H»ročn»Be ìisiu: Ceto ìeto 35 dm., Jit»! ai«-, čeiri leta 9 tön. kvea Jugoslavije : Ceto teto 65 dia. toserai» sii oznanila se miračuRajo po dogovor«; pri večkratnem iwoertranjy primerea popust. Upravnf^^l NHjMM naročnino, Inserate in reklamacije. Telefon interadban štev. 113 mimSBi POUTiÌE» UST ZA SLOVENSKO UttSHt m. usa. šmmiw» Mte:®»**»«»«», waonm iS», septembra J.&SU&, Poštnina plačana v gotovini. „Straža“ izhaja v pondeijek, sredo to potato Uredništvo in upravništvo je v Mariboa% Koroška cesta štev. 5. Z uredništvom «g more govoriti vsak dan samo od 11. J* 12. ute dopoldne. Rokopisi se ne vračate. Nezaprte reklamacije so poštnine preSto Telefon intemrban štev. 113. Letnik XIV. Resen memento! Mariborsko porotno zasedanje je končano s petimi . smrtnimi obsodbami. Že to dejstvo samo na sebi daje dovolj misliti. Gre za eno samo sodno okrožje; torej za omejeno, razmeroma majhno krajevno prostornost, id vrhutega nima posebnih pogojev za kriminaliteto, kakor n. pr. velikomestno življenje, socialna beda in velika socialna nasprotja. Ne gre niti toliko za tatvine in rope ter koristoljubne umore. Gre za več, mnogo več. Med petimi smrtnimi obsodbami zaradi zločinov, storjenih na ozemlju mariborskega okrožja, so trije umori, v katerih je nravna propalost mešanih protagonistov vzbudila nagnjenje in mikavnost k zločinu. Prva obsodba na smrt je za detomor, izvršen zaradi nemotenega nadaljevanja spolnega uživanja. V drugem slučaju, čegar razprava je preložena, ki bo naj brže tudi imel za rezultat smrtno obsodbo, gre za prešuštvo in umor žene. V tretjem slučaju je povod umora maščevalnost z rezultatom smrtne obsodbe. Na štiriletno ječo je sodišče obsodilo morilca, ki se je pustil zapeljati k zločinu iz ljubosumnosti zaradi poročene žene, ki si je izbrala drugega ljubimca. V petem slučaju, M je končal s tretjo smrtno obsodbo, je pokvarjen de-lomrznež izvršil roparski umor. Nato pride šesti slu čaj, čegar razprava je ludi preložena in ki srečnemu zakonu ljubosumnost spodreže skupno življenje, pretvorjeno v vedne družinske prepire, zapravljivost in pijančevanje, čemur napravi konec očetova sekira nad nesrečnim sinom. Kot žrtev roparskega napada je smrt družinske matere, katere povzročitel j je nravno propadel ropar, osumljen prešuslništva in zavratnega rimira, ki pa se je vsled pomanjkanja dokazov izognil v - vi in dobil samo 10 let ječe. V osmem slučaju je protagonist moralno manj vreden človek, osumljen poži ga, tatvine in. goljufije, ki je iz vsega odnesel komaj šestmesečno ječo. V zadnjem slučaju pa nastopa najbolj žalostna slika iz blata moralne mlakuže, v katero zabrede človeško bitje, hlepeče po spolnem užitku »er nizkotnem materializmu. Mlada ženska z nezakonskim otrokom, se poroči s priletnim možem zaradi njegovega posestva, kjer predrzno vzdržuje prejšnje razmerje, do -čim mora njen zakonski mož spati v hlevu, kjer ga zaloti zavratni umor. Pokvarjena ženska in njen ljubimec sta obsojena v smrt na vislicah. To so strašni rezultati moralne podivjanosti, ki se je razpasla v Sloveniji. Iskati povod temu zlu edino v povojni psihozi med priprostim ljudstvom, pomenja zapirati oči pred znanimi dejstvi, ki se s praznimi puhlicami nikdar ne morejo spraviti s sveta. In kje torej tiči ta strahovita pošast, ki ogroža dober glas našega ljudstva in mu izpodkopuje korenine za zdrav kultu ren in moralen razvoj in napredek? Kje dobiva snovi tudi politična moralna propalost, ki ima v znani ate-raški žerjavščini svoje zatočišče in obrambo? Glavni vzrok vsej tej strahoti je v naših razdrapanih političnih razmerah. Nosilce naše prosvetne državne politike je človek, ki je osumljen za zvezo z morilci pokojnega ministra Draškuviča in ki še danes nima poguma stopiti pred sodišče, da pred kompetentnim fo rumom odbije od sebe težko obdolžitev. Dvom o mora* -ni vrednosti Pribičeviča potrjuje tudi dejstvo, da je zahteval od države plačilo tudi za leta, ko je iskal materialno eksistenco v sumljivih podjetjih svojega burnega pustolovskega življenja. Po nesrečni koincidenci okolnosti je Pribičevičev duh postal oče centralističnega režima, Ta režim si je polom militarizma zasužnjil sokolstvo in ž njim ogroža vse naše kulturne ustanove. Začelo se je preganjanje katoliške vere, ubijanje ugleda naše duhovščine, med vojaštvom ob pomanjkanju vojnih duhovnikov se umetno širi verski indiferentizem in brezversko sokolstvo, podpira se razkolništvo, olaj šujejo prestopi, subvencionirajo se odpadli duhovniki, verske resnice se blatijo nemoteno v režimskem časopisju, odpravlja se svoboda Cerkve in vsiljuje se «kan-celparagraf« (žalostna slava samoslojnežev). Kulturni boj — s ciljem, da se razoroži katoliška Cerkev v njenem boju proti nenravnosti, nemoralnosti, pijančevanju, zapravljanju itd. — je v svojo službo vpregel ves državni aparat, vojaščino in pred vsem šolo. Da se vpreže učiteljstvo za brezversko in protiversko gonjo, se jim je za takratne življenjske razmere določila dostojna plača in ustanavljale so se zlasti srednje šol’ celo tam, kjer jih ni bilo treba (pri nas n. pr. srednja kmetijska šola v Mariboru). V višjem šolskem svetu so dobili premoč ljudje, ki so notorični brezverci in brezpogojni režimski hlapci. Odpravile so se obvezne šolske maše in duhovne vaje za šolsko mladino, propagira se v šolah veri sovra žen sokolski duh in se že v mladih dušah ubija vsak idealen polet in spoštovanje do duhovščine in Cerkve. Odpraviti se namerava celo duhovniški verski poduk na šolah in uvesti nekakšno zgodovino verstev, ki pri znanim verskim resnicam odjemlje vsako moralno meč in vpliv na vzgojo človeštva. Šlo je celo tako daleč, da je liberalno učiteljstvo na Bledu sprejelo za svoje resolucije, ki so naperjene proti veri in Cerkvi ter proli krščanskim vzgojnim organizacijam. V političnem oziru se je zlasti v Sloveniji delovala na to, da se ubije politična moč SLS (tzv. «klerikalizem«), Sredstva v tem boju proti najmočnejši stranki, ki stoji na krščanskih načelih, nasprotniki niso zbirali. Žerjav je samo tip politično in moralno propalega človeka. Njemu verno ob strani stoje razni Puclji, Kristani in bančni ravnatelji a la Praprotnik. Ves la gnili