Poštnina platana t Bromvvich Burnley : Leeds Manchester U. : Blackpool Tottenham : Balckburn Portsmouth : Nottingham Genoa : Milan Internaziomale : Napol! Lanerossi : Sampdoria Juventus : Bologna 12. Fiorentina : Udinese 2 x I Leto XV. Stran 2 St. 1 Posebej je treba povedati, da je bil to že peti dvoboj med obema moštvoma, ki edina vzdržujeta redne prijateljske stike kot kluba dveh sosednih republik. V takem tovariškem vzdušju je tudi potekala tekma, kar so predstavniki obeh klubov ob zaključku še posebej poudarili. Po dosedanjih srečanjih je Gradis trenutno v vodstvu v razmerju 3:2. Organizacija srečanja je bila dobra, nekoliko pa moramo grajati sodniško organizacijo, ki je šele v zadnjem trenutku dele-Ljubljani sicer kar lepo število. igro Smoljanoviča, ki je v čiščenju v celoti pa dosegel v čiščenju odlič- no številko 300 in skupno točno 900 kegljev. Vse kaže, da se Smoljanp-vič tudi letos ne namerava odreči naslovu najboljšega kegljača v državi. Morda bi se ta dvoboj lahko končal tudi drugače, če bi nastopila (Nadaljevanje s 1. strani) Tov. Savnik je povedal, da se marsikje že resno pripravljajo in uče vaj za zlet, tu in tam pa ni tako rožnato in nekatera društva prav grdo »spijo«. Tov. Savnik je vlil navzočim precej tolažbe, ko je povedal, da bodo že v kratkem izšla besedila za vse.proste vaje, kar bo seveda precej olajšalo učenje prostih vaj. Toda ob tej točki je še vedno nekaj stvari, ki ne bi smele biti še danes nerešene in zaskrbljujoče. Se danes ne ve- Grmoščica v popolni sestavi. Manj- mo, kdo bo prispeval denarna sredstva kal je namreč tudi »kanon« Pogelj-šek. ki v tem klubu nekaj pomeni. Vsekakor pa je bil današnji dvoboj prav dobra priprava pred hlinit 796, Premk SOI, Dalmatin girala sodnike, čeprav je le-ieh v .. 822, zaječim se republiškim prvenstvom. r\...■ , ■» j „ j , v Rezultati: Gradis 6469 (Praprot- •V - Cotič 808.. Satler 806. Toni 832, Ca- prvih dveh tekmovalcih za 110 kegljev, razlika se je povečala pri naslednjem paru. po tretjem paru pa je Gradis vodil celo z 210 kegljev razlike. To je pomenilo za Grmo-ščico že skoraj katastrofo! Ko pa sta stopila na stezo zadnja dva para, se je bojna sreča precej obrnila v prid gostov. Hladnik s solidno, Smoljanovič pa z odlično igro sta zmanjšala razliko ob koncu dvoboja za 111 kegljev in tako poraz Gr-moščice vendarle ni tako občuten. Pri tem je treba omeniti odlično na 25 lučajev podrl 98 (!) kegljev. dež 784, Mlakar 82'D) Grmoščica 6370 (Šoprek 742, Šol man 745, Nadinic 851, Karadjole 761, Bobanac 791, Šafar 765, Hladnik 815, Smoljanovič 900). gs Zmaga Gradisa II. Ljubljana, 11. jan. — V prijateljskem dvoboju je včeraj moštvo Gradisa II premagalo člana republiške lige Gradis iz Jesenic z rezultatom 6119:6078 v disciplini 8 X 200 lučajev mešano. Najboljši je bil Turk (Gradis II) z 8’09 keglji! za vožnjo, prehrano, prenočišča, prijave Ud. Ali bodo ta denar prispevala društva, okraji, posamezniki ali republika — in v kakšnih razmerjih — vse to je še »terra incognita«. Umestne so bile tudi pripombe nekaterih tovarišev, zakaj tako veliki stroški za zlet v zveznem merilu (menda nad 150 milijonov), medtem ko vemo, da je predlanski festival v Ljubljani, ki se ga je udeležilo 20.000 fiz-kulturnikov, terjal od republike le približno 5 milijjonov. V tretji točki so navzoči razpravljali o nalogah po nedavnem kongresu v Beogradu. Tov. Savnik je poudarjal, naj vse okrajne zveze čimprej pošljejo programe svojih pokongresnih akcij okrajnim svetom za telesno kulturo, društva pa občinskim svetom oziroma komisijam. Cim-prej je treba tudi formirati koordinacijska telesa v okrajih med športnimi in partizanskimi forumi ter občinske parti- zanske zveze. Tov. Kropušek je naglasil, da mora v bodoče partizanska organizacija svojo dejavnost načrtno usmerjati na podeželje. Obstoječa društva bi morala prevzeti nekakšen patronat nad svojo okolico in postati žarišče, ki bi skrbelo za ustanavljanje novih društev,na podeželju. V nadaljnji razpravi, ki so se je udeležili tov. Kranjčič, dr. Polič in Pavličič, je sodeloval tudi predsednik -Mitja Ribičič. Poudaril je — govoreč o vprašanjih združevanja — da ne gre za kakršno koli nasilnost ali administrativno združevanje organizacij od vrha navzdol, marveč predvsem za življenjsko in praktično združevanje sil na terenu. Formalizem bi nam lahko samo škodoval. Gre za to, da tudi druge organizacije slišijo glas Partizana in mu pomagajo, pa tudi Partizan naj drugim priskoči na pomoč. Partizan mora širše odpreti svoja vrata in postati organizator telesne kulture na terenu. Treba je najti skupni jezik na neštetih področjih (pri gradnjah, tekmovanjih ,vzgoji kadrov, tečajih, propagandi itd.), česar ie danes na terenu, žal, še vse premalo. S seje so navzoči poslali pozdravno brzojavko predsedniku Ljudske skupščine LRS tov. Mihi Marinku. I. P. Plenum Plavalne zveze Slovenije f regiejmo, k&UU& miadUt^ zna ptavaH! JUBILEJ IfUcUa V petek je dopolnil 50 let starosti znani telesno vzgojni delavec iz Trbovelj, tov. Mirko Bizjak. »Abrahamovcu« je stekla zibelka pred 50 leti v Trbovljah. Že kot otrok je našel Ljubljana, 11. jan. čeprav je imel današnji plenarni sestanek Plavalne zveze Slovenije izključno tehnični značaj, so bile na njem sprejete nekatere zelo pomembne odločitve v zvezi z množičnostjo plavalnega športa v Sloveniji. Brez dvoma bo najbolj zanimiva proslava »Dneva mladosti«, ki naj bi bil v neki meri pregled naše šolskoobvezne mladine in njenega znanja plavanja. Do 1. junija naj bi v okviru tega praznika vse šole v Sloveniji izvedle svoje pAenstvo v plavanju, ki pa bi se po svojem značaju nekoliko razlikovalo od vseh dosedanjih podobnih prvenstev. Tekmovanje bi bilo samo v tem, katera šola bo postavila več tekmovalcev, ki znajo preplavati 50 m oz. 100 m ne glede na njihove zmogljivosti. Šola, ki bo imela po tem kriteriju procenhialno največ plavalcev, bo dobila tudi prehodni pokal CK LMS. To bo v stvari — čeprav smo prepričani, da prvo leto ne bomo zajeli vseh šol v Sloveniji — vendarle nekak pregled znanja naše mladine, saj bodo v to tekmovanje vključene vse osnovne šole, gimnazije in strokovne šole. bo organizirano tudi prvenstvu mladincev v plavanju, medtem ko bo pionirsko prvenstvo v plavanju ostalo isto kot lani. Poleg omenjenih prvenstev bo organizirana enotna plavalna liga, v kateri bodo sodelovali Triglav, Ljubljana, Rudar, Celuloza, Prešeren, Ilirija in Neptun. Waterpolo prvenstvo Slovenije bo razdeljeno v dva razreda Prvi razred tvorijo Ljubljana, Triglav, Neptun in Ilirija in bodo tekmovali po dvokrožnem sistemu, če pa bodo dovoljevali termini, se bodo vsi klubi srečali celo trikrat. Novost je tudi povišana starostna meja za waterpliste — mla-dimce in pionirje, katera znaša po sedanjem sklepu 20 let za mladince in 16 let za pionirje. legati 13 klubov, med njimi je bila zlasti močno zastopana Štajerska in Koroška, med katerimi kažejo veliko aktivnost plavalci Fu-žinarja, Mežice in Velenja. M. P. Celjske vesti Drugi del plenuma je bil posvečen propo-zi-oijam tekmovanj, koledarju in skrbi za naš kvalitetni kader plavalcev, vveterpolistov in skakalcev. Osrednja prireditev in obenem naše najkvalitetnejše tekmovanje bo republiško prvenstvo, ki bo po sistemu v ekipnem plasmaju drugačno kot so bila vsa dosedanja. Za ekipno prvenstvo se bodo točkovali po 4 tekmovalci na vsaki progi od vsakega kluba, tako da bo resnično prišlo do izraza, kateri klub v Sloveniji ima najboljše moštvo, istočasno pa bodo tudi manjši klubi, ki do-' slej niso prišli do točk na republiškem prvenstvu, dobili svoji kvaliteti primerno mesto v končnem plasmaju. Ta prireditev, ki bo v Ljubljani, bo istočasno v počastitev 40-letniec obstoja ZKJ. Po podobnem sistemu Med osrednje prireditve prihodnje sezone moramo uvrstiti še medrepubliški dvoboj Srbija : Slovenija, ki bo letos zopet v Sloveniji in sicer 4. julija v Kranju. Plavalni klub Ilirija proslavlja letos 40-letnico svojega obstoja i>n namerava za to proslavo prirediti waterpolo turnir od 20. do 22. julija, na katerem naj bi sodelovale mestne reprezentance Ljubljane, Kranja, Celja, Reke, Splita in Zagreba. Pred dnevi so zborovali nogometni sodniki CNP. Sodnišk' zbor šleje 25 sodnikov, ki so v preteklem letu dobili 772 tekem, včasih tudi po 2 tekmi v enem dnevu. Sojenje je bilo kvalitetnejše kot prejšnje leto. Imeli so tridnevni seminar na Svetini. Delo zbora je bilo vzorno. Sodniki so mnenja, da je treba vrste pomnožiti in tako so dobili 18 novih pri javi jencev, ki bodo opravili sodniški izpit. Pritožili so se čez lokalni republiški športni lisk, ki naj bi po njihovem mnenju poročal neobjektivno o sodnikih. Skupščina je sprejela sklep, da bo sodniški zbor organiziral sestanek z dopisniki. j>«9 v telovadne organizacije, sprva v delavsko društvo »Svoboda«, potem pa r Sokola. Pred vojno je bil vrsto let uspešen telovadec višjega oddelka, po osvoboditvi pa se je lotil vzgoje mladega rodu. Do danes je jubilant vzgojil precej mladih vrhun-kib ©rodnih telovadcev, saj so rudarski revirji prav po zaslugi Mirka Bizjaka že dolgo eno najmočnejših telovadnih sredice v državi. Marljivemu vaditelju, ki se udejstvuje tudi kot vodnik v partizanskem društvu Trbovlje in kol mednarodni telovadni sodnik, želšr mo vsaj še en »abrahamovc obrok zdravih let, obenem pa mnogo uspehov pri nadaljnji vzgoji mladih telovadcev. kovec Olga, Kač (vsi atletiki), Šrot (telovadba), Naraks (atletika), Pipan Sonja (jadralno letalstvo), Marinček (nogomet in kegljanje). ■ ŠD Olimp je ustanovil šc sekcijo za boks. Mladi celjski boksarji so se že spoprijeli z Mariborčani v 5 kategorijah. Srečanje se je končalo neodločeno 5:5. Srednješolski zimski odmor bodo v ljubljanskem zimskem bazenu temeljilo izkoristili. V času od 21. do 31. januarja bodo priredili tečaj za v/aterpolo inštruktorje, za katerega vlada veliko zanimanje, saj je prijavljeno 25 kandidatov. Od 24. januarja do 3, februarja pa bo Plavalna zveza Slovenije poklicala, na zimski trening 30 najboljših slovenskih plavalcev, ki nimajo priložnosti zimskega treninga, da bodo v teh dneh nekoliko izkoristili svoj šolski odmor za plavalni trening. Ob koncu ne smemo spregledati razveseljivega dejstva, da so se plenuma udeležili de- B Celjski tednik je anketiral 514 srednješolcev in vajeniško mladino v Celju za izbiro 10 najboljših športnikov celjskega okraja. Ob zaključku je bil tale vrstni red: Lorger, Brodnik, Lešek, Važič, Ši- B Novo ustanovljeno društvo Partizan v Štorah je krepko prijelo za delo. Pridobilo je 12 vodnikov in vodnic, uredilo zasilno telovadnico in tako šteje društvo 300 aktivnega članstva, ki se pa iz dneva v daa dviguje. Pofefove slikovne uganke Slikovna uganka štev. 2 Vse aflete in atletinje ZAK Ljubljana ter prijatelje kluba obveščamo, da bo njegova redna letna skupščina v sredo, .34. t. m. ob 18.30 na Direkciji železnic v ulici Moše Pijade 39. • ŽTAK LJUBLJANA s svojimi sekcijami za dviganje uteži, judo, bokTs in rokoborbo sklicuje VIII. redno letno skupščino, ki bo v petek, 16. t. m. ob 19. uri v stekleni dvorani Direkcije železnic v Pražakovi uHci. — Udeležba za Člane je obvezna, vabljeni pa »o Uidi prijatelji. POLETOV NAGRADNI NATEČAJ Pravilne rešitve curezka št. 18 Med 2480 udeleženci nagradnega natečaja z odrezkom številka 18 imajo po 10 pravilnih rešitev Kornič Ante, Ljubljana, Rožna dolina c. XV/17 (dvakrat), Stebal Ciril, Papirnica Količevo, p. Domžale in Korošec Vlasta, Ljubljana, Rožna dolina. Vsak prejme po 5000 din. V torek popoldne je bilo v avli klasične gimnazije v Ljubljani zelo živahno. Čeprav je močno deževalo, so bili vsi v pravem zimskem elementu. Pionirji — smučarji namreč so imeli svoj sestanek v okviru smučarskega kluba »Novinar«. Žarečih, lic so prihajali in vpraševali, kje je tisti razred, v katerem se bodo zbrali. Vedno več |jih je bilo in še preden se je sestanek začel, je bila mala soba prepolna. Veseli živžav je zavladal in pionirje je bilo kar težko umiriti. Bili pa so v nestrpnem pričakovanju: zanje je bil namreč ta sestanek zelo pomemben, ker so s tem dnem postali tudi »uradno« člani smučarske organizacije. Ponosno so sprejemali izkaznice, na katerih je pisalo »Omladinska legitimacija«. Toda to ni bilo vse. Iz svojih vrst so namreč izbrali tudi odbor, ki bo vodil delo pionirske sekcije ob pomoči starejših članov kluba. Nato jim je tovariš Bojan Hrovatin razložil vse potrebno o pripravah na bližnjo zimsko sezono, poučil jih je, katerih napak naj se izogibajo in kako bodo morali biti pripravljeni za smučarski tečaj, ki se bo začel v semestralnih počitnicah oh koncu meseca. Pionirji bodo odšli na Pohorje, kjer se bodo nekateri kot začetniki učili smučanja, drugi pa izpopolnjevali svoje znanje, ki so ga pridobili na lanskem tečaju v Kranjski gori. Zanimalo vas bo verjetno, koliko se jih je zbralo na tem sestanku. Bili so skoraj »kompletni«, kajti od 70 včlanjenih pionirjev jih je bilo na sestanku 60. To dokazuje, da je organizacija v tem klubu dobro utrjena in da odborniki kluba, predvsem predsednik Jule Vrbič, Bojan Hrovatin, Jože Uršič ter tovarišice Anč- ka Vrbičeva, Minca Stanovnikova in Mimica Černičeva zelo dobro skrbijo za mladi naraščaj, ki mu hočejo nuditi čim več zdravega zimskega razvedrila in seveda tudi znanja v smučanju. Zato so tudi starši iz vrst novinarjev in še drugi prav radi zaupali svoje otroke skrbnemu varstvu tega kluba. Lahko rečemo, da sklepi o množičnosti v smučanju Ui o širjenju te panoge med pionirji v smučarskem klubu »Novinar« niso ostali le zadeva na papirju, temveč se tudi praktično uresničujejo. Ne bi bilo napak, če bi tudi ostali klubi sledili temu zgledu! i« V seriji nagradnih slikovnih ugank, ki smo jo začeli v prejšnji številki našega lista, objavljamo danes drugo sliko. Tudi to pot smo vam zastavili tri vprašanja, na katera je treba seveda točno odgovoriti. Upamo, da ne bodo za nikogar pretrd oreh. Ob tej priložnosti vse udeležence tega natečaja ponovno opozarjamo, naj ne pošiljajo odrezkov z odgovori posebej, ampak naj jih spravljajo in ko bo objavljena zadnja, to je šesta fotografija, naj vse skupaj pošljejo na naslov: Uredništvo Poleta. Ljubljana, pasaža nebotičnika, Cankarjeva i Zadnji rok za oddajo vseh odrezkov je 17. februar. Žieb na Ido jen ženskemu spohi Uredništvo in uprava »Poleta« sta ob prisotnosti dveh reševalcev pregledala rešitve naše nagradne križanke »Srečno novo leto« in izvedla žrebanje srečnih nagrajencev. Žreb pa je bil to pot naklonjen samo ženskam in je razdelil nagrade takole: 1. nagrado 2000 din prejme Martina Petrovčič, Ljubljana, Gorupova 11, 2. nagrado 1000 din Martina Žmuc. Ljubljana, Zei.jar-ska t in 3. nagrado 500 din Zinka Tepina, podjejte »Zvezda«, Ljubljana, Vodnikova 42. Imenovane naj dvignejo nagrade v upravi »Poleta«, Ljubi Jana. Cankarjeva 4 — pasaža nebotičnika, do sobote 17. t. m. 1. S katere atletske prireditve je ta posnetek? ........... 