostjo prispevali k temu, vratna tekma med SK Kranjem in ISSK Mariborom. V tej tekmi je izpadlo moštvo SK Kranja, ker je bitko z Mariborčani izgubilo s 3:4. — Na Jesenicah pa je prišlo do velikega presenečenja! Bratstvo je v povratni tekmi s Cakovečkim športnim klubom zmagalo * rezultatom 4:0! Bratstvo gre naprej in se bo udarilo z Mariborčanu Francoski nogomet Današnji rezultati v tekmah prve francosko nogometne divizije so bili naslednji: Havre : Marseille 2:0, Sete : Bordeaux 2:1, Racing : Lens 1:0, St. Etienne : Strasbourg 0 :0, Metz : Rouen 2:2, Cannes : Excelsior 2:1, Roubaix : Antibes 2:2. V drugi diviziji pa so bili doseženi naslednji rezultati: Colmar : Toulouse 3:2, Nancy: Giron- dins 5:2, Mulhouse : Troyes 3:1, Valencienes : Ni* ce 2:0, Monpellier : Charleville 3:1, Boulogne S Nimes 3:0, Ales : Gap 1:1, Arras : Dieppe 2:0. Italijanski nogomet V italijanski prvi nogometni diviziji so bili danes doseženi naslednji rezultati: Juventus : Li* guria 2:1, Milano : Triestina 1:0, Novara : Lucche-se 1:0, Modena : Lazio 4:0, Bologna : Roma 1:0, Napoli: Livorno 3:1, Ambrosiana : Bari 5:3, Genova : Torino 6:1. Portsmouth : Wolderhampton 4:1 Včeraj popoldne je bila v Londonu v stadiona Wembley finalna pokalna tekma med Portsmouth in Wolverhamptonom. Vsakoletna tekma je največji športni dogodek v nogometu v Angliji. Tudi včeraj je tekmi prisostvovalo nad 100.000 gledalcev; med njimi je bila tudi angleška kraljeva dvojica in več ministrov in tujih poslanikov. Favorit je bil Wolverhampton. Proti pričakovanju pa je zmagal Portsmouth, in sicer z veliko razliko v. golih, ki ni običajna pri tej finalni tekmi. Portsmouth je že vodil z 4:0. Gole so zabili v 13. mi-« nuti Barlo, v 26. minuti Anderson, tretji gol je zabil v drugem polčasu Parker in Andersen. Leva zveza Wolverhamptona je tik pred koncem tekmo zabil časten gol. Obvestila Enodnevni krožni izlet po Slovenskih goricah priredi 7. maia Društvo prijateljev Slovenskih goric, Prijave in informacije v vseh biljetarnicah Putnika. Izlet v Postonjsko jamo na binkoštno nedeljo, dne 28. maja, o priliki velikega koncerta Glasbene Matice ljubljanske, priredi Putnik Maribor, Vozna cena s kolektivnim potnim listom in z vstopnico v jamo samo 150 din. Prijavite se takoj pri Putniku Maribor-Celje-Ptuj. Eden najpomembnejših klavirskih koncertov letošnje sezone bo jutri, v torek, dne 2. maja, ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Nastopil bo slavni pianist in najboljši interpretist Chopinovih del, poljski virtuoz Raoul Koczalski. Koczalski uživa po vsem svetu sloves izrednega umetnika. Njegovi koncerti so vedno in povsod najpomembnejši koncertni dogodek. Jutri bo igral v Ljubljani najprej dve Chopinovi baladi in nato 10 Chopinovih etude. V drugem delu koncertnega sporeda je pet avtorjevih del in pa znamenit Schumannov ciklus Karneval op. 9. Ker je Kocyalski v resnici izreden umetnik, ki bo nudil občinstvu največji umetniški užitek, opozarjamo na jutrišnji koncert v veliki Filharmonični dvorani. —* Predprodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice. Svoječasno smo imeli vrsto znamenitih koncern tov francoskih umetnikov, ki so prihajali v našo kraljevino po nalogu društva za razširjanje francoske umetnosti Sedaj bomo dobili prvi podoben koncert z angleške strani V Ljubljano prideta dva odlična reprezentanta angleške umetnosti, in sicer pevka A. Desmondova in pianist Clifford Curzon. Astra Des-roondova je pevka izrednih glasovnih sposobnosti, ima krasen mezzosopran, ki jo usposoblja tako za koncertno kakor tudi za operno karijero. Je pevka velikega slovesa, katero bo spremljal v Ljubljani pianist Moore. Virtuoz Clifford Curzon pa je v velikih kul* turnih središčih dobro znano umetniško ime, tudi izrednega slovesa. On je eden najodličnejših angleških pianistov. Oba umetnika bosta nastopila v Ljubljani v petek, dne 5, maja v veliki Filharmonični dvorani ob 20 zvečer. Vstopnice bodo od danes naprej v predprodaji v knjigarni Glasbene Matic«, Cene običajne koncertne. Trbovlje Glasbena Matica v Trbovljah. Prvič bo koncertiral Matični pevski zbor v trboveljskem sokolskem domu v nedeljo, dne 7. maja. Na svojem koncertu bo pod vodstvom ravnatelja Poliča izvajal vrsto najlepših mešanih a capella zborov in narodnih pesmi. Kot solistka bo nastopila Ljudmila Polajnarjeva, spremljal jo bo pa prof. Marijan Lipovšek. Predprodaja vstop' nic v Trbovljah. jnMC »v delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ca inozemstvo 26 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. UDrava: Kopitarjeva ulica rrf~TiMfcf Mmem S UlUjuj; tL •» I»daj*teij ini. Jejle Soiia. Uradnik; Mirko Javornik,