sistem ogabne nemoralne strankarske gonje je dobil svojo označbo v — žerjavščini. Žerjavščina je zastrupila naše takozvano napredno izobraženstvo, režimsko časopisje, ki se vzdržuje iz kalnih virov kapitalističnega mračnjaštva, pa je storilo svoje med ljudstvom. SLS sicer niso škodovali. Nasprotno, ta nemoralen boj proti njej jo je poživil in okrepil. Vse pošteno-mis-leče kroge je SLS zbrala v svoje okrilje, na mladinsko-versko-vzgojnem polju pa je razširila svoja mogočna krila krepko se razvijajoča orlovska organizacija. Čas je sedaj, da začnemo s korenino ruvati strupeno seme, ki ga je zasejal centralistični režim in žerjavščina, čegar plod so tudi iz moralne propalosti izvira joči zločini, katere je mariborska porota kaznovala s smrtjo na vešalih. To zlo pa se bo dalo Uspešno pobijati le s popolno avtonomijo Slovenije, ker le tako bo mogoče versko-moralni vzgoji dali potrebno svobodo in pogoje za duševno in telesno blaginjo in boljšo bodočnost slovenskega ljudstva. murnu- Politični položaj. Vesti o rekonstrukciji ali krizi vlade. «Obzorov« dopisnik pravi, da stoji večina vlade brezpogojno na stališču, da se mora situacija razčistiti. Izgleda, da ie za to tudi sam Pašič. Najprej bi se morali razčistiti od-nošaji v strankah in to v prvi vrsti med demokrati. — Listi napovedujejo krizo za sredino oktobra, če bi se tudi kralj odločil za revizijo ustave, bo gotovo sestavljal kabinet Ljuba Davidovič, če pa kralj ne bo za to, lo sestavljal kabinet zopet Pašič z večjimi osebnimi spremembami v vladi. Mnogo se govori, da je na vidiku re vizija ustave, da bo Davidovič dobil dovolj pristašev in da se bodo pod devizo revizije ustave pripravljale nove volitve. Slepomišenje v rešitvi uradniškega vprašanja. — Glede rešitve uradniškega vprašanja ni doslej lagal še nikdo tako nesramno kot slovenski policajdemokrati in njihovo «Jutro«. Rešitev uradniškega vprašanja so zahtevali demokrati kot svojo domeno, obljubljali Boga z nebes in vedno pisarili — stojimo tik pred rešitvijo uradniškega vprašanja, prof. Reisner in mili dr. Kukovec bosta izposlovala vse, da bo uradništvo gmotno kolikor toliko preskrbljeno za letošnjo zimo in pomlad. No, imamo jesen, zima že skoro trka na vrata, a sedaj smo še le zvedeli, da se bo rešil zakon civilnih uradnikov še le tedaj, ko bo stopil v veljavo zakon o novem proračunu in to se bo zgodilo v najboljšem slučaju 1. julija 1923. Finančni in zakonodajni odbor re -šujeta uradniško vprašanje, stavita predloge, katere pa vse zavrže g. finančni minister demokrat Kuma nudi z izgovorom: Nimam kredita. Gospod finančni minister je izjavil na seji zakonodajnega odbora za uradniški zakon dne 26. t. m., da ni niti govora o povišanju uradniških plač, dokler ni kritja: Kot finančnik je izjavil Kumanudi, da bi rabii 100 milijonov dinarjev, ako bi zvišal doklade samo za 1 dinar. Gospodje, ki poznajo trdovratnost g. Kumanudija, izjavljajo, da se on ne bo udal in ne bo privolil v povišanje uradniških plač. dokler se mu ne bo posrečilo, da dvigne dinar. Treba pa zopet povdariti, da bi bilo uradniško vprašanje prav gotovo že davno rešeno, ako bi zahteval povišanje plače tudi srbijanski uradnik. Ker je navajen srbijau-ski uradnik že od nekdaj na postransko zarado in mu je državna plača le še nekak nameček, se ni in ne oo pehal za pošteno rešitev gmotnega stanja uradnikov. Pritisk za «reditev uradniškega vprašanja prihaja le iz Slovenije, kolikor toliko tudi iz Hrvatske, a srbski uradnik je zadovoljen s postranskimi zaslužki, radi tega tudi dr. Kumanudi noče najti kredita! Rusko svarilo. Zunanji minister dr. Ninčič je sprejel od zastopnika ruskega sovjetskega zunanjega komisarja Kala-kanova spomenico, datirano od 26. septembra. Sovjetska vlada opozarja na nevaren položaj inf bližnjem vzhodu, opozarja na dejstvo, da niti ena od zapadnih držav ne stori potrebnih korakov, da bi se odstranile nevarnosti, ki lahko zavlečejo svet v novo vojno. Položaj je tak, da zahteva nujen pacifističen vpliv, ki bi mirnim potom rešil vse dogodke in spore ter obvaroval Evropo prelivanja krvi, ki lahko vsak čas nastopi. Ruska vlada smatra kot glavno točko za rešitev današnjih vprašanj, da se turškemu narodu prizna pravica do popolne suverenitete v Carigradu in morskih ožinah. Zapadne države so zavzele nepomirljivo stališče in Velik i Britanija je odločno proti temu, da se Turčiji vrne turški teritorij in morske ožine, ker naj bi pod pretvezo svobode morskega prehoda služile velesilam. Svoboda morskih ožin je potrebna za države okoli črnega mor ju — Rusija in Turčija sta že leta 1920 sklenili nacional«, i dogovor, po katerem je Turčija priznala svobodo mo; skih ožin za trgovske ladije, a ta dogovor bo potrjen z mednarodnim dogovorom držav okoli Črnega morja. Ruska vlada mora najodločnejše protestirati proti temu, da so zapadne države usurpiraie pravice Rusije n zavezniških republik. Rusija s svojima zaveznicam i Ukrajino in Georgijo zavzema poleg Turčije mesto men tistimi državami, čijih usoda je odvisna od morskih ožin. Velesile so vedno priznale Rusiji prvo mesto v vseh mednarodnih dogovorih, ki se nanašajo na to vpraša -nje. To je šlo tako daleč, da so se zavezniki leta 191 > sporazumeli, da dobi Rusija Carigrad in morske ožine. Sovjetska vlada ne misli na to, da pod jarmi del tur- -kega naroda, opozarja pa na dejstvo, katero nudi upanje, da se pri reševanju usode morskih ožin ne bodo zapostavile te važne zadeve. Rusija ne bo priznala niti ene odločitve, ki bi m izvršila brez njenega sodelovanja in proti njenim interesom. Rusija in Francija sta se sporazumeli v nače! a o svobodi morskih ožin. Rusija obenem opozarja, da niti ena odločitev, ki bi se drugače izvršila, ne more bi h definitivna in trajna, marveč bo pripravila nove konflikte. Memorandum se dalje peča z Veliko Britanijo, či politika gre za tem, da zaplete v vojno proti Turčiji Francijo, Romunijo in Jugoslavijo. Ruska vlada smatra za svojo dolžnost, da opozo: i vse zainteresirane vlade na takojšnje sklicanje konference zainteresiranih držav okoli Črnega morja in up , da se bo z ozirom na mir spoštovala ravnopravnost io suvereniteta Turčije na turškem ozemlju. Francija zavzema še precej solidno in pošteno stališče. Angleški zunanji urad je prejel noto, v kateri z; hleva francoska vlada, naj se na konferenco o orients kem vprašanju povabijo tudi Rusija, Georgija in p • Ukrajina. Rumunija, ki je tajila svojo mobilizacijo, še veti-nò mobilizira, za pretvezo in izgovor pa trdi, da zbira; i Rusi svoje čete ob besarabski meji. Pri vladah, kot je rumunska, bo rusko svarilo s veda brezuspešno, bojažeijni režimovei niti lega ne e poštevajo, kar lastni narodi želijo in zahtevajo. Angle . ško delavstvo je imelo zopet velike manifestacije prod vojni politiki in voditelji II. internaeijonale so poda i svojo izjavo o vzhodnem vprašanju. Ta izjava označil)-vojno politiko kot zločin ler zahteva konferenco, pri kateri pa morajo biti udeležene tudi Rusija, Turčija. Bolgarija in Nemčija, ker za ureditev vzhodnih vpr:. sanj niso poklicane samo zavezniške, temveč sploh v.