2. Kje je bila ta prireditev? 3. Navedite imeni prvega in drugega tekača na pričujoči slik'. 5 TreTi Koncev sveta so, pa jih je v klubu Motomorini združilo športno tovarištvo. De Carli, Inniss in Andrijaševič so zelo dobri prijatelji. = 1*11 Razgovor v f,treta jeziki Izjave zastopnikov Severne in Južne Amerike .ter Apeninskega polotoka za Polet Olimpija je uspela ... poka! je ostal v Ljubljani - Organizacija odlična Za nami je veliki mednarodni turnir; ki ga je ob sodelovanju italijanskih klubov Motomorinija iz Bologne ter Ignisa iz Varese in Crvene zvezde iz Beograda organizirala Olimpija. Turnir bo ostal vsem, ki so si ogledali, v najlepšem spominu, vendar se ne bi spuščali v podrobnosti s tekem, ki so že nekoliko odmaknjene. Povemo naj samo to, da ni šala pripraviti takšno prireditev skoraj brez dinarja v blagajni, povabiti odlične ekipe in organizirati turnir tako, da je potekel, z izjemo manjših napak, v splošno zadovoljstvo. Zato je prav, da omenimo mlade študente, ki so nosili vso težo bremena pri pripravah, pa se niso ustrašili tudi najodgovornejših nalog. To so brez dvoma marljivi mladi odborniki Mravlje Milan, Varoga Miro, Juvan Stane, Filipan Ljubo, Pompe Janko in še vrsta drugih, ki zaslužijo vse priznanje. Če izvzamemo napake pri sojenju, ki so nekatere spravile v slabo voljo, moramo reči, da je ta turnir vsestransko uspel in si bo verjetno v prihodnjih letih utrdil tradicijo. Tudi vodje tujih ekip so bili takega mnenja, ki ga je izrazil v svojih besedah vodja Ignisa dr. ing. Sergio Brusa: »Organizacija je bila odlična, gledalci čudoviti, jugoslovanska košarka pa je na zavidni višini. Tudi propaganda, pri kateri sta dala svoj velik delež Radio in časopisje, je bila popolna. Žal nas je motilo sojenje sodnikov, ki so bili v mnogih trenutkih, vsaj po našem mnenju, precejšnji lokal patrioti.« '■'Vco torej glede organizacije. Sicer pa moramo poudariti izredni uspeh Olimpije, ki je osvojila prehodni pokal, ter Crvene zvezde, ki je z mladim moštvom dosegla častuo mesto. — Italijanski gostje, fci! so sodelovali — na mednarodnem turnirju Olim-pije, so o torek pravkar prispeli — iz Postajne, kjer so bili na izletu. — Našli smo jih pri kosilu o restav-raciji Slavijo in nič dosti jih ni bilo treba prosili za razgovor. Ta — je bil čudovito »mešane, saj ~~ je črnec Inniss govoril pol angle- — ško, pol italijansko, Brazilec De — Carli o španščini in italijanščini, še »najčistejšis pa je bil Italijan — Zorzi. ALVIN INNISS, CRNEC, STAR 23 LET: »Prišel sem v Italijo, da bi i'gral košarko in se naučil tujih jezikov. Zanimajo me tudi evropski ?lati pokal OLO Ljubljana, ki ga Je to pot prejela Olimpija, je za-ttiisel ing. arch. Borisa Kobeta, izdelala pa sta ga Viktor Kodre iz Ljubljane in Joža Bertoncelj iz Krope. običaji. Sedaj treniram mlado moštvo kluba Pesaro, ki je dal doslej največ italijanskih košarkarskih reprezentantov. Poprej sem igral v moštvu CoJ-lege v Broockljnu, ki je bila sred-njekvalitetna študentska ekipa.« »Kako ste zadovoljni z življenjem v Italiji in kako se počutile te dni v Sloveniji?« »V Italiji sem zelo zadovoljen, saj bom spoznal mnogo njenih znamenitosti, posebej pa še zato, ker uživam pri občinstvu veliko simpatij. Ljubljana mi zelo ugaja, sprejem je bil simpatičen, gledalci pa sijajni. Se najbolj zadovoljen pa sem te dni, ker sem se pri vas dobro najedel beatsteakov.« »Kako vam ugajajo naše, posebno pa srbske specialitete?« Poizkušal je povedati v slovenščini, da mu je seveda od vseh stvari najbolj všeč ,šrpško nabodalo.’« JOSE HENRIOUE DE CARLI, BRAZILEC, STAR 25 LET: »Kaj me je privleklo v Italijo, vprašate? Študij glasbe. Študiram namreč klavir in nameravam postati pianist. Moj namen namreč ni bil, da bi v Italiji igral profesionalno košarko, ker me pri študiju vzdržujejo starši. V Italiji bom ostal pač toliko časa, da bom doštudiral. Predvsem pa se bom poročil s hčerko egiptovskega ambasadorja v Rimu in nato odpotoval domov.« »Kako vam je ugajalo v Postojnski jami?« »Ta je v resnioi zelo lepa, samo po pravici naj povem, da sem bil zaradi dolge hoje precej utrujen.« »Ali bi želeli še obiskati Jbgosia-v\ijo, morda kol turist?« »Na vsak način, predvsem zato, ker mi ugajajo vaša dekleta,« je na pol smeje pripomnil simpatični Brazilec. »Kaj se vam bo najbolj vtisnilo v spomin?« »Ponovno poudarjam, da Postojnska jama in pa simpatično občinstvo, ki je bilo zelo objektivno.« »In sodniki?« »Pravzaprav bi se rad vzdržal komentarja. Pa vendar naj povem, da mi način njihovega Sojenja ne ugaja, ker imajo v nekaterih trenutkih prav svojevrstne odločitve.« »Za kak.no igro ste bolj navdušeni? Za ameriško ali za evropsko?« Takole se je začelo. Dermastia je prvi »postartal« žogo na uvodni tekmi med Olimpijo in Ignissom. »Vsekakor za južnoameriški način igre, ki je bolj razgiban in ne tako trd kot pri vzhodnih narodih.« »Igrali ste v italijanski reprezentanci proti Jugoslaviji v Pesaru. Kdo od Jugoslovanov vam je najbolj ugajal?« »Kotač, Radovič in Daneu.« ANTONIO ZORZI, ITALIJAN, STAR 29 let, geometer, že nekaj let eden najuspešnejših italijanskih strelcev v košarki. Zato smo ga vprašati, zakaj nikdar ne nastopa v reprezentanci? »To je neke vrste diskriminacija,, ker sestavljalci državne reprezentance upoštevajo izključno petorki Virtusa in Slmenthaia, drugi pa ostajamo na ta način pozabljeni.« »Kako vam ugaja igra Jugoslovanov?« Branil bo doktorsko disertacijo „Majhni“ v senci „velikih" Koristno zimsko prvenstvo košarkarjev — Tri mesece v borbi pod koši REZULTATI IN VRSTNI RED tlotomoriini : Crvena zvezda 97:78 (35:35), Olimpija : Ignis 102:% (88:88, 46:43), Motomorini : Ignis 84:73 (44:35), Olimpija : Crvena zvezda 88:80 (39:34), Crvena zvezda Ignis 90:71 (52:35), Olimpija : Motomorini 72:57 (51:36). 1. Olimpija 3 3 0 0 262:2133 6 2. Motomorini 3 2 0 1 238:225 4 3. Crv. zvezda 3 1 0 2 248:256 2 4. Ignis 3 0 0 3 240:2(76 0 Poročali smo že, da bo Ijubljan-s5a košarkarska podzveza organi-z(raLa, po zgledu Beograda, stalno finsko prvenstvo koišarkarjev in v°šai-karic na svojem področju. Do i*res>ni(5itve tega sklepa je že pri-s ,atični Djoka, ki je v določenem roku 4 let dokončal ekonomsko fakulteto v Beogradu, leta 1955 odšel na univerzo v Pavio — ki je znana po svoji visoki kvaliteti — kjer je študiral na fakulteti za ekonomske socialno-politične vede, letos 25. marca pa bo že branil doktorsko disertacijo o temi »Socialno, ekonomsko in politično stanje v Bosni in Hercegovini v času Avstro-ogrske monarhije in posledice tega stanja«. Naš razgovor z njim se torej ni vrtel okoli košarke, pač pa prav okrog tega zanimivega vprašanja. Sam nam je povedal tole: »Ko sem doštudiral v Beogradu. sem si želel nadoknaditi vrzeli, ki so nastale pri mojem študiju zaradi udejstvovanja v športu. Hkrati bi se rad izpopolnil v jezikih in zalo sem se odločil za študij v Italiji. Ker sem se vpisal na univerzo v Paviji, sem hkrati tudi tri sezone igral pri klubu Pavia, sedaj pa nastopam za Motomorini v Bologni. V 3 letih sem se perfektno naučil italijanščino — čeprav prej nisem znal niti besede — istočas- Tekst: Tone Bančič in Malic Dermastia - Foto: Dušan Skerlep Maser Ignisa Ca-pellini, je bil zelo skrben do svojih varovancev. Zato je takoj v odmoru finalne tekme med Ignisom in Crveno zvezdo temeljito pregnetel igralca Zorziia. no pa sem opravil 16 izpitov, pri katerih sem dobit povprečno oceno 9. Dolgo časa sem pripravljal disertacijo in napisal 400 tipkanih strani, to pn na željo svojega profesorja Curatta Federi-ca, ki predava moderno zgodovino. Pri tem delu mi je pomagala žena Dubravka s prevodi iz angleške, nemške in ruske literature. Ko bom obranil disertacijo, se bom v aprilu vrnil v Jugoslavijo, da bom odslužil kadrovski rok v JLA.« »Kako pa sodite o igralcih, ki nastopajo v inozemstvu?« »To sta dve vrsti igralcev. Eni gredo v inozemstvo prevsem zaradi specializacije v študiju, hkrati pa se ukvarjajo s športom, da lahko plačujejo visoke takse na fakultetah. Ta skupina ne kvari ugleda naši domovini, ampak bodo takšni študentje —■ igralci po povratku domov lahko precei koristili. Drugi pa so tisti, ki gredo v inozemstvo boli iz avanturističnih nagibov in nimajo resne volje za študij. Le-ti prav gotovo škodijo vsem onim, ki bi se radi v inozemstvu izpopolnili za svoje bodoče poklice. Zato bi morala Košarkarska zveza Jugoslavije, pa mimogrede še ostale športne zveze, najti pravo razliko med tema dvema skupinama in kontrolirati študijske uspehe takšnih igralcev. S tem bi preprečila, da bi bili resni študentje žrtve neresnih nagibov nekaterih mladih ljudi. Lahko rečem, da sem v svojem namenu uspel, seveda le z veliko upornostjo. Bila na ie ta pot trnova in ne bi želel, da bi se tudi drugim tako godilo kot se je meni.« »Kakšno je vaše mnenje o košarki v Jugoslaviji?« »Glede na ostale dežele na Zahodu in Vzhodu je pri nas v košarki zastoj. Najti bi bilo treba pametno rešitev glede finančnih pogojev, rekvizitov in predvsem glede dvoran, kajti le ob takšnih možnostih bo tudi naša košarka lahko uspešno napredovala. To pa še tembolj zaradi te*a, ker je trenerski kader na vodilnih mestih zelo dober.« Tovarišu Andrijaševiču smo zaželeli mnogo uspeha ob njegovi bližnji težki nalogi in prav tako na športnem področju, upajmo pa, da mu bomo lahko že čez nekaj mesecev čestitali kot doktorju socialnih in ekonomskih ved. Leto XV. Štev. 2 Stran 3 aže, da j« letošnja zima bolj naklonjena športnikom, ki imajo opraviti z žogo, kot pa tistim, ki se ukvarjajo s smučmi in drsalkami. Nič čudnega ni, če se vneti pristaši nogometa že sedaj vprašujejo, kako je z našimi nogometaši. Precej bralcev se je že obrnilo na nas z vprašanji, ali že trenirajo, ali bo kaj sprememb v moštvih, kaj je s trenerji in podobno. Nič drugega torej, kot na pot! Začeli smo kar v Ljubljani in obiskali nogometaše Krima, Grafičarja ter Ljubljane. Pri Krimu: precej utrujeni Dogovorili smo se za sestanek. Tov. Remic, ki že leta živi za svoj klub na Rakovniku, nam je povedal marsikaj zanimivega. — Tisti, ki dobro poznajo naš klub, vam bi zanesljivo povedali, da smo posvetili v zadnjem času največ pozornosti mladim. Sicer pa rezultati sami dovolj jasno govore. S pionirskim moštvom smo lahko zadovoljni — prvo mesto v njihovi skupini — kaj hočemo še več? Mladinci? Nič slabši! Marljivi so bili in uspeh ni izostal. Ob koncu jesenske sezone so tudi oni obstali prav na vrhu lestvice. V konkurenci mladih moštev so naši dosegli spet prvo mesto. Z drugimi besedami — naš naraščaj je dosegel popoln uspeh in na to smo zares ponosni. Vse te ekipe imajo svoje trenerje iz vrst starejših nogometašev in gotovo je resno delo vseh skupaj zagotovilo uspeh. Razumljivo, da bo največ naših prijateljev zanimalo, kako je s prvim fbeštvom. Moramo priznati, tistih 1000 do 1500 ljudi, ki se vneto shajajo vsako drugo nedeljo na našem igrišču, je že precej nestrpnih. Pri nas zvoni telefon, pa tudi na cesti se suče pogovor o naših nogometaših. Prvo moštvo Krima je v začetku prvenstva odlično startalo, kmalu pa so se pokazali znaki utrujenosti. Dve leti napornih borb v kvalifikacijah sta seveda zapustili sledove. Igralcem je zmanjkalo sape prav takrat, ko je bila borba za točke najhujša. Tako smo obstali šele na šestem mestu, vendar smo tudi s tem zadovoljni. Naš namen iid<& U&le kvaliteto. je namreč, da se letos obdržimo nekje v sredini prvenstvene lestvice. Veš letošnji spomladanski del bo le nekaka priprava na prihodnjo sezono, kajti takrat bodo naši cilji že nekoliko višji. Pripravljamo namreč pomladitev našega ligaškega moštva — odtod taka pozornost mladim. Nekaj novic je tudi v moštvu samem. Znano je, da je dosedanji trener Fajon zapustil klub, njegovo mesto pa je za sedaj prevzel tov. Markovič. Le-ta ima na razpola- go dovolj igralcev, saj so v spisku prvega moštva naslednji nogometaši: vratarji Jazbinšek, Slevec, Florjančič, Karadja in Horvat (zadnji je pred nedavnim prestopil v naš klub iz Sobote), branilci Bunc, Rozman, Kosmač, Pušler in Okretič, krilci Matos, Gabrovšek, Rezar, Čampa (prišel iz Grafičarja), Bare-šič in Hočevar, srednja krilca Česen in Razbornik ter napadalci Bergelj. Kržin, Malec, Marjanovič, Tomi, Škraba, Kiš, Žugič, Bohinc, Kastelic in Hočevar. V torek smo imeli prvi sestanek z igralci, v petek pa so pričeli s treningom. Trenirali bodo trikrat tedensko, večinoma zunaj. V načrtu imajo smučanje, pa tudi drsali bodo, če bo voda na ribniku zra- Sestava moštva — tako nasplošno Pet napadalcev je v vsakem moštvu. Od teh je brez dvoma najvažnejši srednji napadalec, včasih mu pravijo tudi icenter-for«, kar se lepše siliši. Desno in levo zraven njega nastopata še dva igralca, dve zvezi. Ti trije predstavljajo notranji trio. Za center-iora določajo še danes starejšega, prekaljenega borca. Nič ne dč, če ni več tako uren, kot je bil nekdaj. On njega samo pričakujejo, da bo uspešno vodil napad, po tem ali onem sistemu. Zvezna napadalca morata biti dobra strelca; po domače »šuterja«. Za kmete tam ni zaposlitve. (Kmet smo rekli svoj čas igralcu, ki je bil »pismen« samo na eno nogo.) V novejši dobi srečujemo na igriščih vedno manj kmetov. Kvečjemu je dovoljeno, da se tak igralec še sprehaja na krilu. Zdi se mi, da so krila prišla nekako ob svojo pomembnost. Da je temu, resnično tako, lahko opazimo na vsaki tekmi. Pohabljenega ali kako drugače zapostavljenega igralca »odloži« kapetan moštva dosledno na zunanjo stran napada. Tam bo še najmanj v napotje! So bili časi, ko smo postavljali na krila naše najboljše. Bili so to najhitrejši tekači in v stanju, po še tako ostrem sprintu, v pravem času podati žogo v sredino. Njihova zasluga je bila, da se je igra bliskovito prenašala iz polja v polje. Od te peiorice napadalcev je odvisen uspeh vsega moštva. Zato mora biti napad homogena, borbena enota, odred (pisano z malo začetnico!), ki ima pred seboj samo en cilj in eno nalogo — spraviti žogo po najkrajši poti, čimprej in čimvečkrat v nasprotnikovo mrežo. Brez nepotrebnega oddajanja, preigravanja in drugih tehničnih fines! S »špič-ko«, »krevljo« ali s »Španom« oplazi, o dragi napadalec, kolikor moreš močno, čim se znajdeš v bližini nasprotnikovih vrat! Videl boš, da boš žel ovacije s strani vseh navijačev — čeprav boš zgrešil-gol! ven igrišča zmrznila. Pred sezono je seveda na sporedu tudi nekaj prijateljskih tekem, ki jih bodo odigrali ob slovenski obali. Zanimivo je tudi to, da so dobili nekaj povabil za gostovanje v tujini. Igrali naj bi na Dunaju z moštvom avstrijske B-lige, razen tega pa še v Salzburgu in Celovcu. Datum teli gostovanj pa še ni natančno določen.« Pri Grafičarju: bilo je precej težav Naš naslednji obisk je veljal tov. Sintiču, predse dni ku Grafičarja. Kaže, da so morali v tem klubu v zadnjem mesecu premostiti precej težav. V klubu je bilo čutiti nekak razkroj. Igralci prvegu moštva so hodili drug za drugim v pisarno kluba in prosili za izpisnice. Uprava je sklicala sestanek in tam so se pogovorili o marsičem. Med drugim se je izkazalo, da so dobili nekateri nogometaši ponudbe, naj bi prestopili v druge klube, ki so jim nudili materialne ugodnosti. Pravijo, da je bila letošnja »tarifa«; za prestop okoli 40.000 dinarjev. No, konec koncev so se le sporazumeli in v klubu je spet vse po starem. Nogometaši bodo pričeli s treninom 15. januarja, moštvo pa bo v glavnem takšno, ko-t je bilo v jeseni. V klub ni prišel nihče, izpisnico pa sta vzela Čampa in Ekart. Trener Rupar bo imel na razpolago naslednje igralce: vratarja Blatnik in Reba, branilci Zabukovec, Snoj, Gruden in Hribar, krilci Loboda, Smole, Novak, Čebular, napadalci Planžič. Podobnik, Potočnik, Podgoršek. Humar, Barna in še več mladih igralcev. P S? Krilci, včasih smo jim rekli »halfi«, so največji garači. Trije so in kadar je moštvo v napadu, pritiskajo kar se le da — če je moštvo v obrambi, pomagajo reševati, Tako do konca tekme ne pridejo do počitka. Zato morajo biti ti fantje skrajno vzdržljivi in požrtvovalni. Duša vsega dogajanja na igrišču je srednji med njimi. Cimvečji je po postavi, toliko lepši ima pregled. Dobra glava pri njem je zelo zaželen rekvizit. On in tudi njegova stranska pomočnika nikakor ne bi smeli biti kmetje. So hrbtenica moštva in jim je dovoljeno tudi streljanje na vrata. To se pri nas redko dogaja. Krilci so običajno izvajalci prostih in kazenskih strelov. Tudi metanje žoge iz outa je največkrat delo krilcev. Naši trenerji so včasih vztrajali na tem, da so se naučili metati žogo iz outa prav vsi. Umetnost, vreči žogo z roko več kot 30 metro-v, pa je zdaj prešla v pozabljenje Skoda! Koliko zamujenih priložnosti, podati soigralcu žogo preko glav presenečenih nasprotnikov daleč v polje. Kadar je nanaslo, da smo morali postaviti novega branilca, smo med kandidati skrbno izbirali. Predpogoj? Primerno krepka postava, zanesljiv in močan volej-udarec z desno in levo nogo. Pa to še ni bilo vse, kar smo pričakovali od dobrega branilca. Borbenost, okretnost in preudarnost so bile zaželene. Priznam, redko smo našli tako popolnega človeka. Nekdaj je bila edina, zato pa sveta dolžnost branilcev, da so nasprotniku odvzeli žogo in jo brez vsakega oklevanja vrnili nazaj, čimdalje od lastnih vrat. Prvi del te dolžnosti je še sedaj v modi. Drugo, to je odstranitev nevarnosti z močnimi, dolgimi odbojnimi udarci nazaj v polje, ne spoštujejo več. Na veliko grozo klubašev in nas strokovnjakov si danes dovolijo branilci v lastnem kazenskem prostoru tvegane kombinacije, preigravanje in še več takih umetnosti. Do gola pride najlaže iz gneče pred lastnimi vrati in največkrat so tega krivi nepreudarni branilci! Obiskali smo ljubljanske klube -Po kratkem odmoru spet na igriščih Treningi bodo za zdaj na igrišču Svobode na Viču. pred sezono pa bodo odigrali nekaj prijateljskih tekem po Sloveniji. Tov. Sintič nam je zagotovil, da je sedaj stanje v Grafičarju popolnoma dobro, nogometaši pripravljeni za trening, vse nevšečnosti v zvezi z odhodom v 'druge klube pa odpravljene. »Tisti, ki so mislili, da bo Grafičar razpadel, so se zmotili,« je zaključil tov. Sintič. Pri Ljubljani: vse po starem Tov. Bizjaka smo našli pri delu. Kadar se je treba pomeniti o nogometu, je seveda takoj na razpo* lago. Utrgal si je nekaj minut svojega dragocenega časa in nam povedal, kaj kujejo nogometaši Ljubljane. »Prišli ste ravno prav, kajti prav ta teden smo pričeli z rednimi treningi. Na prvem treningu se je zbralo lil članov prvega moštva, z drugo besedo prav vsi, razen tistih, ki so imeli ta dan popoldne pouk v šoli. Secfaj bomo trenirali vsak teden dvakrat, že v februarju pa bomo pričeli s prijateljskimi tekmami, da bi bilo moštvo čimbolj vi-grano, ko se bo pričelo prvenstvo. Igralci, ki bodo nastopali za Ljubljano so tile: vrataria Zupančič in Istenič, branilci Čretnik, Zorko in Trinko, krilci Kožuh, Djukič, Bogataj. Herman, napadalci Stojanovič, Gosar, Brezigar, Djokič, Lezič, Haneman in Nikič. Novi član moštva je Prelovič, ki je prišel iz Krima. Kluba ni nihče zapustil.« Pred nedavnim so nogometaši Ljubljane prejeli povabilo, da bi poleti gostovali v okviru mednarodne železniške unije na Švedskem Nekdaj je tudi med vratarjem in branilci vladalo popolno soglasje. Pravi cas so se sporazumeli, danes pa branilci vratarja ne upoštevajo kot bi bilo treba. Tam kjer bi zadostovala intervencija enega, se vpletejo kar vsi trije. Rivali-teta, nezaupanje? Na vsak način pa tudi to trga simpatizerjem živce! Branilca sta dva, vratar eden in on je poslednja »instanca«. Od njega je odvisno vse. Uspeh ali neuspeh. Zato uživa vedno in povsod največjo pozornost. Ki-bici (moškega ali ženskega spola) ga obožujejo ali pa mu med tekmo preklinjajo ožje in daljno sorodstvo. Ni nujno, da bi bil vratar po postavi podoben Tarzanu. Tudi ni potrebno, da bi imel vse lastnosti človeka-opice, kot si to želijo klubski pripadniki. Potrebna sta mu pa prisotnost duha in refleks. Vratar mora veliko vaditi. Loviti žogo in preizkušali trda tla z mačjimi skoki, v teh umetnijah je lahko mojster. Vse to mu pa ne pomaga veliko, če ne ve, kateri položaj je zanj najugodnejši, da lahko prestreže žogo, kadar gre za res. Srce me boli, ko gledam sicer dobrega vratarja, kako nerodno se postavlja v svojih vratih. Vedeti bi na primer moral, da so visoko streljane žoge najbolj nevarne. Težko je preračunati njihov let in vratar, ki ga preseneti tako streljana žoga izven vrat, jo bo največkrat lahko pobral samo še iz mreže. Skočiti neki stvari nasproti je lahko, skočiti nazaj za žogo je tožko a!i celo nemogoče. Zato poslušajte moj nasvet! Kadar se bliža, četudi še od daleč, nevihta, bodite oprezni in ostanite na gol-črti. Tudi ne poskušajte posegati v dogodke pred vašimi vrati, če niste popolnoma prepričani, da bo vaša intervencija tudi uspela. In še nekaj mi ne gre v glavo. Zakaj, vraga, mečete vratarji sedaj žogo nazaj v polje kar z roko in je ne brcnete z nogo kolikor mogoče daleč od sebe? Žoga vržena z roko je vedno počasnejša od tiste, ki smo jo degažirali z nogo. Koliko neprijetnosti je že bilo prav zaradi te »modne« novosti 1 in Finskem. »Odšli bomo seveda samo v primeru, če se bo moštvo v spomladanskem delu tekmovanja dobro plasiralo. Igralci pričakujejo sezono z velikim optimizmom — na prvem treningu se je izkazalo, da so že precej lačni žoge.« * Igrišča so torej oživela. Prav ta teden so slovenski ligaši spet pričeli s treningom. Igralci se bodo trudili, tako vsaj obljubljajo, trenerji so pripravili načrte in čez dva meseca jih bomo spet videli v prvenstvenih borbah. Izprememb ne bo veliko, čeprav je bilo nekaj poizkusov, da bi nekateri spremenili barve kluba. Poizkušali so celo s »črnimi fondi«, vendar stvar ni uspela. Vse to nam potrjuje, da nogometaši ne poznajo mrtve sezone — tudi takrat, ko je na papirju odmor, se v nogometu marsikaj dogaja. V. Ž. 15 „naj“ s turnirja... Najboljši igralec: Minja (Crv. zvezda). Najuspešnejši strelec: Daneu (Olimpija) — 93 košev. Najboljši izvajalec osebnih metov: Inniss (Motomorini) — 91.6%. Najduhovitejši igralec: De Carli (Motomorini). Najstarejši udeleženec: Romanut-ti (Ignis) 33 let. Najmlajši udeleženec: Belič (Crv. zvezda) — 17 let. Najvišji: Innis — 202cm. Najmanjši: Kristančič — 173 cm. Najtežji: Dermastia — 112 kg. Najnesrečnejši: De Carli. Imel je številko 13, ki menda njegovi ekipi v finalu ni prinesla sreče. Najbojevitejši: Dermastia. Najbolj disciplinirana ekipa: Ignis. Najbolj oglušujoče žvižganje: na tekmi Olimpija : Motomorini zaradi sojenja sodnikov. Največje navdušenje: v drugem polčasu te tekme, ko je Olimpija izenačila in na koncu zmagala. Najbolj kočljiv in učinkovit prizor: poljub kapetana Ignisa košarkarici Olimpije, ko je prejel pokal ob zaključni ceremoniji. Stara je to resnica. So ljudje, ki jih skozi celo življenje zasleduje smola. Taki niso poklicani za goimana — ta mora imeti poleg vsega znanja in spretnosti tudi — srečo! Nogometna tehnika nekdaj in sedaj Živimo v času nezaslišanega napredka na vseh poljih! Z naglico in skokoma napredujemo. Reaktivci dvigajo visoko tja gori pod nebo hidrogenske bombe, raice-te nosijo v vsemirje satelite (vsaj zdaj!), dvignil se je standard in tehnika, skratka vse, in ni čudno, da tudi nogobrcar-ska tehnika. Kar je res, je res. Današnjim smo bili mi, prastari Slovani, na tem polju pravi začetniki. Kaj vse ume-jo danes nogometaši! Stopanje, dropanje, driblanje, igra z glavo, streljanje na vrata iz vsakega položaja — iz obrata, z levo in desno, to je zanje igrača. Vse te umetnije imajo takorekoč v mezincu leve noge! Le v igri z glavo se mi zdi, da smo bili malo boljši. Ker smo že zgodaj spoznali resnico, da glava na ramenih nogometaša ni samo za to, da z njo od časa do časa butneš z žogo. Je glava oziroma to, kar je v njej, tudi »elo važna stvar! Torej vse priznanje sedanjemu tehničnem znanju! Toda ali je to dovolj veliko nadomestilo za vso tisto fanatično požrtvovai-nost in voljo do zmage, ki je bila tipična lastnost vseh tedanjih nogometašev amaterjev? Tistih, ki si niso delali skrbi, kako visoka bo nagrada po končani tekmi, in šo se zadovoljili s skromno večerjo? Nič ne dč, časi so drugi! Zato pa želim v imenu vseh »starih« našim sedanjim nogometašem v novi sezoni čimveč uspe- hov! (Konec) Zame je bila to nekakšna prelomnica v moji atletski karieri. Prej me je treniral, kot sem že povedal, Kumar. Nekaj sem se sicer naučil, toda naprej ni več šlo. S prihodom Žerjala v Celje pa sem spet krenil z mrtve točke, če ne toliko glede rezultatov, potem bolj glede tehnike teka čez ovire. Žerjal sicer ni bil trener, toda imel je, kot kaže, izreden dar opazovanja. V svoji dolgi karieri, najprej v Italiji in potem v Jugoslaviji, je videl mnogo sveta in večino najboljših atletov. Opazoval jih je in se marsičesa naučil. Zame je bilo še posebno pomembno, da se je spominjal Amerikancev, ki jih je videl na olimpijskih igrah v Londonu. Zanimivo ga je bilo poslušati, toda to še ni bilo vse. Postavil je oviro, nekoliko niže sicer, ter demonstriral prehod čez oviro. Zame je bilo najbolj pomembno, da mi je pokazal napad na oviro in pa to, kako moram za oviro priti naprej, ne pa navzgor. Pravzaprav so bili to osnovni elementi moje današnje tehnike, ki sem jih kasneje samo še izpopolnjeval. Kot je vsako leto običaj, je bila ob koncu leta na vrsti zima. Naše društvo nam je hotelo tedaj omogočiti redne priprave in so nas poslali v Sežano. Tam naj bi trenirali pod vodstvom Žerjala, ki je bi doma iz Dutovelj in je tam živel izven sezone, pozimi. Menili so, da bi trenirali zunaj, toda doživeli smo ono strašno zimo, ko je bilo tudi na Primorskem dovolj in preveč snega. Tako smo bili »obsojeni« na trening v telovadnici.. Delali smo resno, vsak dan. Sam sem bil dvakrat po 14 dni v Sežani in kljub temu, da je telovadnica majhna — samo eno oviro sem lahko postavil — sem se naučil napada na oviro in prav to je bil zame tisti prelom, ki sem ga že omenil. ~ Prišlo je olimpijsko leto 1952. Uvrstili so me med kandidate in vedel sem, da moram teči 14.8, če hočem potovati na igre v Helsinke, Prva polovica te sezone je bila kot zaklela. Vedno, kadar sem tekel 110 m z ovirami, je bil rezultat 15.1. To je bil sicer nov slovenski rekord, s katerim pa nisem bil prav nič zadovoljen. Ta nesrečni rezultat se je kar naprej ponavljal. Naj sem nastopil v Celju, Mariboru, v Ljubljani ali kje drugje, štoperice so se vedno ustavljale na 15.1. Tudi tekmovalni pogoji so bili kaj različni, od odličnih pa do slabih, učinek pa je bil vedno enak. Prav jezen sem že postal. 21. junija je bil miting v Celju in prav o tem bi bilo dobro povedati nekaj besed. Tekel sem svojo običajno progo, čez visoke ovire in na cilju so bili določeni za prvega trije ča-somerilci. Toda prosim, to kar pripovedujem sedaj, morale vzeti pod geslom: relata relero. Časomerilci so štopali takole: 14.8, 14.8, 14.9. Po atletskih pravilih bi moral torej kot končni rezultat obveljati čas 14.8, kar bi pomenilo ne le nov slovenski in jugoslovanski rekord, ampak tudi izpolnjeno olimpijsko normo. Ta šala — zame pravzaprav ni bila šala — pa je nadalje potekala takole: prvi časomerilec pokaže svojo uro in reče: »Jaz imam 14.8.« Drugi se obrne do tretjega z vprašanjem: »Koliko pa imaš ti?« Tretji je imel dejansko izmerjen čas 14.9, toda, kdo ve, zakaj je rekel, da ima 14.8. Sedaj je bil na vrsti drugi, da pove čas vrhovnemu sodniku na cilju. Mislil si je: »Oba imata torej 14.8, prav nič n& bo narobe,, če rečem jaz, da imam 14.9. To bo videti lepše, predvsem zato, da ne bo kdo rekel, da smo čas naredili.« Rečeno, storjeno. Veliko je bilo seveda začudenje, ko je tretji uradno rekel, da mu štoparica kaže 14.9. Sedaj pa drugi ni hotel verjeti. Obrnil se je do tretjega, zakaj mu je rekel, da ima 14.8. Ta mu je pa pokazal uro z besedami: »Poglej, imam 14.9.