-a države. Pii nas imamo tudi vse polno znakov protinarod: in bojaželjne vladne politike. Zunanjega ministra ol iskujejo zastopniki vseh velesil, Francozi priporoča ;o miroljubno, Angleži pa vojno politiko; vladni mož ■ pa, ki so polpi neugnanega imperializma, niti ne mislijo na to, da bi se morala taka vprašanja obravnavan pred narodno skupščino. Po stari navadi se dela lajn > in prikrito. Kralja obiskuje šef generalnega štaba, odbor Narodne banke se pa posvetuje glede novih kred' ti v za nabavo vojnega materijala. Poslanci opazi ci ft pripravljajo oster protest proti takemu postopanju vlade. Po svetu. Nekaj neverjetnega. Avstrijska zvezna vlada je po časniških poročilih sklenila, da bo dala izdelati zla‘e novčanice po 100, 20 in 10 K. To poročilo se nam zdi dokaj neverjetno, ker v Avstriji itak danes ne dobiš nič za zgoraj omenjene novčanice. Kako velike bodo 'o zlate novčanice? Kakšna bo neki relacija med papiru: timi 100, 20 in lOkronskimi bankovci in zlatimi novč -nicami? Poročilo o zlatih avstrijskih novčanih je pr i- -šepalo menda, nekod iz — devete dežele. Revolucija na Grškem. Sadovi bojaželjne vlad e politike so se pokazali — izbruhnili so politični nemili, vlada je padla, kralj Konstantin je moral odstopi;k po Atenah so se vršili celò poulični boji. V grški vojski obstojala dve struji — ena ža mir, ena za vojno. Za enkrat je poverjeno vodstvo kraljevih poslov pr stolonasledniku Jurju, svaku našega kralja. Kdo bode vlado sestavljal, se še ne ve. Odpotovali so pa neki odposlanci, da pozovejo nazaj Venizelosa. Vojna politika je torej doživela na Grškem svoj popolni poraz, pr -obratni pokret še pa ni popoien, ker se odigrava večinoma v visokih slojih ter še ni razvnel najširših ljudskih mas do velikega notranjega socialnega prevrat i, ki pa ne bo izostal. Ruske koncesije Italiji. Sovjetska vlada je potrdi u dogovor, ki daje Italiji koncesijo za izkoriščanje obsežnega ozemlja v Kubanu. Italija si sme izbrati na sev Kavkazu ali pa ob stočišču Dona in Dnjepra 100 heki ar jev zemlje. Pogodba velja 24 let ter se potem lahko podaljša. Polovico delavnih moči lahko Italijani s seboj pripeljejo, drugo pa vzamejo iz ruskega prebivaltsv.i. Ruska vlada obdrži svojo nadzorstvo nad vsemi italijanskimi podjetji. Seja društva narodov je razpravljala o razorožitvi. Lord Robert Cecil je povdarjal kot poročevalec tretje komisije, koliko človeških moči in denarja se uporabi za oborožitev, ki ne prinaša človeštvu nobene koristi, in ki je pa neizogibna, dokler bo obstojalo medsebojno nezaupanje. Washingtonsko pogodbo o razorožitvi na morju morajo izvršiti tudi one države, ki niso bile zastopane v Washingtons Zato predlaga mednarodno konferenco, ki naj se je udeleže tudi one države, ki niso zastopane v društvu narodov. Govoreč na to o razorožitvi na suhem, je razlagal Cecil razloge, ki zahtevajo, da se sklene mirovna garancijska pogodba, h kateri lahko pristopijo brez pritiska vse države. Materijel-na in moralična razorožitev morata biti v zvezi. Cecil je zaključil: Narodi se morajo razorožiti, ali pa bodo vsi po skupni krivdi poginili. Italijanski in francoski delegat sta se tudi priključila temu stališču. Francija obeta pokazati svojo dobro voljo s tem, da hoče in namerava znižati svojo vojsko na stalež od leta 1913. Trakija. Ko se je mudil naš zunanji minister dr. Ninčič v Ženevi, je prišlo do razgovora tudi z bolgarskim ministrskim predsednikom Stambulijskim. Predsednik sofijske vlade je prosil našega ministra za diplomatsko podporo v vprašanju avtonomije Trakije in na splošno presenečenje vse poštene slovanske javnosti je radi-kalski velesrbijanec Ninčič to prošnjo kratkomalo odbil. Mi se tej protislovanski politiki, ki pravzaprav sploh nima nobene določene smeri in zato tudi ne more motriti dogodkov izven srbijanskega plota, prav nič ne čudimo. Pašičevcem itak imponira samo pest, po pravici pa kriče samo takrat, ko ne morejo vršiti nasilja : i krivic. ■ Dolžnost javnega glasila pa nam veleva, da brez vseh ovinkov povemo resnico tako, kakršna je. Trakija se razteza od Rodopskega pogorja ob Egcj • skem morju k vzhodu na Črno morje in od bolgarske meje k Marmornem morju. Najvažnejše središčne točke so Ksanti, Gümürdjina, Dedeagač (Bolgarom obljub Ijeno pristanišče), Drinopolje in Rodosto. Reka Marica deli Trakijo na dva dela: na zahodno in vzhodno Tra-kijo. Od zaliva Egejskega morja namakajo reka Marica in njeni obilni dotoki prostrano ravnino, posejano z gričevjem, ki se izgublja v goratih traki j skill naravnih mejah. Prometne zveze so jako slabe, cest v našem pomenu besede sploh ni in edina železniška zveza je od zahoda k vzhodu Solun—Kruševo—Carigrad ter s severom Sofija—Drinopolje—Carigrad. Močvirnate nižine stvarjajo zelo nezdravo podnebje in je cela Trakija sploh zelo slabo naseljena, mestoma sploh neobljudena. V vojaškem oziru je zlasti važna zahodna Trakija, to pa le tedaj, če se dominantne točke Rodopa in pristanišča v Egejskem morju, kar stvarja pas nekaj nad 25 km širok, nahajajo v rokah ene in iste bojne sile. Pravilna rešitev tega perečega balkanskega vprašanja, ki je v vzročni zvezi z vprašanjem morskih ožin, zanima ne samo evropske velesile, marveč tudi in še najbolj vse balkanske narode, posebno pa še nas Jugoslovane (Srbe, Hrvate, Slovence in Bolgare). Jugoslavija, ki bo prej ali slej imela neposreden interes na trakijskem ozemlju, ne more in ne sme ostati indife-renta. Zato smatramo Ninčičev negativen odgovor naravnost za blazen samomor, ki bi ga velesrbijanstvu zelo privoščili, ko bi pri tem ne trpela naša državna skupnost. Da se ustanovi turško prodiranje v Evropo, je predvsem potrebno, da se v Trakiji, ki ni ne turška, ne grška, ne bolgarska, po večini pa protiturška in proh-grška, ustvarjajo taki pogoji, ki omogočujejo skupno akcijo vseh balkanskih držav proti vsakršnemu turškemu pohlepu preko Čataldže na sever. Trakija — in sicer cela — torej mora postati avtonomna pokrajina pod suverenitetom ene zainteresiranih slovanskih držav z mednarodnim jamstvom nevtralnega ozemlja. S tem bi bila onemogočena vsaka bolgarsko-turš-ka skupna meja, katere se vojni hujskači, med katerimi velesrbijanci niso zadnji, tako strašno hoje. Tudi dardanelsko vprašanje bi dobilo na lastaem trakijskem nevtralnem ozemlju prave branilce, vsekakor pa boljše, kakor pa naduti, vedno tepeni in demoralizirani Grki. Še več. To vprašanje bi avtomatično zginilo s površja, ker bi se z rešitvijo trakijskega vprašanja na mednarodno avtonomnem temelju zadovoljile vse zainteresirane države, razen — morda — Anglije. Toda Ninčič hoče še dalje poniževati Bolgare, naše slovanske brate in ščuvati nanje zagrizen šovinizem peščice velesrbijanskih klikarjev in porodičarjev in to vse v korist protislovanske Grške in protiruske Ru-manije. Doklej tako? Beležke. Agrarne afere. «Sl olj od na Tribuna« prinaša pod tem zaglavjem sledeče: Sestavil se je konzorcij iz 18 ministrskih rojakov in prijateljev, ki nameravajo izvesti sumljivo transakcijo imetja grofa Aladarja Jankoviča in njegovih bratov v Slavoniji, da se izigra agrarna re forma. Gre pri celi zadevi za 16.000 oralov zemlje in je načrt sledeč: Ako se grof Jankovič odloči, da prav po ceni prepusti temu osemnajstglavemu zmaju 12.000 oia lov zemlje, se mu bo zasiguralo, da sme obdržati 4000 oralov in bo potem njegova posest rešena vseh davčnih bremen, s katerimi so obremenjena druga veleposestva. Za ravnokar označeni projekt se je odločil grof Jankovič in odstopa osemnajstglavemu konzorciju 12.000 oralov zemlje po 4000 kron 1 oral in on sam bo še pa razpolagal s 4000 orali. Da bo soglašalo s to kupčijo tudi ministrstvo za agrarno reformo, bo dal ta konzorcij dobrovoljcem 4000 oralov brezplačno. Drugih 4000 oralov, ki bi se naj razdelili med siromašni narod, pa bi morali revni ljudje odkupiti in dati 10.000 kron za 1 oral. Še ostalih 4000 oralov pa se prepusti konzorciju, da jih proda in zasluži pri tej razprodaji, kolikor hoče in more. Sedaj pa poglejmo bilanco zaslužka trii ministrskih ^rojakov: 12.000 oralov zemlje po 4000 kron da 48,000.000, od tega brezplačno 4.000, 4.000 oralov po 10 tisoč kron da 40,000.000 K, a za. ostalih 4.000 oralov se lahko izkupi v najslabšem slučaju 30.000 K za en crai — torej 120 milijonov K. V celem bi prejel ta zloglasni konzorcij 160 milijonov K, od te svote treba o! -biti 48 milijonov; konzorcij bi moral plačati grofu 112 milijonov. Ako od te svote odbijemo še 12 milijonov za razne stroške in bakšiše, ostane konzorciju ministrskih rojakov in prijateljev še čisto zasluženi dobiček od 10ft milijonov kron. Tako se rešuje pri nas agrarna reforma. Demokrati in dalmatinski težaki. Kakor smo že poročali, so poslali dalmatinski težaki nedavno svojo deputacijo v Beograd, da protestira, ker se s silo iztir-jujejo najemnine, o katerih se je vedno in toliko obetalo, da jih ne bo treba plačati. Vlada se je kar na enkrat postavila na stran posestnikov ter hudo udarila najemnike. To vse ima, kakor pravi «Jutarnji list«, močno politično in strankarsko ozadje. Poprej so demokratski ministri, poslanci in agitatorji govorili po Dalmaciji, da ne bo treba težakom plačati posestnikom prav nobene najemnine in da se lahko celo po robu postavijo, če bi kdo najemnino tirjal ali zahteval. V tem • pogledu so bile izdane celo neke naredbe, tako na primer, da policija ne sme nastopati v agrarnih zadevah in sporih. Vse to se je obetalo in delalo v nadi, da se pridobijo dalmatinski seljaki za demokratsko stranko. Težaki so pa demokratom obrnili hrbet ter šli med zemljoradnike in demokrati so začeli za to nastopati in delati ravno nasprotno vsem svojim obljubam in nared • bam: da se z orožniki izvedejo in rešijo agrarni spori, da se iztirjajo najemnine in to kar na enkrat za štiri leta nazaj itd. Demokrati delajo to, da bi zlomili zem-Ijoradniško stranko, češ, naj vidi narod, da prihaja vso zìo od tega, ker niso hoteli ljudje glasovati za demokrate. Nekaj takega je povedal policaj minister tudi deputaciji, ko ji je zagrozil s silo. Radikalci pustijo, da gre vse svojo pot ter mislijo, da se bodo pri tem okoristili. Demokrati bodo s svojim postopanjem dosegli samo to, da pojdejo dalmatinski delovni sloji vedno bolj na levo. Princip: zemlja je kmetova! — v praksi. 72 reflek-Lantov agrarne reforme je uživalo že dve leti 429 oralov zemlje od veleposesti Andora Karačonija v Beodori v okolici Velikega Bečkereka. Zgoraj omenjenih 72 re-flektantov je že plačevalo dve leti najemnino za onih 429 oralov in jili tudi obdelovalo. Da bi se pa agrarna reforma te posesti rešila čim bolj enostavno, je prosila Srpska zemljoradnička zadruga, da se jej proda teh 429 oralov, na katerih so že itak bili naseljeni njeni člani. Ta zadruga je prosila za odkup enkrat, dvakrat, trikrat — a vedno so bile neke zapreke, da ni prišlo do prodaje. Kot strela iz jasnega pa je prišel na to posest 17. t. m. Sava Žan, trgovec iz Alibunara v družbi komisarja imetja in policijskih zastopnikov, da vzame v posest teh 429 oralov, katere je kupil za 2,025.000 dinarjev in svoto že izplačal. Ministrstvo pravde je namreč ukinilo sekvester in odobrilo prodajo. Za ubogo kmetsko ljudstvo ni bila ta zemlja na prodaj, a dobil jo je trgovec-milijarder, ki poseda bogzna kako obširno veleposest. O povoijncm stanju letošnje letine zna poročati g. minister Pucelj, ki razglaša, da letos ne bo nobenega pomanjkanja živil in krmil. Vojvodina bo preskrbovala vse pasivne