« Drugi je medtem uro že odstopat in tako je bil rezultat le 14.9, čeprav sem tekel dejansko za desetinko sekunde bolje. Borba ali bolje lov na olimpijsko normo se je nadaljeval. Stvar pa je bila nerodna v toliko, ker sem imel komaj teden dni kasneje zadnjo priložnost za dosego norme. Iz optimista sem se začel spreminjati v pesimista in že sem videi, kako gredo olimpijske igre po vodi. Na srečo pa smo imeli v Zagrebu idealne pogoje. Kako /S pravzaprav vse odvisno* od slučaja! Če bi bil takrat dež ali morda veter v prša, bi ne bilo nič s potovanjem v Helsinki. Prav lahko bi se zgodilo tudi to, da bi razočaran zaključil svojo atletsko kariero. To je danes sicer težko reči, toda možno bi bilo tudi to. Lahko priznam, da sem šel v Zagreb z nekoliko neprijetnim občutkom in da se tudi pred startom nisem počutil najbolje. Pošteno mi je odleglo, ko so sodniki objavili, da sem dosegel tistih 14.8. Toda duševnega trpljenja še ni bilo konec. Posnemajte Tržačane! MULEJ, ŠTEFE, KRIŽAJ, BRATA LUKANCA IN BRATA KRMELJA BODOČI INŠTRUKTORJI IN TRENERJI @ POTREBNO JE SAMOSTOJNO DELO KLUBOV IN POSAMEZNIKOV! »Z največjim veseljem moram poudariti, da so prvi začeli z delom Tržieani. Po' vesteh iz Tržiča bodo že sedaj začeli z vadbo Stefe, brata Krmelja in še drugi znani tržiški alpski smučarji. Obljubili so, da bodo vzgojili nov alpski rod smučarjev, ki bo prej ali slej uspešno za- f nog je končno vendarle tu. 3 Sicer ga je ponekod morda le za prgišče, je pa le im prav hi bilo1, da ga temeljito izkoristimo. Vd načrti, ki smo jih zadali pred sezono, bi morali prav sedaj najti odmev in pravo pot k utrditvi smučarskega športa v Sloveniji. — Y uredništvo smo povabili pred- — sedEtka tehnične komisije pri SZS — tov. Maksa Završnika z željo, — naj nam zaupa novosti tik pred — letpSnjo tekmovalno sezono. — Kakšno je stanje z novim nara- — ščajem pri vseh treh disciplinah — in kfe Bodo naši tekmovalci na- — stopili, seveda na tujih in doina- — čih smučiščih? O vsem tem je — tov. Završnik povedal dovolj za- — nimivega, kar nam kljub vsemu — vliva precejšen optimizem. Klubi morajo prijeti za delo Vemo, da se v tujini že nekaj ted- Skakalci imajo svoj načrt Zvedeli smo, da borno' imeli že v tem mesecu in v začetku februarja tudi nekaj tekmovanj v ožji domovini. Najprej naj omenimo republiška prvenstva: v klasičnih disciplinah bo 30. januarja in 1. februarja v Kamniku, v alpskih disciplinah v Ravnah za I. in II. razred v istih dnevih, 24. in 25. januarja pa v Idriji za III. in IV. razred. Skakalci bodo imeli tekmovanje v samostojnih skokih v Logatcu. No, ker smo bili ravno pri skakalcih. smo hoteli kar takoj zvedeti, kako bo z njimi v tej sezoni. »Kajneda, rad bi najprej vedel, kateri skakalci bodo letos zastopali našo državo doma in v tujini? Naj jih naštejem: Langus, Zidar, Krzna-rič in Rogelj, k tem pa se pridružujejo' Oman, Jemc, Pečar. Eržen, Zajc, Brilej, Curk. Kar takoj moram reči, da se mlajši odločno prerivajo v ospredje. Jemc je nedvomno med našimi najboljšimi, temu — Beseda je stekla o načrtu, ki ga — imajo naši skakalci. Preden se — bodo udeležili raznih mednarod- — nili tekem, bodo posamezni tek- v Švicarska telovadna zveza posveča pripravam za prihodnje olim- — movalci v semestralnih počitni- pijske igre veliko pozornost. Da bi — cah odšli v razne kraje Slove- čim uspešneje pripravila svoje kan- — nije. Njihova naloga ho. povsod didate, je letos v specialnih tečajih — tam, kjer je skakalnica, pripra- — vili nov kader, ki ga bodo po — svojih močeh usposobili za prve — nastope. Pri tem pa se bodo tu- — di sami izpopolnjevali, tako da obdelala« že vse v poštev prihajajoče telovadce.. Te specialne, telovadne tečaje vodijo priznani mednarodni mojstri, kot Reusch, Stalder, Adatle in drugi, ki svoje znanje in — bo imela tekmovalna komisija sposobnosti prenašajo na nad 30 bo- — pri sestavi reprezentance lažje dočih kandidatov za olimpijske igre. v 1 m x j l j 1 • 1 »j* "7 r,-, ^ 1rl s-i on Q i r i n n r i i r» 7' — delo. Ta načrl bo treba izpolniti — in od njega si tudi največ obe- — tamo! SZS misli tudi na »staro gardo« nov kosajo med seboj najboljši ev- P« bosta delala družbo po vsej ver- ropski in celo ameriški smučarji. Pred kratkim je nadvse uspela znana avstrijsko-nemška skakalna tur- jetnosti Oman in Pečar. Sicer pa, kdo ve, kakšna presenečenja nas še čakajo v tej sezoni. Trenerja Pri- znano je, da se Švicarji niso udeležili niti zadnje olimpiade, niti svetovnega prvenstva. S tem pa ni rečeno, da ne gredo z dosežki sodobne telovadbe naprej. Nasprotno, po svojih opazovalcih spremljajo razvoj v svetu in skušajo mlado generacijo usposobiti in prilagoditi novih zahtevam. Tov. Završnik se je ves razvnel. Pri tem pa se ne gibljejo samo okrog orodne telovadbe, ampak slednjo izdatno dopolnjujejo z raznimi skoki, vajami za moč in igrami. Tako pri njih! Kaj pa pri nas? Naša mlada vrsta je na zadnjem svetovnem prvenstvu dosegla izreden uspeh, saj je zasedla 6. mesto. Zdaj pa bo treba to mesto ne samo „ej., ki« „o lete, ».»d. SjKIS™ kmalu dobiti odlične tekmovalce,« svojo udeležbo odpovedali. Škoda, verjetno smo prav s tem že marsikaj zamudili! Zatorej: katerih tekem se bodo naši smučarji v tujini sploh udeležili? Dobili smo tale odgovor: v »Tekačice so odšle v Grindelwald v Švico, od tod pa bodo odšle v San Martino di Castrozza. Za tekače še ni nič točno določenega. Alpski tekmovalci bodo po vsej verjetnosti odšli prihodnji teden v Kitzbtihl, ker pa ni bilo potrebnega razumevanja im ukrepov s strani klubov, se ne bomo mogli udeležiti tekem v Megeves.« Na vprašanje, kaj bi morali klubi storiti za svoje člane, ki naj bi nastopili v teh krajih, nam je tov. Završnik pojasnil tole: »Klubi niso preskrbeli potrebnih viz, niti niso prispevali denarja za vožnjo od Kitzbiihla v Megeves. Zato je priskočila na pomoč SZS in tekmovalci, ki bodo nastopili v znanem avstrijskem alpskem centru, bodo podaljšali za nekaj dni svoje bivanje v Kitzbiihlu, kjer bodo trenirali pod vodstvom trenerja Magušarja. Na vsak način moramo priti do tega, da bodo klubi bolj skrbeli za svoje člane in znali pravočasno poiskati vse potrebne vire za izpopolnjevanje njihovega znanja. Dejavnost je torej osredotočena v klubih!« »Kdo so naši najbolj perspektivni vrhunski alpski smučarji.« smo z zanimanjem prekinili predsednika TK pri SZS. »Tile so: Klinar Stanko', oba Čopa, Janez šumi, Lakota, Lebe, oja deklet pa prav zanesljivo Zupančičeva, Ankeletova in Rutarjeva. Ti bodo’ odpotovali skupno z Dornikom in Petrom Križajem v Avstrijo, seveda pa bodo trenutno najboljši tekmovali.« »Kaj pa Zugovic?« »Ta fant mora najprej izpolnjevati vse obveznosti do družbe, potem bomo pa tudi njega vključili v sestav naših vrhunskih tekmovalcev.« »Pa vendar, ali imamo še kaj izbire med alpskimi smučarji?« »Seveda! Nikakor ne smemo pohabiti nekaterih Kranjskogorčanov, ki se bodo ob novi žičnici prav gotovo še vse bolj izpopolnili. Spet pa je vsa skrb na klubu in na strokovnem vodstvu, kako se bodo ti fantiči izpopolnjevali.« je bil odgovor. ko je začel pr povedovati o tem, kako je SZS zastavila vse sile za to, da bi vključevala v svoie vrste in k aktivnemu delu naše bivše tekmovalce. Po njegovem prepričanju imamo v naših starejših -.kanonih« najboljše moči, ki bi se ob nenehnem iz po pol n 'e vanj u v seminarjih in tečajih izvežbnli v inštruktorje in trenerje. Na vpra' nie, ali je SZS doslej že kni ukrenita za pritegnitev teh smučarjev, smo zvedeli naslednje: braniti na prihodnji olimpiadi, marveč bo treba stremeti tudi za še boljšim uspehom. Če pa hočemo to doseči, moramo posvetiti nekaj več pozornosti našim olimpijskim kandi- Trije velemojstri smučin Če bi izbirali najboljše smučarje na svetu in če bi morda računali kdo je med ljubitelji belih kristalov najbolj popularen, bi se gotovo vrteli v začaranem krogu treh imen: Toni Sailer, Jose! Rieder in Chiharu Igaya. Vsak izmed teh je dosegel na snegu vrsto uspehov, vsak ima v sebi nekaj posebnega. Tudi danes, sredi smučarske sezone, se mnogi vprašujejo, kdo bo letos tisti, ki bo pobral največ lovorik. Nekateri športni listi so izvedli celo anketo, na kateri je dobil prvo mesto Rieder. No, morda boste sami lahko presodili, kdo ima največ možnosti, mi pa vam bomo postregli z osnovnimi podatki vsakega oid teh treh mojstrov smučanja. Toni Sailer - profesionalec ali amater? Coirtina — mesto, ki si ga je Toni Sailer menda najbolj zapomnil. Olimpijski dnevi so bili dnevi njegovega triumfa. Njegove tri zaporedne zmage pa niso vse, kar je dosegel avstrijski idol. Kar sedemkrat je že vpisan v knjigi svetovnih prvakov. Star je nekaj mesecev več kot 23 let, pravi pa, da še zdaleč ni izčrpal svojih sil pri smučanju. Kaže, da je njegovo nadaljnje smučanje zavito precej v meglo. V avstrijskem olimpijskem komiteju namreč žolčno razpravljajo o njegovem amaterskem statusu. Ni jim po volji, da Sailer služi precej mastne denarce s filmom. Po povratku iz Cortine se je njegovo življenje zares precej izpremenilo ... Se pred nedavnim je bil Toni Sailer navaden ključavničar. Delal je v svoji delavnici, zraven pa je seveda mnogo smučal. Ko se je vrnil z olimpiade, pa si je sezidal hišico v svojem rojstnem mestu Kitzbiihlu, v smučarski zibelki Avstrije. Danes je s Tonijem drugače. Nič več ni ključavničar, nič več ni človek, ki si ga lahko vsak dan srečali v Kitzbiihlu. Sedaj je na pol filmski igralec, z drugo nogo pa je v svojem hotelu. Njegov prvi Ulm »Košček neba« sicer ni bil dober, ime Sailer pa je kljub temu polnilo blagajne. Strogi sodniki amaterizma so že večkrat skočili na noge, Sailer pa meni, da ni nič hudega, če se njegovo ime pojavi na platnu. In od takrat snema Sailer Ulm za Ulmom. Njegov zadnji Ulm pa je »Srečanje v Kitzbiihlu«. Prav v tem Ulmu pa je Sailer storil tisto, kar je po vseh pravilih prepovedano — na Ulmskem platnu ga lahko vidimo, kako smuča po strminah okoli svojega mesta. Zraven vsega je Sailer naredil še en prestopek. Zgradil je hotel in mu dal ime »Sailer hotel«. Zagovorniki amaterizma pravijo, da je to najbolj enostavna prodaja smučarske slave. Mimogrede naj povemo, da so se pojavile na trgu še smučarske hlače »Sailer tex«, kar vse govori v prid tistim, ki menijo, da Sailer ne bo več smučal na olimpi-adah. In najbrž bo res tako.., Rieder rojen v nepravem času Tisti, ki so bili lani na prvenstvu v Badgasteinu, pravijo, da nihče ne vozi tako lepo kot prav Rieder. Zares, mladi Avstrijec je mojster sloga, ki mu nihče ni kos. Pravijo, da ima smolo, ker se je rodil skupaj s Satlerjem. Le-ta je namreč preprečil, da bi Rieder večkrat pokazal, kaj zna. Kljub temu pa je lani zmagal v slalomu in s tem prvič porinil Tonija s prestola. V obeh ostalih alpskih disciplinah pa mu je bil tik za petami. Eno drži — če bo Toni 'Sailer prenehal smučati, potem bo Josl, kakor mu pravijo doma, smučar št. 1. Seveda — tudi Rieder se je rodil tam, kjer so zrasli vsi njegovi sovrstniki — v KUzbiihlu. Smučal je v družbi Prawde, Moltererja, Saiierja. Ali si morete zaželeti boljših učiteljev? Zanimivo je, da se tudi Rieder ukvarja z gostinstvom. Svojega hotela sicer nima — je pa hotelski uslužbenec. Gibčni Japonec fgoya Mali smučar z • japonsko zastavico na prsih je že nekajkrat presenetil tekmovalce, trenerje in celo samega sebe. Še pred nekaj leti so ga vsi precej pomilovalno gledali, ko se je poganjal po smučinah najboljših Evropejcev. Danes je mladi Japonec najresnejši tekmec, na katerega računajo prav vsi. Smučarska zgodovina lgaye je seveda precej različna od ostalih. Ker je njegov oče ljubitelj smučanja, se ima pač njernu zahvaliti za redno smuko na japonski sveti gori Fudžijami. Tam se je naučil prvih korakov, zatem pa je odšel v Ameriko, kjer je preizkušal svoje znanje v Andih. Kmalu zalem pa je pričel s svojimi potovanji v Evropo. Sam pravi, da se v pravem gozdu palic odlično počuti. Ni mu do divjega smuka, ni mu do fantastičnih hitrosti, rad pa se zvija med vratci. Prav tu je Igaya dosegel največ, kar se doseči da. Njegova tehnika v slalomu je taka, da danes v smučarski terminologiji mnogokrat zasledimo — slalom »znamke Igaya«. In še nekaj je znano. Slaloma znamke Igaya ne zna voziti nihče razen Igaye samega. Pravi, da se na snegu počuti približno tako, kot na plesu. Nič mu ni naporno, nič težko. V mislih je vedno za dvoje, troje vratič naprej, gibe pa izvaja popolnoma avtomatično. menjal svoje učitelje. Temu zgledu naj sledijo tudi ostali klubi, ker bomo le tako začeli uspešno reševati najbolj pereč problem v naši smučarski organizaciji — zastoj pri vzgoji strokovnega kadra!« L. M. ■ k{&ko> ftoi? datom. Do danes v zveznem merilu ni bilo pravzaprav ničesar storjenega. Mednarodno tekmo, ki je bila z Vzh. Nemčijo, ne moremo prištevati k pripravam, treba bo — in to nujno — izdelati podrobni program priprav in takoj pristopiti k delu. Menimo, da ni dovolj, da le vsaka republiška zveza skrbi za napredek svojih telovadcev, marveč bo marala Zveza v Beogradu vsaj enkrat mesečno z nekajdnevnimi tečaji nuditi kandidatom pomoč, in to resno vsestransko pomoč. Čas hiti, treba ga je izkoristiti, ker se nam sicer lep uspeh iz Moskve več ne bo povrnil. K. G. Smučanje za mlade... toda dopust trenerjem] Bilo je ob novoletnih praznikih. Na poti z Vršiča smo srečali znanega alpskega smučarja in nekdanjega reprezentanta Žigo Prestorja. Ni bil sam, spremljala ga je skupina mladih smučarjev. Beseda da besedo in izvedeli smo za prijetno in koristno novico. »Bili smo na Vršiču — učili smo se smučanja. Pravega smučanja. Sedaj imamo tu pri nas nekakšno trenersko organizacijo ali enostavneje — vsak bo vzel nekaj mladih smučarjev in učili jih bomo. kadar nam ho le dopuščal čas. Povem ti. če bi se stvar obnesla, se pravi, če bi resno prijeli za delo. bi kmalu videli ugodne rezultate. Fantje so namreč zares nadarjeni, imajo pa tudi mnogo volje in pridni so.« Dan pozneje je zapadel sneg v Kranjski gori. Spet smo videli kopico mladih smučarjev, ki so se prav vešče poganjali po snegu. En sam pogled je bil dovolj za ugotovitev, da bi ti fantje lahko postali dobri smučarji. Preskrbljeni so z dokaj dobrimi smučmi, ne manjka jim nič drugega kot vaja in spet vaja. _ Že neštetokrat smo ugotavljali, da imamo najmanj dobrih smučarjev prav v Gornji savski dolini. Morda prav zato. ker niso imeli nikogar, ki bi našel toliko časa. da bi jih učil. Vemo pa tudi to, da hi mladi smučarji prav v tem delu Slovenije največ pomenili. Nikjer ni tako ugodnih snežnih razmer, nikjer ni tako dobrih smučarskih terenov in konce koncev lahko smučajo v bližnji okolici tudi po pet mesecev na leto. Še nekaj je pripomnil Žiga Prestor: »Največji učinek hi dosegli, če bi trenirali po nekaj dni skupaj. Jaz pa sem seveda v službi. Če bi mi kdo izposloval nekaj dni dopusta, bi bil trening zares uspešen.« Mimogrede povedano, taka investicija bi bila zares koristna. Dokler bomo imeli smučarje v Ljubljani in drugih krajih, kjer pogoji za trening niso tako idealni, bo uspeh mnogo manjši. Vedeti je treba, da bi 20 ali 50 smučarjev doma iz Kranjske gore, Mojstrane. Planice ali Podkorena, pomenilo zares veliko! Sekretar Atletske zveze Jugoslavije Artur Takač mi je namreč čestital in rekel: »Dragi Lorger, normo imaš, danes bomo poslali prijavo v Helsinke, upajmo, da je še čas.« Mene namreč niso prijavili v prvi prijavi in tako bi se mi lahko pripe-Dlo, da bi kljub normi »gledal« Helsinki le na .slikah in o ‘grah bral v časopisih. Psihoza je bila zares mučna in danes si upam trditi, da bi bil morda na Igrah boljši, če ne bi bilo te precej dolge negotovosti. Olimpijci, ki so bili že zanesljivo določeni in pa taki bot jaz, smo odšli na skupne priprave v Maribor. Do zadnjega trenutka nam tudi niso napravili olimpijskih »unilorm« in tako ie bila živčna vojna za nas kar mala. prehuda. Šele v trenutku, ko so tudi meni vzeli mero in mi dali napraviti obleko, som bil malo potolažen in umirjen. V Mariboru smo se pripravljali 14 dni v zelo dobrih pogojih, le ta psihoza, »da ali Jta« je nekatere strašno motila. Pred odhodom na olimpijske ‘gre — nazadnje je le prišel tudi zame odgovor iz Helsinkov sem še enkrat nastopil in zopet tekeT 14.9. Sanje so se mi torej izpolnile. Dobil sem potni list in v mislih sem si že risal potovanje po mnogih deželah in pa seseda nastop na najpomembnejšem športnem tekmovanju na mretu sploh. Toda šele, ko sem sedel z ostalimi olimpijci v ‘auern—expressu, sem bil popolnoma prepričan, da niso vse skupaj samo sanje. Potovanje je bilo sicer naporno, a vendar Prekrasno. Zlasti sveča za mene kot novinca v »zunanjih za-bevah«. Najbrž mi ni treba opisovati lepot avstrijskih alpskih P°krajin, nadaljnjega potovanja skozi Miinchen do Hamburga, P0 naprej do Kbpenhagena in nato na veliki ladji z vlakom red na Švedsko. Znašel sem se torej v Stockholmu — v Be- netkah severa. Na jugoslovanskem veleposlaništvu so nam priredili lep sprejem. Na Finsko bi morali potovati z letalom, a kar nenadoma smo dognali, da je v letalu premalo prostora in tudi naslednje dni so bila vsa mesta zasedena. Nas nekaj se je moralo torej odločiti za potovanje s »čolnom«. Ne vem točno, kako so izbrali — menda so se morali nazadnje zateči k žrebu — toda jaz sem imel to srečo, da sem ostal na spisku onih za letalsko vožnjo in sem ob tem doživel tudi letalski krst, kajti prej še nikoli nisem Irčal po zraku. To je bilo še posebno doživetje, kajti z vremenom nismo imeli sreče: nad morjem je ležala gosta plast oblakov in, ker pilot ni hotel leteti skozi oblake, se je spustil pod nje. Bili smo zelo nizko nad morjem in kar čakali smo, kdaj se bomo znašli v oni brozgi tam spodaj. Vsi smo bili precej preplašeni in nekaterim je bilo tudi pošteno slabo. Meni k sreči ne! Na letališču v Helsinkih sem si prvič spet dobro ogledal kolege, prej sem pa imel dovolj posla sam s seboj. Kar ustrašil sem se, kako so vsi bledi ter preplašeni Komaj sem zbral »korajžo«, da sem se pogledal v ogledalo. Bel sem bil kot zid! Kmalu smo se popravili — tista linska klima je namreč res nekaj čudovitega. Ne morem pozabiti olimpijske vasi, načina finskega življenja, njihovih jezer in hiš. Splošno podobo o Finski si lahko ustvarite, če vam povem primer: zamislite si jezero, ob jezeru borov ali smrekov gozdiček, malo stran vilo, na jezeru čoln — na vesla in na motor — mimo hiše teče cesta, ob hiši pa parkira avto. To je precej tipična slika Finske. V olimpijski vasi sicer nismo bili posebno dobro nastanjeni, saj smo stanovali v bloku, ki je bil kasneje namenjen za družinka stanovanja. Vsi jugoslovanski atleti — ni nas bilo tako malo kot štiri leta kasneje v Melbournu — smo stanovali v eni sobi, razen »fazanov.« »Fazane« smo imenovali tekače na dolge proge, ki so potovali »na igre« z največ-■jimi upi in so se potem najbolj klavrno odrezali. O psihični pripravi na tekmovanje v takšnih pogojih seveda ni bilo govora. Zvečer so bili na dnevnem redu dolgi razgovori, zabeljeni z obmetavanjem s čevlji. Hrana je bila — kako naj rečem? Z eno besedo: perfektna. Jedli smo namreč, kar smo hoteli, pri čemer je bila izbira res skoraj neomejena. Ne smem pa govoriti samo o hrani. Tudi tekmovali smo namreč. Zame so bile olimpijske igre v Helsinkih prva velika mednarodna preizkušnja med najboljšimi atleti sveta in pred polnim stadionom. Zdi se mi, da sem ta zrelostni izpit kar uspešno prestal Konkurenca sicer ni bila takšna kot štiri leta kasneje, toda šale ni bilo. V predteku sem bil s 14.8 drugi in sem šel naprej. Prvič sem srečal svetovnega rekorderja Jacka Davisa, ki je bil moj nasprotnik še enkrat v polfinalu, potem pa tudi dvakrat v Melbournu. Z uvrstitvijo v poliinale sem bil zelo zadovoljen, saj sem menil, da sem s tem opravičil svoj nastop na igrah. Vesel sem bil tudi tega, da sta bila za menoj dva tekača, Kubanec Anderson In Venezuelec Bell, ki sta imela že oba rezultate okoli 14.3. Zmaga nad zamorcem je bila zame senzacija, pa ne zaradi kakšnih rasnih predsodkov, ampak zato, ker so bili tudi zame črnci nekakšni atletski idoli. V polfinalu pa se mi je morda maščevala tista psihoza, o kateri sem že govoril. Do devete ovire sem bil namreč še tretji za Davisom in Rusom Bulančikom ter pred Avstralcem Weinbergom. Turneja hokejistov Ljubljane v Avstriji in Nemčiji AZ pa vendar VELIK USPEH! Zmaga in dva minimalna poraza - Ljubljančani mnogo pridobili 2e lani so lunkcrnnarji hokejskega kluba Ljubljane dokazovali, da imajo manjše stroške, če potujejo ob povabilih tujih klubov v inozemstvo, kakor če potujejo na Jesenice na redni trening. V Ljubljani še vedno ni umetnega letu in zato Ljubljančani radi sprejemajo kakršnokoli povabilo tujih hokejskih moštev. Na eni strani se izpopolnjujejo ob znanju boljših ekip, na drugi strani pa utrjujejo prijateljske vezi, ki so jih navezali že pred leti. Tako je bilo tudi letos. Na povabilo avstrijskih moštev in nemškega hokejskega kluba Riesserssee so Ljubljančani odpotovali takoj po novem letu in odigrali samo tri tekme: v Hoigasleinu, Zeli am See in v Garmisch-Parten-kirchenu. Nastopili bi še drugod, vendar je ostalo zaradi slabih vremenskih razmer le pri mednarodnih nastopih. O tem gostovanju in o vrednosti te turneje nam je pripovedoval vratar Ljubljane tov. Babnik, ki trdi, da so bili Ljubljančani s to turnejo res vsestransko zadovoljni. Sicer pa ga kar poslušajmo, kaj pravi o posameznih nastopih V Hofgasteinu — slab sprejem in poraz »Torej turneja! Veseli smo brli ko smo zvedeli, da bomo odigrali nekaj težjih srečanj, ki nam bodo dala nove izkušnje. Najprej tekma v Hoigasleinu. Po slabem sprejemu — saj veste, Badgastein in , Holgastein je bolj namenjen turistom s polno denarnico, ne pa nam, ki smo bili le prehodni gostje — se je na hokej-. skem igrišču zbralo okorg 2000 gledalcev, nas pa je najbolj zanimalo, kako bodo domačini sestavili svoje moštvo. Veste, to ni kar tako. Če vemo, da je Holgastein turistično mesto in da se v njem zbirajo bogataši z vseh krajev sveta, potem je dolžnost mestnih očetov, da preskrbijo razvajenim tujcem tudi takšno razvedrilo, ki mu pravimo hokej. V ta namen so seveda že prej preskrbeli nekatere odlične tuje profesionalne igralce, hi lako sestavljajo domače moštvo in nastopajo proti temu ali onemu klubu. Naj omenim le to, da je igral znani Dunajčan Traunitschek, dalje neki Nemec, 5 Dunajčanov itd. Sodil je domačin in naš »duhovni vodja« Pogačnik Tone. Tekmo smo predati domačinom, ki so zmagali s 6:5 (2:0, 3:2, 1:3). Kar poglejte, že rezultat pove, kako se je naša zavest krepila od začetka proti koncu tekme! Gole so dosegli Prosenc 3 ter Čuček in Volkar po enega.' Veseli, da smo oimprej zapustili ta kraj, smo odpotovali v Zeli am See. Zmaga, ki nekaj pomeni Slab sprejem in slaba postrežba v Hofgasteinu sta takoj šla v pozabo. Zakaj? V Zeli am See so nas lepo sprejeli in povrhu smo odnesli še pomembno zmago, tako da ni bilo vzroka za slabo voljo. Domače moštvo je naslednji dan premagalo ekipo Salzburga kar s 7:0, in če vemo, da je Salzburg med boljšimi avstrijskimi moštvi, potem je bilo naše veselje toliko bolj upravičeno. Domačine smo premagali z 10:5 (4:1, 3:1, 3:3). Gole so dosegli: Čuček 2, Volkar 2, Žerovec 2, Prosenc 2 ter Cesar in Zupančič po 1. Najbolje so igrali Čuček, Radin, Zupančič in Osrečki. Zaradi dobre igre so nas domačini povabili naj pridemo v Zeli am See še v februarju, ko bodo mednarodne študentske tekme v smu-čanju. Takrat bi namreč sodelovali na manjšem hokejskem turnirju. Tekma je bila živahna in borbena, vendar smo biti boljši od nasprotnika in tudi odnesli zasluženo zmago. Od tod smo nadaljevali pot kar v Garmisch-Partenkirchen. Tu nas je čakala najtežja preizkušnja, katere smo se vsi dobro zavedali. Naše spremstvo je bilo prepričano, da bomo doživeli visok poraz, kot so ga doživela naša moštva, na primer Partizan, hi je občutil vso ostrino domačih napadalcev. Partizanova mreža se je potresla 22-krat, Beograjčani pa so z golom rešili svojo čast. Pred leti pa je Zagreb klonil' kar z 0:27! Po vsem tem so bili naši upi zares skromni in želeli smo si samo to, da bi bila tekma čimprej za nami. Poraz — za nas velik uspeh Najprej smo bili ljubeznivo sprejeli, tako kot bi nas hoteli gostitelji že vnaprej potolažiti za našo hudo načeto mrežo. Ko smo prišli na igrišče in opazovali odlične Nemce, ki jih trenira kanadski trener in ki so trenutno na tretjem mestu prve nemške lige, smo imeli veliko tremo. In v »znamenju tresočih se nog« so- nam Nemci dali v prvih 10 minutah 5 golov. Kasneje, ko smo videli, da nimamo kaj izgubiti, smo se spustili v boj s takšnim elanom, da so Nemci obstali. Reči moram, da so nas navdušeno bodrili ameriški vojaki, ki jih je vodil neki naš rojak. Vsi smo se borili tako, kot bi šlo za največjo stavo. In poglejte uspeh! Druga tretjina je bila naša. Dosegli smo 2 gola, renomirani domačini pa niti enega! V zadnji tretjini pa sem le enkrat pobral puck iz mreže. Končni rezultat 6:3 za RiesSerseee (5:1, 0:2, 1:0) pomeni doslej največji uspeh za hokejski klub Ljubljana, če ne morda največjega vseh povojnih jugoslovanskih hokejskih moštev, ki so go-' stovali v tujini.« Tako se je torej hokejsko moštvo Ljubljane, lahko rečemo, dobro izkazalo na tej turneji v inozemstvu. Zanima nas, kakšen bo start na državnem prvenstvu? Če bodo šli z isto voljo in z isto borbenostjo v boj za točke, jim boljše mesto prav go‘tovo ne uide. Kdo bo 'etos hokejski prvak? Začela se je letošnja hokejska sezona. Prve tekme so že za nami in lahko smo si tudi ustvarili pravilao podobo o vrednosti naših moštev, ki so nastopila proti nekaterim tujcem. Reči moramo, da nas je na začetku igra Jeseničanov nekoliko razočarala, kar pa seveda ne smemo soiditi prestrogo, kajti državni prvaki so zamenjali trenerja, ki ima nove prijeme in tudi novo šolo. Vse kaže/ da so se v zadnjem času le dokopali do svoje ustaljene forme in da bodo v nadaljevanju spet razveseljevali številne domače ljubitelje hokejske igre. Ljubljana nas je pa toliko bolj razveselila. Čeprav so zapustili vrste posamezniki (Janežič, Pogorelec, Aljančič, Pavletič), so vendarle ostali fantje nekajkrat zaigrali tako podjetno, borbeno in učinkovito, da smo kar obstali. To kaže, da bo letošnje državno prvenstvo, ki se je začelo včeraj zvečer, sila dramatično in da bi bilo prezgodaj napovedovati komurkoli določeno prednost. Toliko torej o obeh slovenskih predstavnikih na letošnjem državnem prvenstvu. Kaj pa ostali? Beograd bodo zastopali Partizan, Tašmajdan in Crvena zvezda. Če sodimo vrednost Partizana — ki je po našem mnenju še vedno med najboljšimi klubi v državi in torej najboljši od beograjskih treh — po rezultatu zadnje tekme z Jesenicami (Partizan je izgubil s 3:11), potem lahko napovedujemo Jesenicam in Ljubljani več uspeha. Toda, vedeti je treba, da bodo klubi odigrali dve tekmi na domačih in tudi na tujih tleh! Kaj vse se lahko zgodi na tujem, pa nam je že večkrat pokazala praksa. Preostane še Zagreb, ki gre v boj brez upa na zmago. Zagrebčani nimajo priložnosti za trening in zato so kandidati za slabše mesto. Vsekakor težko pričakujemo uvodne borbe letošnjega državnega prvenstva, ki nam bodo že čez dober mesec pokazale najresnejšega kandidata za naslov novega prvaka Jugoslavije. Silvestrov tek v Žalcu Na tradicionalnem Silvestrovem teku v Žalcu, za katerega je letos vladalo še večje zanimanje kot lani, je med športniki pri članih zmagal Male (Kladivar), pri mladincih Naraks (Kladivar), med pripadniki partizanskih društev pa pri mladincih Satler (Žalec) in med člani Ojsteršek (Velenje). IZ VRHNIKE V prijateljski tekmi so košarkarji vrhniškega »Parlizana« premagali ekipo ljubljanskega učiteljišča z 81:% (38:34). Občinski komite LMS na Vrhniki je ustanovil tričlansko komisijo, ki bo skrbela za množična tekmovanja med mladinski mi aktivi ob proslavah 1. maja, Dneva mladosti in 4)0-letnice SKOJ in ZKJ. rim t*4* olimpijski kandidati Človek bi pričakoval, da veslači jeseni pospravijo vesla ter čolne in da o njih do pomladi ne bomo slišali. Toda' uspehi, ki so jih v zadnjih letih dosegli, jim nalagajo še težjo nalogo. Zato so tudi pozimi resni pri delu. Veslači ljubljanske Savice imajo dvakrat na teden zimsko vadbo v domu »Partizana« v Trnovem. Tudi v telovadnici ne gre brez Stefana Hočevarja, ki je tudi v tej letni dobi neutrudljiv. Od Santiaga do Harrisburga Bogat koledar tekmovanj -Številna evrooska in svetovna prvenstva Leto 1959 ni niti leto olimpijskih iger niti parno vmesno leto, ko so na sporedu najvažnejša evropska prvenstva (atletika, plavanje), kljub temu pa je letošnji koledar velikih mednarodnih prireditev zelo bogat. Napravili smo majhen izvleček iz tega koledarja, pri čemer smo upoštevali samo najvažnejše prireditve, to se pravi, svetovna in evropska prvenstva in še nekatere druge. i6. do 25. I. svetovno prvenstvo v košarki v Santiagu, 31. I.—1. II. evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju y Goteborgu, 1.—8. II. evropsko prvenstvo v umetnem drsanju v Davosu, 5.—6. II. svetovno prvenstvo v skeletonu v St. Moritzu, 7. do 8. II. svetovno prvenstvo dvosedežnih bobov v St. Moritzu, 14.—15. H. svetovno prvenstvo štirisedežnih bobov v St. Moritzu, 14.—15. II. svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju v Oslu, 15. III. svetovno prvenstvo v kolesarskem krosu v Ženevi, 21. II.—2. III. predolimpijske smučarske tekme v Squaw Valeyu, 22. II. svetovno prvenstvo v biatlonu v Courmayerju, 23.—28. II. zimske študentske igre v Zeel am Seeju, 24.—28. II. svetovno prvenstvo v »metnem drsanju v Colorado Springsu, 6.—15. III. svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Pragi, 18.—22. III. smučarski poleti v Kul-mu, 28. III.—5. IV. svetovno prven- Leto XV. Stran 6 Štev. 2 stvo v namiznem tenisu v Dortmundu, 27.—3». IV. mladinsko svetovno prvenstvo v sabljanju v Parizu, 10. do 21. V. evropsko prvenstvo' v košarki v Carigradu, 16. V.—7. VI. kolesarska dirka po Italiji, 23. do 31. V. evropsko prvenstvo v boksu v Luzernu, 29. V.—6. VI. evropsko prvenstvo v hokeju na kotalkah v Ženevi, -31. V. evropski pokal v telovadbi za ženske v Krakovu, 13. do 21. VI. evropsko prvenstvo v jahanju v Parizu, 13.—21. VI. svetovno prvenstvo v rokometu v Avstriji, 22. VI.—4. VIL teniški turnir v VVimbtedonu, 25. VI.—18. VIL kolesarska dirka po Franciji, 12.—25. VII. svetovno prvenstvo v sabljanju v Budimpešti, 17.—18. VII. dvoboj ZDA : Sovjetska zveza v atletiki v Philadelphiji, 25. 26. VIL' svetovno prvenstvo v kajak-slalomu v Ženevi, 1.—2. VIII. svetovno prvenstvo v kajaku na mirnih vodah v Treig-nacu, 8___16. VIII. svetovno prven- stvo v kolesarstvu na Nizozem-_ skem, 13.