kraje in povrh bomo še potom Puclja lahko izvozili 100.000 vagonov živil. Tako zopet g. minister Pucelj, a faktično že davno gladuje Dalmacija, Bosna ter Hercegovina in Čmagora, ki še doslej prav nič niso okusile od Pucljevih vojvodinskih dobrot. Vemo. da bo letos dovolj živil za gospodo kot je g. Pucelj, ’ ; bo dobro živela in povrh še izvažala, a narod v pasivnih kraj ili bo še bolj glad oval kot že. S praznimi, nikdar izpolnjenimi obeti je pač lahko prehranjevati na rod, ker obljube in telegrami o našem prehranjevalne;!, bogastvu pridejo tudi ministru Puclju — zastonj. Kako država zida ter podpira stavbinsko obrt. V dokaz koliko, za koga in kje država zida ter podpira stavbinstvo naj služijo ti le podatki. Forzava zida v Skoplju Narodni dom za 382.400 dinarjev, v Užici kanalizacijo bolnišnice za 195.000 dinarjev, V Skoplju hleve za vojno divizijsko oblast za 250.000 dinarjev, na Topčideru poljedelsko postajo za 441.000 dinarjev, v Gor. Milanovcu bolnišnico za 2,700.000 dinarjev, v Nišu konjušnico za 340.000 dinarjev, skupaj za nad 10 milijonov dinarjev, dočim izdaja država za vse stavbe izven Srbije samo 297.775 dinarjev in posebej še popravo mosta v Zagrebu obljubljeno svoto od 300.000 dinarjev. To je dovolj značilno in ni treba komentarja. V navijanju cen se je posebno odlikovala naša vlada s svojim sto odstotnim povišanjem poštnih pristojbin. Danes jih razglasi, jutri jih pa že pobira, da ne bi svet o tem pravočasno zvedel in bi kolikor mogoče mnogo pisem zapadlo globi. Pa še dalje so šli vladni navijalci. Povišane pristojbine so stopile v veljavo dne 25. t. m. in pisma, ki so bila poprej eden ali dva dni od dana ter tudi po prejšnjih določilih frankirana, so na poštah obležala, da so prejemniki lahko plačevali kazenski porto. In taka vlada naj bi nastopala proti draginji ter proti navijanju cen?! NA DELO ZA PODPORO NAŠIH KATOLIŠKIH AKADEMIKOV. Opozarjamo našo javnnost, da se je za Štajersko I osnovalo v Mariboru Centralno tajništvo nabiralne ak-I čije za kat. akademsko omladino, ki daje vse informacije in ki sprejema vse prispevke v denarju ali reali-jah. Opozarjamo vse tovariše akademike, včlanjene v «Danici« ali v «Zarji«, kakor tudi vse abiturijente, da se naša menza otvori 16. oktobra 1922 in da bo relutum odvisen od vsakega poedinca. Kakor hitro prejmete od našega tajništva tozadevne formularje in nabiralne pole, na delo! Vsak tovariš naj v svojem okolišu vodi nabiranje ter naj stoji v korespondenci z našim tajništvom. Dejanje naj dokumentira zavednost! Pozivamo vse tovariše akademike, (tudi lake, ki službujejo), kot tudi vse abiturijente, ki so zainteresirani na naši nabiralni akciji in ki žele sodelovati, da se zglase v našem tajništvu čimpreje. Obračamo se osobito na naše Dekliške zveze in orlovske odseke, da nam pri naši nabiralni akciji pomagajo s svojo zavednostjo. Vse Dekliške zveze, kakor tudi orlovski odseki, ki žele sodelovati, dobijo lahko tozadevne nabiralne pole v našem tajništvu. Katoliško dijaštvo v Mariboru je darovalo za našo akademsko menzo 50 dinarjev. Sami potrebni, so prvi prinesli svoj dar na oltar. Posnemajte naše mlade, srednješolske borce! Glavno tajništvo nabiralne akcije (GTNA) za katoliške akademike (oddelek za Štajersko) Maribor, Koroščeva ulica 12. Visokošolsko dijaštvo se obrača na celokupno javnost, da pripomore z združenimi močmi odboru, ki se je sestavil z namenom, da podpre revne dijake, da jim omogoči nadaljevanje Studiranja. Oni, ki bodo dobili od lega odbora še posebej pisane prošnje, prosimo, da se za stvar zavzamejo, vse pa prosimo, da po svojih močeh kolikor mogoče prispevajo pri nabiranju živil za našo Dijaško kuhinjo. Prosimo predvsem naša dekleta, in vsa naša društva, da skušajo nabrati čim več živil ali denarnih prispevkov. Dobrodošlo je vse, predvsem krompir, fižol, žito vsake vrste, sadje, zelje, drva in podobno. Nabrana živila spravite na primeren prostor in sporočite množino do 18. oktobra t. 1. na naslov: Centralno tajništvo nabiralne akeije za katoliško aka demsko omladino, Maribor, Koroščeva ulica 12. (Za Štajersko). Za odpravo živil bo preskrbljeno. Prepričani smo, da se v tem težkem času ne obračamo zastonj -va naše zavedno ljudstvo, ki doslej še pri nobeni dobri stvari ni odreklo svoje darežljive roke. — Pripravljalni odbor dij. podpornega društva. Častno predsrestvo: dr. A. B. Jeglič, škof; dr. A. Korošec. Za štajerski pododbor: di-. M. Matek, stolni prošt, pokrovitelj. Dnevne novice. Pogreb Petra Novaka v Slov: Bistrici se je včeraj. dne 28. septembra vršil ob zelo obilni udeležbi. Zastopan je bil cel bistriški okraj, znamenje, kako je pokojnika vse spoštovalo. Pred hišo žalosti je pevski zbor pod vodstvom g. Vauda zapel žalostinko. Pogreb je vodil v spremstvu gg. dr. Medveda in dr. Jerovšeka ter sedem gg. duhovnikov iz bistriške dekani je č. g. dekan Cerja!;. Za krsto so stopali sorodniki, g. okrajni glavar dr. Lajnšič, g. šolski nadzornik Lichtenwallner, občinski odbor, uradništvo, požarna bramba, župani in zastopni ki sosednih okrajev. Iz hiš so plapolale čine zastave. Celo mesto se je odelo v žalost. Po pogrebnih molitvah sta ob grobu govorila slovo v imenu Bistričanov g. dr. Pučnik, v imenu SLS in naših oiganizacij pa narodni poslanec g. Žebot. Slavil je pokojnika kot narodnega prvohoritelja in buditelja narodne zavesti, udanega sina katoliške cerkve, zvestega pristaša SLS, dobrotnika revežev ter kot priljubljenega svetovalca in voditelju ljudstva v bistriškem okraju. Peter ni odnesel v grob nobenega cesarjevega ali kraljevega odlikovanja a dične moške kreposti in dobra dela ga spremljajo. Slava spominu očeta Petra Novaka!