—23. VIII. evropsko prvenstvo v vesljanju v Maconu, 15. VIII. evropsko prvenstvo v kajaku v Duisburgu, 16.—19. VIL predolimpijski turnir v rokoborbi v Splitu, 27. VIH.—6. IX. svetovne študentske igre v Torinu, 27. VIII.—6. IX. pan-ameriške igre v Chicagu, 2.—6. IX. evropsko prvenstvo v jahanju za ženske v Rotterdamu, 14.—19. IX. šestdnevna ocenjevalna vožnja motoristov v ČSR, 15. IX. svetovno prvenstvo v kegljanju v Bautzenu, 12. do 15. X. svetovmo prvenstvo v rokoborbi v Teheranu, 11.—25. X. evropsko prvenstvo v košarki za ženske v Moskvi. V novembru bodo sredozemske igre v Bejrutu, jeseni bosta tudi svetovni prvenstvi v dviganju uteži v Varšavi in modernem peteroboju v Harrisburgu. Jastes Pintar Ni slučaj, da so med olimpijskimi kandidati tudi slovenski veslači. Za olimpijske igre je iz Slovenije določenih S kandidatov; med temi posadka četverca ljubljanske Savice v celoti. Eno od dveh levih vesel v tem čolnu vsakokrat poprime Janez Pintar. 27-letni absolvent gradbene iakultete, doma iz Ljubljane, letos že deveto leto zahaja med veslače Savice. Tudi veslači poznajo hoola-hop lovadnici imamo vse ugodje in ničesar nam ne .manjka. Prav gotovo smo na boljšem kot poleti. Če bi bilo mogoče, bi z delam v telovadnici nadaljevali tudi poleti,« je še na pol v šali, na pol zares, dodal. »Kaže pa, da bomo to tudi morali. V naših klubskih prostorih so nam odklopili električni tok, ker nimamo niti dinarja, da bi ga plačevali. Denarja, ki so nam ga obljubili na občini za konec leta, nismo dobili. Kako bomo sedli spomladi v nepopravljene čolne, ne vem. Doslej smo vsako zimo uredili čolne in tako podaljšali njihovo življenjsko dobo. Čeprav delo opravimo sami, potrebujemo vseeno nekaj denarja za material. Res je škoda, da smo v takih težavah prav sedaj, ko smo dosegli tako pomembne uspehe. Dobri rezultati naših veslačev so privabili številno mladino in kot rečeno, je prava sreča, da je zima in da imamo na razpolago telovadnico. Upam, da spomladi nadobudni mladini ne bo treba svetovati kakšne druge panoge.« Z nasmejanih obrazov pa ni bito brati takega pesimizma. Nogomet z medicinko jih je prijetno zabaval in — kdo bi mislil nekaj mesecev naprej? Nekdo je iz omare privlekel nekaj lesenih obročev, ki jih uporabljajo mladinke »Partizana« za nastope. V zadnjem času je skoraj ves svet osvojil hoola-hop. Treba je bilo poskusiti, kako je s to stvarjo. Kmalu je bilo obročev premalo za vse. Nekateri so morali pač počakati, da so se prvi naveličali. Morda bi bil »zadnji krik mode« kar primeren za razgibanje. »Petdeset udeležencev je povprečno število na našem zimskem treningu,« je pripovedoval Štefan ob obisku v telovadimici v Trnovem. »Trening traja eno uro in pol in se ga udeležuje predvsem mladina. Pričnemo z razgibalnimi vajami ter z raznimi teki in štafetami. Trening pa seveda ne mine brez orodne telovadbe in iger z žogo.« »Kaj pa olimpijski kandidati?« »Pred kratkim simo zvedeli, da so Janez Pintar, Igor Radin, Nino Gun-de in Peter Černjač olimpijski kandidati. To je res ve' :a čast za naš kolektiv. Fantje se tega zavedajo in so tudi v telovadnici zelo resni. Pričeli smo že s sistematičnim treningom. Vendar ima takorekoč vsak svoje priprave, saj potrebuje eden gibčnosti, drugi zopet hitrosti in tretji moči.« Na vrsti so bile igre z žogo, mladinci so pričeli s košarko, ki jo obvladajo tako, da bi jim lahko prisodili, da je to njihovo glavno športno udejstvovanje. »Olimpijci« so se zbrali v kotu in pričeli z dviganjem ročk.. Brata Černjača sta neprekosljiva. Dvigniti 70-krat po 30 kg zapored niso mačfe solze. Kdor ne verjame, naj sam poskusi!. »Sicer pa je zimska vadba res veseli del našega življenja,« je zopet povzel Stefan. »V zakurjeni te- še nekaj dni nas loči od letne skupščine VK »Savica«. Upajmo, da se bodo do takrat le našla kakšna sredstva tudi za veslače in da bodo odborniki z boljšimi upi prevzeli nalogo za letošnje leto. M. G. »Bil sem pred maturo, ko some znanci povabili na Savico in odtlej bi se marsičemu laže odpovedal kot veslanju. Leta 1950 sem bil določen, sicer le kot rezerva, za članski četverec, ki je nastopil na državnem prvenstvu v Beogradu. Kmalu pa sem dobil v lej posadki stalno mesto.« »Tvoj največji uspeh?« »Veslanje je panoga, kjer človek lahko le pri skilu govori o svojem uspehu Lani pa je naš četverec dosegel res pomembne rezultate. Veseli smo bili toliko prvega mesta v prvem razredu, kot drugega v zveznem. Toda za te uspehe smo več let trdo delali in trener Stefan Hočevar nima malo zaslug, da smo uspeli.« »Kako si sprejel vest, da si olimpijski kandidat?« »Najprej sem se popraskal za ušesi, čeprav sem vsaj na tihem pričakoval takšno novico Takoj sem vedel, da taka naloga zahteva nove obveznosti. Vsi štirje veslač: četverca pridno obiskujemo zimsko telovadbo. Takoj ko bo mogoče, pa bomo spet zaveslali po Ljubljanici. Upam, da bom letos končal študij in jeseni me čaka vojaška suknja. Morda se bodo tudi lam našle možnosti za priprave. Zelo dvomim, da se bo naša posadka v celoti udeležila olimpi-ade, bil pa bi ogromen uspeh, če bi ta čast doletela vsaj del posadke. Veslanja se ne mislim kmalu odreči. Ko bom prenehal z aktivnim veslanjem, se bom posvetil trenerskemu delu.« Trgovsko nodietf* Manufaktura L! U B LJ AN A č e s l i I n vsem svojim odiematcem in dobaviteljem srečno in uspeha polno novo leto 1959 Uiiltl v stopa: oceni najboljši y firjndpIVVBidll ^fllgdllB RpkBriPVB Tretje tekmovanje tradicionalne novo- 25, 4. Mahringer (Av) 24, 5. Whee!er (Kan) M 6 S & edl W W e @ S wli w ^ S Js P & il ^ '0$* m letne avstrijsko-nemške skakalne turneje Jti bilo v Innsbrucku. Zopet je bil najuspešnejši Helmut Recknagel, ki je prej le zmagal v Oberstdorfu in Garmisch-Partenkirchenu. Rezultati v Innsbrucku so bil naslednji: 1. Recknagel (V. Nem) 226.5 (77, 75), 2. Kankkonen (Fin) 222.5 (75, 72.5), 3. Woldseth (Nor) 219.5 (70.3, 74.5) , 4. Glass (V. Nem) 217 (71, 71.5), 5. Habersatter (A) 214.5 (72.5, 72), 6. Hoel (Nor) 214 (73, 72.5). Zaključno tekmovanje turneje je bilo v Bischofshofenu. Tudi tokrat bi Recknagel vsekakor zma- ^gal, če ne bi v prvem skoku z dolžino 96.5 m padel. Kljub temu je osvojil še vedno 14. mesto. Rezultati: 1. Habersatter (A) 224.9 (94, 84.5), 2. Kirjonen (Fin) 222.2 (88.5, 88), 3. Kamenski (SZ) 221 (92, 80.5) , 4. Woldseth (Norveška) 217.4 (90, 78), 5. Glase (V. Nem) 216.6 (87.5, 78), 6. Stein-eger (A) 214.1 (89.5, 80). V skupni oceni celotne turneje je zmagal Recknagel z 883.5 točke pred Habersatterjem 860, Hoelom 850.4, Samovim, Kamenskim :n Leodolterjem. Na smučarskem tekmovanju v teku na 15 kilometrov v Andermattu je zmagal Šved Lennart Larsson s časom 53:59 pred svojima rojakoma Ronlundom 55:14 in Stefanssonom 55:18 ter vzhodnonemškim tekačem Wernerjem 55:44. V Adelbodnu je bilo večje mednarodno tekmovanje v slalomu in veleslalomu. Rezultati: slalom: 1. Behr (Nem) 130.9, 2. Werner (ZDA) 132.6, 3. Schneider (Svi) 132.7, 4. Hinterseer (A) 133.8, 5. Leitner (Nem) 134.8, veleslalom: 1. Wagnerberger (Nem) 1:28.3, 2. Nenning (A) 1:29.8, 3. Leit-ner (Nem) 1:30.3, 4. Forrer (Svi) 1:30.4, 5. Hinterseer (A) 1:30.5. SEILER IN BERTHORDOVA JUNAKA DESETLETJA Zanimivo je pogledati uspehe posameznih alpskih smučarjev v zadnjih 10 letih oziroma, kar je povsem isto, po vojni sploh. Ce upoštevamo uvrstitev na treh olimpijskih igrah in treh svetovnih prvenstvih in ocenjujemo prvih šest mest z običajno »tarifo« od 6 do 1 točke, potem 30 zmagovalec Avstrijec Toni Sailer, ki je bil na omenjenih največjih prireditvah sedemkrat prvi in enkrat drugi, kar mu je dalo 43 točk. Za Sailerjem je razvrstitev naslednja: 2. Eriksen (Nor) 34, S. Colo (It) 29, 4. Pravda (Av) 25, 5. Cout-tet (Fr) 23, 6. Molterer (Av) 20, 7. Oreil-ler (Fr) 19, 8. Staub (Svi) 18, 9. Rieder (Av) 16, 10. Schneider (Av) 14, 11. Schnei-der (Svi) 13, 12. Igaya (Jap) 13. Pri ženskah pa so najboljše tekmovalke razvrščene takole: 1. Berthod (Svi) 29, 2. Joehum-Baiser (Av) 28, 3. Danzer (švi) 22, 6. Schmidt-Couttet (Fr) 21, 7. Frandl (Av) 20, 8. Rom (Av) 19, 9. Schopfer (Svi) 17, 10. Buchner (Nem) 17, 11. Mead-Law-rence (ZDA) 16, 12. Klecker (Av) 15. Naša štaieta šele sedma Grindenvvald, 11. jan. — V petek je bila v znanem zimskem švicarskem smučarskem središču zadnja disciplina 21 mednarodnih zimskih iger za ženske. Tekmovalke so nastopile v štafetL3X5 km v hudem snežnem metežu. Na startu .ie bilo 12 štafet, najhujša borba pa se je vnela za prvo mesto med Švedsko in Finsko. Švedska je šele na zaključku teka za malenkost prehitela Finsko, kar pomeni veliko presenečenje. Jugoslavija je nastopila v sestavi: Cindrič, Bela j, Rekar. Medtem ko sta bili prvi naši smučarki zaradi treme 'precej slabši kot bi pričakovali, je Rekarjeva, kot zadnja v štafeti, znova dokazala veliko nadarjenost in izredno borbenost. Naša štafeta je po njefti zaslugi osvojila sedmo mesto, kar pa ne ustreza sposobnosti vseh treh Jugoslovank. Vrstni red: 1. Švedska 1:18.24, 2. Finska, 3. Vzh. Nemčija, 4. Poljska, 5. Zah. Nemčija, 6. Italija. 7. Jugoslavija 1:28.19, 8. Italija II, 9. Francija, 10. Švica itd. Naša dekleta oodo od;potovala še v San Marino di Castrozza, kjer bo prihodnjo nedeljo tek na 10 km. V Sydneyu je preplaval John Konrada 880 y v času 9:16.7, kar je za 3.2 sekunde slabše od uradnega svetovnega rekorda Avstralca Rose j a. Novo odkritje avstr©!-*1 skega plavanja pa je 14-letni Neville H©3'es, ki je preplaval 220 y v metuljčkovem slogu v času 2:34.9.. V sredo so se pričele v Grindelwaidu v Švici tradicionalne ženske smučarske tekme. Prvi dan je bil na sporedu razen veleslaJomu tudi tek na 10 km z udeležbo Jugoslovank Rekarjeve in Belajeve. Kot je bilo pričakovati, so bile najboljše finske tekmovalke, za njimi pa še predstavnice Vzhodne Nemčije, Poljske in Švedske. Naša Rekarjeva je bila s 13. mestom zelo dobra, saj je pustila za seboj vse Francozinje, Italijanke, Švicarke, zahodne Nemke in tudi nekatere Poljakinje in Svedinje. Belajeva je med tekom odstopila, ker je zlomila smučko. Rezultali: 1. Rantanen (Fin) 47.05, 2. Korkee (Fin) 47.50, 3. Borges (V. Nem) 48.26, 4. Niemi-nen (Fin) 48.45, 5 Gasienica (Poli) 49.96, 6. Bohler (V. Nem) 49.12, 7. Edstrdm (Šved) 49.20, 13. Rekar (J) 50.33, 16. Herm-le (Zah. Nem) 51.41, 18. Blanc (Fr) 53.58, 20. Bellone (It) 52.55. Za tekmovanje v alpskih disciplinah lahko rečemo, da je bilo zelo zanimivo in napeto tako v veleslalomu kot v slalomu, ker je bilo na startu mnogo izenačenih tekmovalk. Prvo letošnje veliko tekmovanje alpskih smučark je namreč pokazalo, da so sile zelo izenačene in da bo težko postavljati na naslednjih tekmovanjih to ali ono tekmovalko za izrazitega favorita. Precejšnje presenečenje so pripravile tekmovalke Zahodne Nemčije, ki so bile zlasti v slalomu odlične. Zelo so razočarale Avstrijke, pri katerih je očitno, da mlade tekmovalke še niso mogle nadomestiti starejših, ki so prenehale s tekmo- »ZJati« Toni premišljuje, ali naj se odloči sionalizem. Sc In zv zi Mski ziczt Hokejska reprezentanca Sovjetske zveze, ki gostuje v ZDA, je dosegla doslej razen neodločenega rezultata v prvi uradni tekmi, tri zmage. Neodločenemu izidu 5:5 je sledila zmaga z 8:3 proti reprezentanci ZDA v Minneapolisu, potem je prišla še bolj prepričljiv© zmaga Rusov v Hibbingu s 7:1, končno pa so premagali kombinirano reprezentanco države Michigan v Detroitu s 7:3. Hokejski reprezentanci Finske in Švedske sta odigrali dve tekmi. Švedi so na- stopili z ekipo, ki bi jo lahko imenovali mešanica A in B reprezentance, pri čemer je bilo več igralcev druge garniture. V pivi tekmi v Helsinkih so Švedi zmagali z 2:1, v drugi v Tampereju s 7:2. Tekmovanje za pokal Ahearne v Stockholmu je bilo zanimivo do konca. Niti eno od petih sodelujočih moštev ni zaključilo turnirja brez poraza. Nazadnje je zmagala angleška profesionalna ekipa Wembley Lyons s 6 točkami pred Krili Sovjetov iz Moskve, prav tako 6 točk, toda slabše razmerje golov. za amaterizem ali proie- Nogometna prvenstva evropskih držav FRANCIJA — XXIII. kolo: Raeing : Nimes 2:2, Nice : Sedan 3:1, Reims : Monaco 3:2, Sochaux : Lihe 2:3, Nancy : Lyon 4:3, St. Etienne : Rennes 2:2, Am-gers : Toulouse 3:1, Lens : Limoges 1:1, Aleš : Strasbourg 1:0, Marseille : Valen-ciennes 3:1. Vrstni red: Nice 32, Nimes 31, Reims 30, Raeing 29. ŠPANIJA — XVI. kolo: Real : Las Palma s 10:1, Bilbao : Cel ta 9:0, Granada : vanji. Rezultati: veleslalom: 1. Snite (ZDA) 1:44.4, 2. Telinge (Fr) 1:45.6, 3. Ri-va (It) 1:46.2 4,. Hofherr (A) in Sandvik (Nor) 1:46.4, 6. Schir (It) 1:46.9, slalom: 1. Mittermeyer (Nem) 116.1, 2. Henneber-ger (Nem) 116.4, 3. Waser (Švica) 116.5, 4. Pitou (ZDA) 117.7, 5. Meggi (Nem) 113.3, 6 Berthod (Švica) 118.4. Svetovni prvak v smučarskih skokih Juhant Karkinen je bil na smučarskih tekmah na skakalnici v Lahtiju šele 14. Zmagal je njegov starejši brat Kalevi Karkinen z 221.5 točke in skokoma 68.5 in 65 m pred novim odkritjem Ki vele z 220.5 točke in skokomo 69 in 65.5 m. Betis 0:0, Valencia : Barcelona 1:2, Ovie-do : Atletico 2:1, Espanol : Giljon 2:0, Sociedad : Saragossa 1:0, Sevilla : Osa-suna 1:0. Vrstni red: Barcelona 26, Real 26, Bilbao 22, Betis 19, Atletico 19. NEMČIJA — zahodna liga, XVII. kolo: Gladbach : Koln 0:0, Bochum : Diissel-dorf 5:3, Miinster : Schalke 3:1, Herne : Meiderich 1:0, Duisburg: Sodingen 3:0, Viktoria : Aachen 6:2, Dortmund : Rot-Weiss 4:2, Horst : Oberhausen 4:0. Vrstni red: Herne 23, Bochum 21, Meiderich 21, Diisseldorf 21. TURČIJA. Po XI. kolu so na čelu lestvice: Fenerbakče z 20 točkami pred Gala-tasarajem 17 in Karadumrukom 13 točk. Bolgarija. Po jesenskem delu prvenstva (manjka samo tekma CDNA : Spartak Plovdiv) je vrstni red najboljših naslednji: CDNA 19, Slavija 36, Spartek (Varna) 12, Levski 11, Spartak (Pleven) 11. Po XIV. kolu nogometnega prvenstva Italije je vrstni red najboljših strelcev naslednji: Angelillo (Internazionale) 21, Altafini (Milan) 16, Montuori (Fiorentina) 15, Da Costa (Roma) 9, Pivatelli (Bologna), Hamrin (Fiorentina), Firmani (Internazionale) in Da nova (Milan) po 8. Nogomet po svetu Komisija evropske nogometne unije, k\ vodi tekmovanje za pokal evropskih prvakov, je razpravljala o protestu bolgarskega prvaka CDNA proti tretji tekmi med CDNA in Atleticom iz Madrida. Komisija je bolgarski protest po peturni razpravi zavrnila. Mlada nogometna reprezentanca Madžarske je na svojem gostovanju v Iraku premagala mestno reprezentanco Bagdada s 3:1. U* Mufaša p-ai/pie-CHCi Fritz VValter nekem kotu, ki smo ga imeli mi? nas je spremljala velika smola. Postavil se desno od Jašina, stekel proti in jo hotel ravno z glavo dvigniti Pieko Rusa, ki mi je tekel nasproti, do ■^orlocka, kateri je skupaj z Rahnom Prežal na usnje. Toda smola — prav takrat mi je na travi spodrsnilo, padel sem, žoga pa je priletela Jašinu narav-nost v naročje. Kmalu nato je »Boss« poslal oster strel mimo ruskega gola. 2e nekaj sekund hato je znova napadel z desne strani, podal žogo, jaz'pa sem poskušal, da ki jo nekje po sredini poslal v rusko mrežo, in spet je moj strel švignil za ias ob vratnici mimo. Silo je očitno: bili smo sredi največ-3e£a zagona! Naše levo krilo iz Kolna — ^čhrig in Schafer — sta kombinirala za-he-aljivo in precizno. Celo TatuŠin je moral Več kot enkrat pohiteti nazaj, da razdrl zanke, ki jih je nasmul Schafer. Itar je komajda kdo opazil — v tem Udobju nase popolne premoči in silnega Pritiska na Ruse, sem bil v enem izmed Vobojev rahlo poškodovan. Moj levi teženj se je zvil in nekaj minut me ‘e Prašno bolelo. Toda kaj, ali naj grem igrjgča in prosim za elastičen povoj? ° .mi ni šlo v račun, kajti po moji Presoj? je bilo do konca polčasa le še P^kaj minut. Te pa bom že nekako Zdržal. -^ik pred koncem prvega polčasa smo kik tako blizu gola, ki bi nas spravil ^ vodstvo, kot še nikoli. Kako bi bilo za nas pomembno! Morlock in njegov ^-iec sta istočasno skočila, da bi pre-^egla žogo, ki jo je streljal Rohrig. je° ^ k*10 6 a^i 8 metrov od gola. Max kil v dvoboju zmagovalec in je z poslal žogo čez svojega nasprot-mk-a. Herpers, ki je bil blizu, je takoj . 2 Um el, kaj je njegova naloga: skočil ‘h streljal. Bilo je kot tisoč proti ena! ^ žoga mora obsedeti, sem si mislil. C;3a ne! Se sam ne vem, kako je to naredil. Drži le to, da je reagiral tisočinki sekunde, skočil kot panter bj, ftlenda s samimi konicami prstov od-‘ ^ogo v vratnico. p ak°j nato je Ling zapiskal. Konec Z\r eea‘ Pol^a£a‘ Lahko smo bili z re-^ i-otom kar zadovoljni — 1:1? Le kaj 0 Prišlo? v ^Udi Herberger je bil istega mnenja kot v slačilnici nas je sprva nekaj mi-Pustil pri miru, da smo si oddah- nili; slekli smo majice, ki so bile vse mokre cd znoja ,se zdrgnili s frotirkami in popili nekaj požirkov toplega čaja. Nato nam je dal nasvete za drugo polovico igre. Izkazalo se je, da Ogonj-kov, zelo hitri levi branilec, našemu Kahnu prav očitno greni življenje. Zato je bil »šef« mnenja, naj več napadamo po levi strani, kjer sta se doslej Roh-rig in Schafer prav dobro držala. Jaz pa naj bi se temu primerno pomaknil bolj na levo. Odmora je bilo kmalu konec. Preden smo se dobro zavedli, je že zazvenelo znamenje za nadaljevanje tekme. Tudi Rusi so prišli na stadion v nespremenjeni postavi, prav tako kot mi. Ling je zapiskal . . . Zaradi odmora ni naša napadalna sila prav nič popustila. Se vedno smo obdržali ritem in Rusi so se morali obupno braniti pred našimi napadi. Prišli smo v tak zagon kot na nobeni tekmi za svetovno nogometno prvenstvo v Švici. Potem se je pripetilo v 53. minuti . . . Jupp Rohring in Hans Schafer — ta kclnski duet se je tako odlično odrezal v prvem polčasu — sta se suvereno prebila skozi ruske vrste. Potem je Jupp poslal svojega klubskega tovkriša z lepim predložkom na pot. Hannes se je hitro približeval ruskim vratom. Nenadoma je strelja! iz navidez nemogočega položaja. To, kar si nismo upali niti sanjati — njegov strel iz obrata — nas je privedel v vodstvo . . . Jašin je morda računal s predložkom in se je že postavil pred svoja vrata, da bi ga prestregel. Ko je spoznal, koliko bije ura, se je bliskovito vrgel nazaj. Brezumno, zaman! 2:1! Vodili smo! Visoki favoriti tega srečanja so bili popolnoma potisnjeni v ozadje! Kaj če bodo poraženi zapustili domače igrišče!? Zdelo se nam je, da bomo tudi danes pripravili podobno presenečenje kot na svetovnem prvenstvu v Švici. Hans Schafer je bil lahko vesel, da so Rusi in mister Ling nestrpno čakali na nadaljevanje tekme — kajti sicer bi ga od navdušenja skoraj zadavili. Ko smo kili vsi na svojih mestih, je Gerd Har-Pers še enkrat posebej stekel k strelcu in ga v zahvalo poljubil. Seveda, boljše usluge nam Hannes ne bi mogel pripraviti, saj nas je spravil v vodstvo prav kmalu po pričetku drugega polčasa. Spet smo se z vsemi silami kot mogočen hudournik pognali v napad. Harpers, Schafer in Rohrig so neprestano ogrožali Jašinova vrata. Zdaj je ponovno poskušal srečo Rahn. Nekaj je viselo v zraku. Morda naš tretji gol? Kako se človek lahko zmoti! Povsem nepričakovano, čisto neopazno, so ruski nogometaši prevzeli poveljstvo. Poraz? Zanje je bila ta beseda popolnoma neznana. Strastno so se zagnali v borbo. Kot fanatiki so vzpodbujali drug. drugega in si čez vse igrišče kričali, da bi dvignili moralo. Zdelo se je, kot bi jim nekdo vbrizgal učinkovito, poživljajočo injekcijo. S strašno silo so pritisnili na naša vrata. Pred našim svetiščem je bil neprestano alarm. Na vse kriplje smo se trudili, da ne bi prepustili naše ofenzivne igre v roke nasprotniku. Toda vse zaman! Celo branilca Ogonjkov in Parhunov sta se sedaj pomešala med napadalce. Krilci so bili vedno bolj prodorni in nevarni — poznali so samo še eno smer: proti nemškemu golu. Sredi najhujšega ruskega pritiska bi skorajda dosegli tretji zadetek. Liebrich mi je od zadaj poslal lep predlcžek in že je zakričal Rahn: »Friedrich!« Bašaš-kin in Ogonjkov sta za hip izpustila iz varstva Rahna. Ta je samo zakričal »Friedrich« in že zdrvel naprej proti ruskim vratom. Ne da bi okleval, sem v obratu zagrabil žogo in jo poslal naravnost do Rahna. Zdaj Ogonjkovu niso prav nič koristile njegove hitre sprinterske noge. Helmut je imel žogo in že je tekel z njo proti Jašinu. To je bil naš Helmut od nog do glave! Rahn drvi kot vihar, za njim Ogoni-kov. Jašin zdaj ni več ovira. Toda š* preden strese temperamentni strel rusko mrežo, se razlega žvižg Lingove piščalke. Off-side? Seveda, stranski sodnik je dvignil zastavico . . . Kakšna ško-da! Resnična smola! Zdaj bi že vodili s tremi goli in to bi bilo več kot dovolj, da nas Rusi zlepa ne bi megli ugnati. Pozneje smo o tem veliko razpravljali, če je bil to res off-side. Nekateri so zatrjevali, da ni bil. Sam ne morem o tem presoditi, kajti bil sem obrnjen s hrbtom proti ruskemu golu. Videl sem srednjega krilca in levega branilca. Nisem pa videl desnega. Ali je stal pred Rahnom ali za njim? Toda kaj bi — o tem je zdaj zaman razpravljati. (Dalje) Kot je že običaj, se po Silvestrovem teku v Sao Paolu pomerijo najbo^jpj tekači tudi še na tekališčih. Na tekmovanju sta nastopila tudi Jugoslovana Štritof in Mugoša, ki je sicer še vedno na študiju v ZDA in se je na Silvestrovem teku uvrstil komaj na 86. mesto. Tudi na tekališču sta oba Jugoslovana dokazala, da sta v dokaj povprečni formi. Rezultati: 13C0 m Bernard (Fr) 3:53.3, Mugoša (Jug) 3:54.1, Hbykinpuro (Fin) 3:54.7, 3600 m Alonso (Sp) 9:24.0, 5000 m Suarez (Arg) 14:20.1, 10.000 m Amoros (Sp) 30:38.1, Lemo« (Arg) 30:45.8, Štritof (J) 30:48.3. Svetovni rekorder v teku na 100 m, mali Amerikanec Ira Murchison, je bil kar dvakrat premagan na tekmovanju v dvorani v Chicagu. Na 60 y je bil pred njim Robinson z Bahamskih otokov s 6.2, na 220 y pa Etherton, ki je tekel 22.6. 18-letni ameriški skakalec Thomas, ki je lani dosegel 210 cm, je v svojem prvem nastopu nove sezone v dvoranah, skočil 205 cm. le sedaf priprave za Rim Grenke izkušnje, ki so jih naši plavalci prinesli z evropskega prvenstva v plavanju v Budimpešti, so napotili Plavalno zvezo Jugoslavije, da že danes misli na priprave mladih reprezentantov, ki naj bi tvorili okvir bodočih kandidatov za olimpijske igre v Rimu. K temu je veliko pripomogel tudi novi zimski bazen v Zagrebu, ki bo omogočil, da se bodo že ta mesec zbrali na skupnem treningu vsi kandidati, ki nimajo možnosti solidnih zimskih priprav v vodi. Od 16. do 29. januarja bodo v Zagrebu nastopili plavalci iz Kranja, Ljubljane, Reke, Dubrovnika in Hercegnovega, istočasno pa bodo na tem treningu sodelovali tudi plavalci iz Zagreba. Med kandidati je šest slovenskih plavalcev in sicer brata Brinovec, Kocmur in Košnik iz Kranja ter Pelc in Horvatova iz Ljubljane. Poleg omenjenih slovenskih plavalcev bodo prišli na trening v Zagreb še Dorčič, Mušnjak, Vranič in Sabolič z Reke, Zeierjeva in Lonza iz Dubrovnika, Cam-džičeva, Bajkovičeva, Golubinova in Sta-nišičeva s Hercegnovega ter zagrebški plavalci Jager, Volčanšek, Jelačič, To-mičič in Veržijeva. Poleg zveznega trenerja Senjanoviča bodo na treningu sodelovali tudi vsi klubski trenerji omenjenih tekmovalcev. Že ob zaključku treninga bo mednarodni miiting s sodelovanjem poljskih, italijanskih, madžarskih in avstrijskih plavalcev. Program tega mitinga bo prilagojen trenutnim možnostim naših reprezentantov. Plavalna zveza Jugoslavije je že tudi objavila okvirni program prireditev naše reprezentance v prihodnji sezoni. Ze dne 25. maja, na Dan mladosti, bo službena otvoritev sezone, ko bodo vsi klubi priredili javne nastope. Ob koncu julija in v začetku avgusta bo tekmovanje za plavalni pokal PSJ, ki pa bo letos organiziran nekoliko drugače kot lani. S tem bo zaključen prvi del priprav naših reprezentantov. V drugem delu, ki bo za* jemal drugi del avgusta in september, bodo poleg državnih prvenstev še naslednji mednarodni nastopi: plavalni dvoboj Jugoslavija : Anglija (v Jugoslaviji), nastop študentske reprezentance na študentskih igrah v Torinu, mednarodni mladinski plavalni dvoboj Italija : Jugoslavija (moški v Jugoslaviji, ženske v Italiji) v tretjem tednu septembra bo naša reprezentanca sodelovala na mediteranskih igrah (v Libanonu ali Grčiji), v prvi polovici oktobra pa bo meddržavni dvoboj Jugoslavija : Poljska v zagrebškem zimskem bazenu. Sezona, bogata v tekmovanjih doma in v tujini, bo dala dovolj priložnosti našim olimpijskim kandidatom, da se bodo za nastop na bodočih olimpijskih igrah v Rimu dobro pripravili. * 1 V četrtek, 15. t. m. bodo plavalci, vaterpolisti in skakalci ŽPK Ljubljana odpotovali na turnejo v Zahodno Nemčijo. Ljubljanski plavalci imajo predvidena dva nastopa in sicer prvega 18. v Offenbachu, drugega pa naslednji dan v Wurtz-burgu. Predvideni nastop v Nemčiji bi morali imeti plavalci Ljubljane že sredi preteklega meseca, vendar so morali turnejo preložiti zaradi neke infekcijske epidemije, ki je takrat vladala v tamkajšnjih krajih. * Najboljši mariborski plavalec Mihec Drofenik je zadnje dni decembra prestopil v vrste kranjskega Triglava. Drofenik, ki se je že lani uveljavil kot odličen plavalec prostega in hrbtnega sloga (100 m. prosto 1:03,6, 100 m hrbtno 1:12.4), bo močno okrepil že tako odlično ekipo cra\vlisfov kranjskega Triglava. ¥mw@wUi s@ le urellavllajo Zimsko prvenstvo košarkarjev Ljubljane Med dmgoligaši zapleti (Nadaljevanje s 1. strani) Jesenice : Crvena zvezda 24):O (6:0, 8:0, 6:0) Jesenice: Novak, Brun, Turnšek, Trebnšak, Kristan, Valentar, Če-hulj N., Čebulj B., Felc, Tišler, Smolej, Ravnik.. Crvena zvezda je nastopila z istim ■moštvom kot proti Ljubljani. Sodnika Kerkoš in Gorše. Strelci: Valentar ?, Čebulj B. 4, Smolej 3, Trcbušak 2, Brun, Tišler, I Kristan in Felc po 1 za Jesenice. Takoj ko sta moštvi pridrsali na drsališče, je bilo tasno, kdo bo zmagovalce. Gostje so se predstavili kot nova in nevigrana ekipa. Jeseničani so s hitrimi in lepimi podajanji goste povsem potisnili v .obrambo, saj so se Beograjčani branili od prve do zadnje minute. V vsej tekmi so le štirikrat prišli na polovico Jeseničanov. V 2. minuti je Tišler prvič zatresel mrežo, nato pa so bili v prvi tretjini še uspešni: Smolej 2 ter Kristan, Čebulj N. in Valentar po 1-krat. V drugi tretjini so gostje Langus in Pečar zmagovalca na Pokljuki igro zaprli, kar pa jim ni nič pomagalo. Trcbušak in Valentar sta po dvakrat, Brun, Čebulj B., Smolej in Turnšek pa so po 1-krat zadeli beograjsko mrežo. V tretji tretjini so domači zaigrali še lepše, ker so vedeli, da imajo lepo zmago že v žepu, gostje pa so bili že izmučeni. V zadnji tretjimi je Valentar štirikrat spravil puck v beograjsko mrežo, Čebulju pa se je to posrečilo dvakrat. Domači so z lepo igro in kombinacijami navdušili okoli 2.900 gledalcev. P. Ulaga Jesenice B : Ljubljana B 18:0 (5:0, 4:0, 9:0) V Beogradu: Partizan : Tašmajdan 5:2 Pokljuka, 11. jan. Ob lepem zimskem soncu so danes na 45- metrski pokljuški skakalnici prvič letos na-! stopili naši smučarski skakalci. l Trening, ki se ga je udeležilo nekaj nad 20 članov in mladincev, je bil včeraj zaključen, danes pa so bile pregledne tekme, da bi trenerji in zvezni kapetan ugotovili, kakšna je forma naših skakalcev. Na tekmi je nastopilo 36 članov in mladincev. Vsak je izvedel tri skoke in je pri felanih zmagal Langus, ki je bil po šlogi^ najboljši. Zidar je imel najdaljši skok 42 m. Takoj za njima se jp uvrstil Jemc, ki jima je bil po dolžini enakovreden, v slogu pa je nekoliko zaostajal. Če bo v nadaljnjih tekmovanjih popravil slog. bo kmalu resen tekmec za najboljša mesta, medtem ko so ostali skakalci zaostajali za prvimi tremi. Pravo presenečenje pa je napravil pri mladincih Pečar (Mojstrana), saj je z lahkoto opravil z vsemi ostalimi. Bil je neprekosljiv v slogu in najboljši v dolžinah. Vodje treninga na Pokljuki so z današnjo tekmo zadovoljni, vendar kaže, da je bilo tekmovanje neko- Smučarfi na Pohoriu Maribor, 11. jan. Ugodne vremenske razmere so mariborski smučarji dobro izkoristili. Na novo pripravljenih terenih pri Glažuti je smučarski klub Maribor danes izvedel odprto klubsko prvenstvo v slalomu. Nastopilo je 39 tekmovalcev. Proga je bila zelo zahtevna, postavil pa jo jc mojster Franci Čop. Za elane in mladince je merila 500 m s 100 m višinske razlike in 41 vratci. Za članice in mladinke je pripravit 3>0 m dolgo progo, ki je imela W m višinske razlike in 3>0 vratič. Omagal je eiau mamka, bober v času 1:lJ,'J m osvojil naslov klubskega prvaka za leto 19’>9. Ostra oorna je otia tudi med mla-• diuei, ki so se razvrstili lanole: 1. Vogrinc l:-;,8, 2. iUoze l:J->,2, 3. Golce 1:41,8 (vsi mamk). Ciunice: 1. Stefanee (Br) i:tu,d. anauuikc: 1. Zdovc (Part. Lrevcujej yu,-±, Vogrinec (Br) 1:23,6, 5. Gotec ^Br) 2^38,6. Zaradi lezke proge je precej tekmovalcev odstopno, v teme je bilo sončno, sneg odličen, organizacija brez napak. Smučarski klub Maribor je na 25-m skakalnici pod planinskim domom Železničarja izvedel medklubske tekme, na katerih je nastopilo 40 tekmovalcev iz 14 društev. Sneg je bil izredno hiter. Med 15 člani je • zasedel prvo mesto Toš (Part. Maribor) 194,4 točkami (skoka 19$ in 19,5), 2. Kopše (Mrb) 1943 (20,5,29,5), 3. Pesek (Part. Mrb.) 189,4, (19, 20. Med 16 mladinci je bil prvi Ram-hre (Mrb) 196.4. pri pionirjih pa Kline (Mrb) 199,6. proizvaja vse vrste odličnih gabardenov in lodne za zimske in šporlne obleke Prosimo, da si oghdate naš paviljon na sejmu „ M ODA 1959“ od 17. do 25. lanu ar/a na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani liko pozno, saj smo že sredi smučarske sezone. Naši sosedje imajo že velika mednarodna srečanja, pri nas pa je bil to prvi letošnji nastop. Rezultati — člani: L Langus (Jes.) 318,5 (39, 40 37,5) 2. Zidar (jes.) 317,6 (38,5, 40, 40), 3. Jemc (Bled) 317,4 (40,5, 41,5, 40,5), 4. Krznarič (Mojstr.) 