« Ko so še pevci zapeli «Slovo« smo se žalostni razšli. Res! S Petrom Novakom je legel v grob izreden mož. Bil je mož dela, mož jeklene značajnosti. Matere slovenske, dajte nam dosti lakih Petrov. Shod dr. Korošca v Šoštanju. Dne 8. oktobra ob pol 9. uri zjutraj po ranem sv. opravilu ima gospod dr. Korošec v Šoštanju v glavni dvorani hotela Union, shod Slovenske ljudske stranke za ves šoštanjski okraj. Govorita tudi g. poslanec Pušenjak in urednik «Slovenca« Fr. Smodej. Kmetje, delavci in orbtniki! Udeležite se! Rano sv. opravilo se začne ob 7. uri. Demokratski učitelj se je v mariborskem «Narou -nem listu« hudo razkoračil, pa ne zoper demokratskega ministra Pribičeviča, ki ne nameščuje učiteljev po obmejnih šolah ter je dal zapreti na novo otvor jene paralelke po mariborskih šolah, marveč zoper «črne sužnje Rima, zoper brezdomovince«. Ker so klerikalci vsega krivi, so kajpada tudi to zakrivili, da demokratski vrhovni poglavar prosvetni minister Prihičevič profe sorjem noče izplačati nadur, da noče plačati nagrade za neobligatne predmete, da zapira po Sloveniji otvor-jene razrede po ljudskih šolah. Hlapec beograjskega centralizma si tega niti ne upa očitati Pribičeyiču in njegovemu oprodi dr. Žerjavu, marveč v svoji duševni slepoti in hudobiji udarja po katoliški cerkvi in duhovnikih ter kliče po kancelparagrafu ne samo za cerkev, marveč tudi za šolo. Poslednje je zadel liberalni učitelj, ker bi bilo potrebno, da se s posebnim kazenskim paragrafom prepove kvarjenje šolske mladine pa nekrščanskem svobodomiselnem sokolstvu. Na naslov Višjega šolskega svela. Pod tem zaglav-Jem je prinesel «Tabor« od 28. t. m. pameten članek, v katerem razmotriva nek Celjan o udarcih, katere so doživele naše srednje šole v Zadnjem času. Prostih predmetov ne bo, v velikih razredih se ne smejo odpirati paralelke, nikakšnih dotacij ni za fizikalije in knjižnice. «Tabor« je premlel v svojem članku isto, kar smo mi že davno insali na račun policajdemokratpv, ki so' in še bodo ubili potom centralizirane prosvete naše slovensko šolstvo. «Taborov« člankar je svoje Jeremij -ve žalostinke naslovil na Višji šolski svet, mesto na krvnika našega šolstva Pribičeviča, ki troši državni denar za fašiste, svoje časopisje in prijatelje, šolstvo pa .prikrajšatje na vseh koneiu in krajih. Pribičevič je kriv vsega šolskega zla, Višji šolski svet je samo pokorni I sluga Beograda in izvršilni organ g. Svetozarja. Bal-j kansko nekulturno kašo, katero so si poiieajdemokraii sami skuhali na polju šolstva, to sedaj sami obsojajo, j ker je tako reakcij onarno prismojena, da je niti sami fene morejo zauživati pri svoji korupciji in kratkovi1-» nos ti! Razmejitvena komisija je prisodila Libeliče pri Dravogradu naši državi. V soboto, dne 30. t. m. se vrši uradna predaja. Proslava zopetne združitve Libelič z Jugoslavijo pa je v nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. Ob 11. uri dopoldne skupen obhod iz Dravograda preko čer-neč v Libeliče. Slovenci, ta dan vsi v Libeliče. Gospod direktor Tone Kristan ne zahteva «veliko«! Finančni minister Kumanudi se je vrnil iz državne po -j sesti Belje in zaupal svojim ministrskim tovarišem, da i ne zahteva gospod upravnik Kristan na račun procen-I tov 5 milijonov, ampak samo nekaj več: 800 tisoč dii n ar jev. ' V celjski bolnici je umrla sestra g. nadžupnika in dekana dr. Kruljca v Laškem. Bila je blaga gospodinja in obče priljubljena. N.'v m. p.! Novice od Sv. Jerneja prt Ločah. Smrt je letos z j ozirom na našo l'aro zelo dolgo na počitnicah. Od 15. aprila pa do 28. avgusta nismo imeli mrliča. Mislili smo j že, da imajo smrt kje v Beogradu zaprlo, ker je seveda rudi za avtonomijo in ne mara za svojo obrt prositi dovoljenja «slavne« naše vlade, ali pa, da jo je Pucelj kam prodal in dober «kšeft« napravil. Pa pojavila se je I v fari griža in žnjo je prišla tudi zopet smrt. V krat-I kem času nam je vzela šest faranov. Med njimi tudi dobro ženo in mater Marijo Rupnik, posestnico v Krav-j jeku, ki je zapustila moža in šest nepreskrbljenih otrok v globoid žalosti, najmlajše, štiri letno dekletce pa v teku enega tedna vzela s seboj v grob. N. v m. p. — Nedavno je v sosednih Petroveih neki 15 letni fant v šali z lovsko puško obstrelil hčer tukajšnjega posestnika Sp. d. Anzeka, Marijo Žnidar. — Na posestvu Jakoba ( Vrbovšek v Zg. Lažah so našli premog. Čakajo le še na I komisijo, da preišče yelikost plasti in kakovost prem o-! ga, potem takoj pričnejo kopati. Pravijo, da postane : -Št. Jernej v kratkem druge Trbövlje, če še ne kaj več. j Zg. Lažani se že v duhu vozijo po novi železnici, ki 'bo vezala premogovnik s Poljčanami, mi drugi pa se veselimo, da nas bo vendar enkrat svet spoznal od bolj še strani, zakaj od slabe strani smo že predolgo in predobro znani, k čemur je zadnji čas največ doprinesla tu cvetoča samostojna lumparija. Samostojni škodljivci ljudstva. (Dopis od Sv. Barbare v Halozah). Pri nas se še vedno dobijo ljudje, ki bi radi odpravili naše tržišče in hrvatske mesarje. Dne 3. septembra so Hrvati pripeljali meso in ga mnog j ceneje sekali kot domačini. Znani samostojni velikaš K. je v nemškem jeziku nahrulil oocinskega funkcijo-t-arja: «Was machen die Kroaten hier«? (Kaj delajo Hrvati tu?) Grozil je, da bo Hrvale in g. župana ter ebč. odbornike zopet tožil na glavarstvo. To je znamenje, da je g. bil vendarle tisti, ki je hotel s pomočjo ok : glavarja odpraviti Hrvate z našega tržišča, da bi on lahko dražje prodajal meso in gulil naše ljudi. Poslau-I ci Slovenske ljudske stranke so tistikrat preprečili nakane raznih Korenjakov in Pirkmajerjev. Hvala jim lepa! Sedaj vidimo, da samostojneži hočejo našemu i ubogemu ljudstvu samo slabo. Ko pridejo volitve bomo ž njimi mi Haložani še huje obračunih kot smo pri j občinskih volitvah. Iz poglavja o Sokolih na deželi. (Dopis od Velike Nedelje.) Da vkljub neumornemu prizadevanju našega učiteljstva sokolstvo pri nas nima zaželjenega uspeha, je pokazala zadnja sokolska prireditev tukaj pri na s. Že iz pozdravnega govora g. Preindlna je donel nekak obup nad tukajšnjim Sokolom. Ne bodo vas z veseljem sprejeli, je rekel, in ne bodo vas pozdravljale zastave in slavoloki, kakor je pač navada drugod. Žalibog, dà še naši ljudje niso dovolj zreli za Sokola, ker še tavajo v temi klerikalizma. — Tudi učiteljica «vdova« je tarnala in lovila po cesti ljudi, češ, pojte notri, pojte, mi imamo ogromne stroške in bomo najbrž gor plačali. A nek mož se je pa odrezal, rekoč: «Kaj pa nekaj prirejate, ako že naprej veste, da vam ne gre račun vun.