308.5, 5. Rojina (E) 301.8 6. Šlibar (E) 300, 7. Rogelj (E) 298,5. Mladinci: 1. Pečar . (Mojstr.) 304,1 (39,5, 41,5, 40), 2. Eržen (E) 285, 3. Nahtigal (E) 279,3. Društveno prvenstvo Fužinarja Ravne, 11. jan. — Danes je Fužinar Iz-vedel društveno prvenstvo v slalomu pri dokaj dobrih snežnih razmerah. Proga je bila dolga 400 m in je imela 120 m višinske razlike. Nastopilo je 25 tekmovalcev. Rezultati — člani: Fanedl Drago 1:17.1, Arcet 1:29.0; mladinci: Navodnik 1:25.1, Fanedl Alojz 1:39.0; mladinke Fanedl Krista 1:28.9; pionirji: Vajti 2:09.7; pionirke: Fanedl Milka 1:53.9. Ljubljana, 11. januarja. Zimsko košarkarsko prvenstvo Ljubljane se je d-aneis nadaljevalo v enakem tempu kot je bil že začetek minulo nedeljo. Kljub temu pa je bil program ■okrnjen, ker se niso srečale ekipe že v vseli napovedanih skupinah. Danes je v skupini članov prvič nastopila tudi Olimpija, čeprav ne v kompletni zasedbi. Zanimivo pa je, da se je druga skupina članov, kjer sodelujejo drugoligaši, zelo resno zagrizla v tekmovanje in je v drugem kolu prišlo do zanimivih zapletov. Partizan Moste je slavil že drugo zmago, saj je odpravil svojega zelo nevarnega tekmeca »Partizana« iz Zelene jame. Moštvo Zelene jame je danes precej razočaralo,' kajti videti je bilo nesoglasje med igralci in to jim je prineslo neuispeh. Tudi tesno zmago »Partizana« Vrhnika lahko štejemo za majhno presneeenje. Vse to nam pa kaže, da vse do zadnjega ne bo moč ugotoviti končnega vrstnega reda. Za zdaj so najresnejši kandidat za osvojitev prvega mesta v tej Skupini Moste. Med članicami je bilo do časa poročanja na sporedu le eno srečanje in so bile uspešne Odredovke nad igralkami Rudarja iz Trbovelj; v prvi skupini članov so Medvode klonile z visokim rezultatom proti Olimpiji, trboveljski Rudar pa je bil močnejši od ljubljanske Svobode. Način ftekmavanj KLJUČ ZA MNOŽIČNOST Beograd, 11. jan. V Beogradu je bila letna konferenca Športne zveze Jugoslavije, ki so se je udeležili tudi številni zastopniki republiških zvez in krajevnih športnih organov ter razni gostje, med katerimi je bil tudi predsednik Zvezne komisije za telesno kulturo tov. Slavko Komar. Na tem sestanku so vestno analizirali delo Športne zveze Jugoslavije v minulem letu. Ugotovili so, da je množičnost še vedno glavni problem in do danes še nismo našli prave poti. V vseh športnih organizacijah je sedaj komaj 259.000 članov, kar je za prebivalstvo naše države seveda mnogo premalo. Mnogi trdijo, da je vzrok v tem, ker ni na razpolago dovolj finančnih sredstev, resnica pa je popolnoma drugačna. Sistemi tekmovanj in pa dejstvo, da je večina članov včlanjenih samo v nogometne, kegljaške ter rokometne organizacije, je vzrok, da do danes ni uspelo ustvariti športno organizacijo, ki bi se lahko ponašala s tem. da resnično in popolno skrbi za fizični razvoj in razvedrilo našega delovnega človeka. Zanimivo je, da so prav tiste panoge. ki so za množično telesno vzgošo najbolj značilne — se pravi, atletika, plavanje, smučanie in podobno. najbolj zapostavljene in imajo tudi najmanj aktivnih čla- nov. Poskrbeti bo treba, da bodo tekmovanja v teli športnih panogah dobila novo. privlačnejšo obliko. Ena glavnih točk konference je bila razprava o tekmovanjih. Način tekmovanja namreč nikakor ne ustreza, saj že nekaj let opažamo občutno pomanjkanje tekem v krajevnem merilu, čeprav vemo, da bi bilo zanje veliko zanimanje. Tekmovanja, v katerih bi sodelovala tudi društva Partizan, aktivi raznih tovarn in šol, bi ne terjala nikakršnih finančnih sredstev, predstavljala pa bi množično osnovo, za katero danes tako težimo. Na konferenci v Beogradu so razpravljali še p novem statutu športne zveze Jugoslavije, ki pomeni velik korak naprej v demokratizaciji športnega življenja. Bistvo novega statuta jc v tem, da bo dober ■del funkcij, ki so jih doslej oprav-Iralc osrednje zveze v Beogradu, odpadel na republiške in okrajne organe, ki bodo tako postali neposredni organizatorji športnega življenja na svoiem teritoriju. Nov šo Paviševič. Generalna sekretar Športne zveze Jugoslavije bo Milan Ercega n. Delegati so nato eš sklenili. da bodo poslali predlog Zvezni komisiji za telesno kulturo, naj so foet osnuje športna stava. REZULTATI: L moška liga Olimpija : Medvode 74:25 (37:10) Rudar (T) : Svoboda (Lj) 58:39 (15:23) II. moška liga: P. Moste : P. Zel. jama 64:36 (32:16) Nar. dom : P. Vrhnika 42:54 (24:24) ženske: Odred : Rudar (T) 34:11 (17:4) Martinc in Hikil iesva [7 finalu Sofija, It. jan. Na mednarodnem prvenstvu Bolgarije v •namiznem tenisu nastopaj« tekmovalci Madžarske, Vzhodne Nemčije, Francije, Jugoslavije in Bolgarije. Od naših so bili že v prvem kolu izločeni Vladimir Markovič, Uzorinac in Plutova. Bolgarski prvak Sladkarov je premagal Markoviča L s 3:1 in se mu tako oddolžil za poraz na evropskem prvenstvu v Budimpešti. Nikolič jc v prvem kolu premagala Bolgarko Boja-djijevo 3:1, v polfinalu pa še Janevo 3:1 in se tako uvrstila v finale. Naš tekmovalec Franic je v prvem kolu premagal Bolgara Geržikova 3:1, v polfinalu pa je izgubil proti evropskemu prvaku Ber-cziku 3:0. Igral je zelo dobro, vendar ni bil kos bolj izkušenemu nasprotniku. Naš državni prvak Markovič II. je v prvem kolu premagal Bolgara Vasiljeva 3:1. V nadaljevanju so se pri moških uvrstili v finale Berczik (Mad.), Sladkarov (Bolg.), Markovič H. (Jug) in Šivačev (Bolg). Pri ženskah se bodo v finalu pomerile: Nikolič (Jug), Koczian in Mosczi (Madž) ter Alber (Fran.). Markovič II. se je po razburljivih in ne najlažjih srečanjih uvrstil v finale. V finalnem delu pričakujejo zanimivo srečanje posebno med Bcrczikora in Markovičem It. Hokejska reprezentanca SZ gostuje te dni v ZDA. V Colorado Springsu so igrali « reprezentanco den verske univerze 4:4. sofoto telovadna stavbe v Stražišču in v Trbovljah Ljubljana, tl. januarja. Danes dopoldne so 2. Oblak +2.25, 3. St-ntca 4!.30, 4. st-ot 41. *% se zbrati » Studijski telovadnici v Tivoliju 5. Stražišar 41.30, 6. Erman 36.45, 7. Težak naši najboljši orodni telovadci k izbirni tek- 35.30. 8. Baštcr 30.8>, 9. fersek 2>.90, 10. nai za sestavo slovenske reprezentance. Pri-' Novšak 25.40, it. Šalamun 21.30. Uodnjo soboto bo namreč tradicionalni medrepubliški dvoboj mod reprezentancama Srbije in Slovenije. Obe moški vrsti se bosta letos srečali t Stražišču pri Kranju, kjer se bo medrepubliški dvoboj pričel v soboto, 17. t. m. ob 18. uri. Slovensko vrsto bo vodil Miro Longyka, kot sodnika pa sta določena tov. Pristov in Strgar. Isti dan bo tudi srečanje ženskih reprezentanc, in sicer s pričetkom ob 19. uri v Trbovljah. Kot smo biti obveščeni, bo dvoboj ženskih reprezen- statllt Še posebej zagotavlja p-opol- tano v novi stavbi kulturnega doma. no samostojnost športnim društvom in tudi oosameznim klubom. 7o "akl jueek so na konferenci izbrati nov odbor Športne zveze. Jugoslavije. ki ima 41 članov. Unrav-ni odbor bo vodit predsednik M'ka Tripalo, podpredsednik pa bo Mi- mladino v prijatelje narave Ljubljana, 11. januarja — V prostorih Trgovinske zbornice ja bil danes posvet mladinskih odsekov, ki so pregledali dosedanje delo z mladino in postavil tudi smernice za letos. Posvet je sklicala mladinska komisija, pri PZS, katere naloga je, da skrbi za delo z mladino pri mladinskih odsekih, obenem pa pomaga pri ustanavljanju novih. V preteklem letu se je pokazalo, da so še vedno planinska društva, ki nimajo mladinskih odsekov. Treba se bo potruditi, da bodo tudi taka društva poiskala možnosti za ustanovitev mladinskih odsekov. Poveževa mladinskih odsekov z ostalimi organizacijami je lani prinesla lepe uspehe, Predvsem so bila pomembna sodelovanja z Zvezo borcev, s katero so organizirali partizanske pohode v znane partizanske kraje. Seveda pa ni rečeno, da se ne bi dalo napraviti še več. Da bi med mladino vzbudili čimveč zanimanja za naše planine, bo posebna komi- OBEREIGNER NAJBOLJŠI V WENGENU Danes so v Wengenu tekmovali v slalomu. Avstrijca Schranz in Molterer sta bila vsekakor največja favorita, vendar jima v slalomu ni šlo tako kakor v smuku. Zmagovalec v slalomu je postal Avstrijec Obereigner, ki je obenem osvojil tudi prvo mesto v alpski kombinaciji. V današnjem slalomu je Obereigner dosegel čas 2:11.3. Drugi je bil Leitner (A) 2:16.3, tretji pa Perillat (Fr) 2:17.3. Dva najboljša z včerajšnjega smuka Schranz in pa Molterer, zraven pa še Amerikanec Werner, ki je prav tako veljal za favorita, so danes zasedli precej slaba mesta. Drugi v alpski kombinaciji za Avstrijcem Obereignerjenv je Staub (Svi). sija zbirala članke, ki jih bodo pisali udeleženci izletov. Najboljši članki bodo deležni nagrad, mladini pa bo zopet dana možnost, da se prek raznih časopisov spozna z našimi' planinami. Pereče vprašanje so še vedno kadri. Na raznih seminarjih se pripravljajo vodniki, ki potem mnogo laže delajo z mladino. Vendar pa ne bi bilo pravilno načelo, da bi se posvetili le mladini, ki je organizirana v Planinski organizaciji. Zato se je treba posvetiti predvsem šolski mladini, ji pokazati lepote naših planin in jo tudi vzgajati v prijatelje narave. Na posvetu so razpravljali tudi o razpisu tekmovanja v čast Dneva mladosti in sprejeli tekmovalni načrt in način ocenjevanja. Tekmovanje bo v cilju povečanja dejavnosti mladinskih odsekov pod naslovom »Gore in mladina«. Tekmovanje bo trajalo od 26. V. do 25. V. prihodnjega leta. Ocenjujejo pa »e uspehi pri organizaciji, v planinski dejavnosti ter pri vzgoji članstva in okolice. Sprejeli so tudi program centralnih akcij, ki bodo v naslednjem letu: cd 24. I. do 1. n. desetdnevni zimski seminar na Smrekovcu, od 25. I. do 31. I. šestdnevni turni smuk po pohorskem delu transverzale, 7. in 8. III. ocenjevalno turno smučanje mladinskih ekip na Črnem vrhu nad Jesenicami, od 1. VII. do 31. VIL letni tabor v Vratih, od 14. VIT. do 21. VIII. letni seminar v Vratih, 22. VII. svečana proslava podelitve nagrad zmago, valcem v tekmovanju v čast Dneva mladosti v Vratih, od 15. do 21. VII. ocenjevalni pohod po delu transverzale od Jezerskega do Vrat, cd 3. VIU. do 15. VIII. ocenjevalni pohod po delu transverzale od Porezna do Ankarana, Orientacijski pohod po Zasavin z obiskom krajev iz zgodovine ZKJ in SKOJ. lahko sprejme več sto gledalcev. Enajst telovadcev se je danes pomerilo na vseh orodjih v poljudnih vajah, vendar se vaje v parterju niso štele h končnemu rezultatu, kajti telovadnica ni bila primerno pripravljena za to panogo. V splošnem je bila Nraven prikazanih vaj nekoliko nižja, kot jo sicer poznamo pri večini nastopajočih telovadcev. Žal se izbirnih tekem nista mogla udeležiti dva odlična zastopnika te panoge — naš državni prvak Miro Cerar iu Trugar — kajti oba sta že nekaj časa poškodovana. Rezultati izbirnih tekem: 1. Skaza 43.35, Telovadkinje so imele izbirne tekme že prejšnji mesec. V slovensko reprezentanco so se plasirale naslednje tekmovalke: 1. Prusnikova, 2. Štromarjeva, 3. Pogačnikova, 4. Križmanova, 3. Bevčeva, 6. Margučev«, 7. Hitijeva, 8. Perkova. Na dvoboju v Trbovljah bo vodnica vrste Sonja Rozmanova, sodili pa bosta tov. Baldermanova in Demšarjeva. I- P- Druga republiška predelava za Beograd Ljubljana. 11. jan. Danes dopoldne so s« v telovadnici na Tabora, na Ledini in učiteljišču zbrali vodnice in vodniki, več kot 100 po številu, iz vseh krajev Slovenije k dragi republiški predelavi prostih vaj za zvezni zlet. ki bo letos od 25. junija do 6, julija v Beogradu. Kot smo izvedeli, se proste vaje za Beograd ponekod že marljivo iu resno učijo, v nekaterih društvih pa so komaj začeli z vadbo. Ker bodo že prihodnji teden izdana besedila za vse vaje, smemo upati, da bo šlo učenje zletnih vaj za Beograd hitreje od rok. REVIJA TELOVADBE V MARIBORU Maribor, ii. januarja. — »Revija telovadbe« so naslovili svojo tradicionalno vsakoletno telovadno revijo vodniki »Partizan« Maribor, ki so jo izvedli v soboto zvečer pred potno dvorano kina Union. Predsednik prof. Struna je v uvodu poudarit, da je ta akademija med prvimi prireditvami v počastitev 40-letnice ZKJ in da zasleduje »Partizan« pri. svojem delu moderne vzore telovadbe. To so v akademiji, ki je obsegala 11 točk, tudi dokazali, bočim srno biti preje navajeni na telovadne plese ob valčkovi godbi, je mojster Zadnik Jože izkoristiti za Nogometno prvenstvo Italije V tekmovanju za prvenstvo Italije v nogometu so bili y današnjem kolu doseženi naslednji rezultati: Torino : Fiorentina 0:6, Bari : Infernazionale 1:2, Bologna : Aleszan-dria 4:0,. Lazio : Genoa 2:4, Milano : Padova 4:1, Napoli : Udinese l:t, Sampdoria : Homa 0:0, Spal : Lanerossi 0:0, Triesfina : Juoenius 0:1. Po današnjem kolu vodi Milano s 24 točkami, slede Fiorentina 23, In-tcrnazionale 20, Juventus 19, Sampdoria 18, na zadnjem 18. mestu pa jc Torino z 8 točkami. Reprezentanca Sovjetske zveze v hitrostnem drsanju je v dvodnevnem tekmovanju v Moskvi premagala reprezcnlanco Norveške z .2T*7.5;lS2,5. Sovjetski drsalec Vorouiu je zmagal na 500 in 1300 m. svojo zahtevno kompozicijo »Revija spretnosti« moderno glasbo Glen-na Mtillerja. Na razpolago mu je bil odličen telovadni »material« izkušenih članic in mladink, ki so njegovo težko zamisel izvrstno izvedle. Ta izredno uspeta točka, ki bi ji le priporočali nekoliko skrajšanja, bo poleg njegove originalne in posrečene produkcije starejših mladincev »Moč in vzrajnost s sodi«, prav gotovo vžgaia tudi na zletu »Partizana« v Beogradu. Ostali vodniki so se prav tako izkazali s svojimi novimi kompozicijami, zlasti Cerih Aleš. Vanda Satler, Ljubica I^orgcr. Betka Manfreda, Štefka Zadnikova itd. V gostih so bili tudi znani državni reprezentanti C a 1» 1 ec. Petekj, jurjevič in Petrovič, ki so na ko; nju z ročaji, na drogu in bradi)' prikazali vrhunske sestave, izvedene z eleganco in preciznostjo, za katere so poželi zasluženo priznanje. E. B. izdaja Tiskovni svet .Polet« - Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Franček Mirtič - Rokopisov ne vračam« - Tisk Tiskarne »Tonete Tomšiča« ’ Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Cankarjeva 4 (pasaža Nebotič' aika) — Poštni predal 377 — Cekovn račun uprave 800-701/8-84 — Teielopb Iredništvo: 21-281 (ob nedeljah tudi W-6’' In 21-281) — uprava: 21-281 — letna n*' ročni na 800 din, polletna 480 din