« — Na vse zadnje je bil pa seveda nedolžni in bolj kakor pri nas Sokol potrebni dež kriv, da je cela prireditev tako klavemo izpadla. — Najbolj, kar je pa vredno o-meniti, pa je, da se je ravno isti dan pokazalo, in sicer ravno na učitelju Preindlnu, kam vodi sokolska vzgoja. Bil je namreč od svojega bivšega učenca tepen isti večer, s čim se je cela slavnost zaklučila. Zanimivosti za starinoslovce. Od Št. Janža nà D-. p .nam poročajo: Dne 17. t. m. je tudi naša vas obhajala lepo slavnost. Blagoslovila se je prenovljena in od akad. slikarja Simona Frasa iz Slivnice preslikana kapela ter novi zvon za isto. Mogočno so vplivale lepe pes i mi, ki jih je zapel naš vrli pevski zbor. Kapela je po stavljena na umetnem gričku. Pod kapelo je precej velik in močno obokan prostor, ki je imel izhod proti ce-I 5ti, pa so vrata zadaj zazidana. Ko so pred leti slučaj- no zadeli pri kopanju jame za rnajevo drevo ua to pod- j zemeljsko votlino, se je našlo več posod, lončenih in ko j vinastih, s pepelom in baje tudi z denarjem. Dobro bi j oho, in gotovo zanimivo, ako bi kak starinoslovee stvar | natančneje preiskal. Zanimivosti iz Kostrivnice pri Podplatu. V nedeljo dne 1. oktobra se bo vršil v Kostrivnici zlet šmarsko- i rogaškega orlovskega okrožja. Pri tej priliki se bo usta- j novil v Kostrivnici že tako težko pričakovani ter zabeljeni orlovski odsek. Na orlovski lahor v Kostrivnica so vabljeni vsi prijatelji orlovstvä in poštene zabave. V nedeljo, 17. t. m. se je vršil v Kostrivnici shod Novačanov republikancev, katerih se je zbralo šest po šti-vilu, a še te je razpodila žandarmerija in shod prepo-vedala. Dne 20. t. m. in sicer v sredo nas je Kostrivni-čane obiskal prijatelj iz leta 1920 g. slabostojni kričač Drofenik, ki je sklical shod svojih zvestih v gostilno Rupnik. Od 140 Drofenikovih političnih vernikov iz • leta 1920 se je odzvalo zadnjič njegovemu povabilu sv ■ ; mo 15. A gospod Drofenik bi bil moral bežati še pred i temi 15 lanskimi pristaši. Ako bo Drofenik še enkut pogledal s političnim* očesom v Kostrivnico, ne bo vi- j del od svojih nekdaj dragih in vernili prijateljev — j ( nikogar več! j Vsem kn. ui. župnijskem uradom pol. okraja Mu ; ribor. Vse župnijske urade prosimo, da polom oznanil-j ve pri cerkvi itd. opozorijo vojne invalide, vdove in si-j cote, da morajo odslej vsled odredbe invalidskega od-i seka pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 16. sept. i \ 1922 — vlagati prošnje (za milostno podporo itd.) edi- j : no le potom invalidske organizacije, ker bodo v naspr >t j I nem slučaju vse prošnje, ki niso opremljene s štam- j j piljko invalidske organizacije, ostale nerešene, ter se ne ; bodo upoštevale, kar bi bilo seveda vojnim žrtvam v veliko škodo. Splošna organizacija vojnih invalidov za slovensko ozemlje, poverjeništvo Maribor, Invalidski shod se vrši v nedeljo, dne S. oktobra 1922 pri Sv. Jakobu v Slov. gor. v gostilni g. Peklar ob . 8. uri dopoldne. Invalidi, vdove in sirote, vsi na shod. ! gì e za vaše interese. Odobr. Beograjski akademiki proti Pribičevičevemu fa-! šizmu. Te dni je zborovala beograjska univerzitetna ; omladina, in je pri tej priliki obsodila teror, katerega : uganjajo nacijonalisliem mladiči pod zaščito Pribiee-; viča in sedanjega režima. Izvolil se je sedem članski i odbor, ki bb do nedelje izdelal posebno resolucijo proti : Pii biče viče vemu fašizmu. j Madžarske dajatve naši državi. V listih čitamo, da je te dni odpotovala v Budimpešto posebna komisija j ministrstva za poljedelstvo pod vodstvom polkovnika ; j Gjukiča, da prevzame živino, ki jo imamo dobiti ocl j j Madžarske. Tokrat baje dobimo 350 konj in 1000 ove. j \ Pri nas je že v navadi, da se brez polkovnikov ne o- ; ; pravi nobena komisija. Kaj ima iskati polkovnik zopet ’ v tej poljedelski komisiji? Menda gre radi konj, ki sc j bodo najbrž zopet razdelili med štabne oficirje. Vprašanje prehrane krajev, ki so uničeni vsled su- ’ i še se ne zgane z mrtve točke. Zahteva se kredit 200 mi - ; i lijonov dinarjev od Narodne banke, katerih pa banka j i noče dati. Nobeden od ministrov niti ne misti ne na j i osnovanje državnih žitnic. Ministri se brigajo v pr:» i ] vrsti za interese izvozničarjev in lansirajo v javnost po ; ! svojem časopisju vesti o izvozu nar stotisoč vagonov j žita iz naše đi'žave. Razglašajo tudi, da bi silno padle • cene žitu, ako bi.se izvoz popolnoma zabranit, nagro- ! i madile bi se prevelike žitne zaloge in — država bi ; trpeia nepregledno škodo. Škodo bi trpeli seve posu- ! i mezni izvozničarji, a narod bi bil preskrbljen in s tem -; bi profitirala 'tudi država. j Koliko prehrane bi rabila letos samo Hercegovina. ! Po službenih podatkih posameznih uercegovskih okra- j ; jev bi se moralo letos uvoziti v Hercegovino: 2830 va- j j gonov prehrane za ljudi, 50 vagonov ovsa in 1430 va-I gonov razne živinske krme. V resnici pa je prehranje-\ valna potreba Hercegovine veliko večja, j Pokvarjeni mostovi. Po Bosni in Hercegovini je j zelo veliko mostov, ki so tako pokvarjeni in razklopo-; tani, da niso za promet, a prav nikdo ne misli na to. | i da bi jih zopet popravil. Največ takih razklopotanih \ mostov je med Sarajevom in Bosanskim Brodom. Pri j teh mostovih že stojijo nad tri mesece straže, ki brani-! jo vsakemu prehod. Ubogi Bosanci se povprašujejo: j- Kaj je z investacijskim posojilom, ko so prometna sred- ■ j stva v takem stanju? Denarne svote, ki so bile prvotno I odmerjene in namenjene zboljšanju prometa, se upi-I rahljajo za vzdrževanje fašisotv in za donkišotsko j žvenklanje s sabljo. Nevarna odmetniška banda je napadla minuli p;-I tek železniški vlak med Vir-Pazarjem in Barom v Ì Črni gori. Odmetniki sc trši prihodnjo nedeljo, dne 1. oktobra ob 2. uri popoldne v gostilni župana g. Požauko ob vsakem vremenu. 'Vabimo tudi somišljenike iz Maribora, da pridejo. Dohod do zborovališča: blizu tovarne Wrögerer čez železnico. Na shodu govorita poslanec Žebot in profesor Vesenjak. Aretacijo komunističnega poslanca dr. Sime Markoviča so si izmislili državotvorni listi. Najprej «Jutro« za njim pa «Narod«. Pravita, da je dr. Markovič prišel v Maribor in da ga je tu spoznala in aretirala policija. To je zlagano, dr. Markovič je še vedno na Dunaju, če se kam drugam ne pelje, in od komunističnih poslancev, se je vrnil samo Dušan Cekič, ki je pa, dospevši v Beograd pri policiji podal izjavo, da ima dovolj politike ter je bil potem tudi puščen na prosto. Promet po državnih železnicah od Zagreba naprej je ustavljen že drugi mesece, od Špilja do Zagreba stoji že okrog 5000 vagonov, ki ne morejo naprej. Na samem. Teznem je nad 1000 vagonov, stojijo in čakajo---------- Skozi špranje prihaja mokrota, blago se kvari, naročniki se jezijo, trgovci in podjetniki prihajajo brez lastne' krivde v hude zadrege, vse stoji, vse se kvari in nikdo lie ve, zakaj. Iz strahovitega nereda v našem prometu raste prava katastrofa za naše podjetniške kroge in za našo trgovino. Raste in raste, ker nikogar ni, ki bi ta preprečil, kakor raste iz na Teznem zaostalih pošiljatev niesnoba, smrad in pongane delajo svoja gnezda. Dragič več o tem žalostnem in sramotnem pojavu. Sedemnajst uradniških družin bo po zaslugi dr. Kukovca in Žerjava vrženih iz Kokošinekove hiše na cesto, cim se ustanovi mariborska oblast. Uradniki, le trdno se držite demokratske žerjavščine! Občinski odbornik Miha Vahtač ni hotel plačati znanega občinskega davka za ponočnjake. Opsoval je še mestnega uslužbenca. Radi tega se ima danes zagovarjati pred okrožnim sodiščem radi prestopka po par. 104. Vahtar je tisti slavni obrtnik, drug «nepristranskega« Novaka, kateri na vse pretege zabavlja čez «!a črne«. In ta Vahtar, kot član mestnega zastopstva nima niti toliko takta in olike, da bi se napram mestnim uslužbencem, ko vršijo svojo dolžnost, obnašal kot se mora obnašati kulturni človek. Znani fašist Škerjanc, recte Skerianitz je zopet v svojem deliriju in divja po dnevi in po noči po gostilnah. Kdo neki med tem časom opravlja službo prožnega mojstra na južni železnici? Prebivalci Gosposke ulice, kjer ta fašist stanuje, se pritožujejo, da ni božjega miru. Škerjanc razbija po cele noči, vpije in tuli, kakor bi bil obseden. A policija vsega tega ne vidi. Tajnik SKS — se išče. Iz dobro poučenega vira smo izvedeli, da odbor SKS za mariborsko okrožje išče novega tajnika. Dosedanji tajnik neki Konrad Bras jt* menda nekam izginil. V mestni prodajalni mesa ni pravega reda. Dobili smo že več prav ostrih pritožb o pristranosti, ki jo vrši tam neki gospod in o navijanju cen. Za danes se omejimo samo na to konstatacijo. Ako pa ne bo kmalu re da, bomo primorani vse pritožbe obelodaniti. Izginil je in — našli so ga. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je izginil neznano kam, vsem Mariborčanom dobro znani klobasal' Žmaher. Že pri prvetn poročilu smo izrazili sum, da gre pri Žmaharju najbrž za roparski umor, ker je nosil s seboj navadno večje svote denarja, s katerim se je rad bahal po gostilnah. — Žmaharja je v torek naplavila na Bregu pri Ptuju Drava. Pri raztelesenju so dognali na glavi tri rane, ki so od udarcev in ki vzbujajo upravičen sum, da je bil žmahar najprej ubit in izropan, in nato so ga še le vrgli v Dravo. Žmaharja so pokopali na Bregu pri Ptuju. Prostovoljno gasilno društvo v Razvanju priredi v nedeljo, dne 1. oktobra t. 1., v gostilniških prostorih g. Černe v Razvanju društveno veselico in vinsko trgatev z godbo. Začetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina 5 din. za osebo. Avtomobilska zveza od Kralja Petra trga. Krije čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, so vsi prijatelji in dobrotniki društva povabljeni na o-bilen obisk. — Odbor. Redni (dični zbor Orlovske Podzveze v Ljubljani sije vršil v nedeljo, dne 24. t m. ob udeležbi zastopnikov 124 odsekov. Od pol desete ure zjutraj do sedme ur zvečer je deloval orlovski parlament s kratkim presledkom opoldne. Zborovanje se je vršilo vseskoz stvarno in strogo po dnevnem redu. Sprejeli so se važni sklepi za bodoče prosvetno, tehnično in organizatoric-no delo. Predsedstvo je bilo izvoljeno zopet iz vrst odstopajočih funkcijonarjev, razen br. tajnika in br. blagajnika, ker zaradi zaposlenosti nista mogla več sprejeti teh mest. Pokazalo se je, da je orlovska ideja krepka vzgojna moč za našo mladino. Redni občni zbor orliškega krožka Maribor bo v nedeljo, dne 1. oktobra 1922, ob 10. uri dopoldne v samostanu (III. letnik) čč. šolskih sester. Prosim sesti» , da se ga sigurno udeleže! Predsednica. Redni občni zbor telovadnega krožka Orlic v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 1. oktobra od pol desetih v samostanu čč. šolskih sester. Bog živi! — Za odbor: Julka Grabner, L č. tajnica. Važna seja mariborskega odseka se vrši nocoj oh pol 8. uri v navadnih prostorih. Dostop je dovoljen po novem poslovniku samo izvoljenim odbornikom. --Udeležba točna in obvezna! Bog živi! — Predsednik. Draginja strahovito narašča dan za dnem; navzlic temu pa se po prav čudovito nizkih cenah prodaja sedaj pravkar došlo in še vedno prihajajoče vsakovrsb manufakturno in modno blago v največji izbiri pri dobro znani, novourejeni tvrdki Franc Ma si ek, Maribor. Glavni trg 16. Enkraten poskus zadostuje, da postanete stalen odjemalec te solidne trgovine. GLADIATORJI. (152. nadaljevanje.) Ko se je odgrnil zastor, je opazil Eleazar, da stoji zunaj na tempeljskem dvorišču močna četa oboroženih ljudi — sami Janezovi pristaši. Nemirna skrb se ga je lotiTa in tudi člani sanhedrina so se skrbeče spogledovali in pomišljali, da bi bil drzni in samooblastni Janez iz Giskale prav lahko zmožen, da pobije in potolče ves visoki zbor in vzame vrhovno vodstvo mesta v svoje lastne roke. Pa Janezu ni šlo za visoki sodni zbor. Brezobziren in drzen do skrajnosti se je bal le enako strastno drznega in brezobzirnega značaja kot je bil on sam. Ako se mu le posreči, da vrže Eleazarja, — potem se ni bal nobenega tekmeca več. Vodja zelotov je bil edini človek, ki mu je bil enak na moči in pogumu, čigar naklepi so bili enako globoko zamišljeni, čigar udarci še silnejši nego njegovi lastni. In priložnost, ki si jo. je že tako dolgo želel, je končno prišla. V tej okrogli sobi, pred tem strogim in neizprosnim zborom je hotel izigrati svojo zadnjo, odločilno igro. — In igral jo je bojevito in, pogumno. Ako je bila večina članov na njegovi strani, je bil padec njegovega tekmeca neizogiben —. Ako je dosegel vrhovno oblast v Jeruzalemu, — in ni bilo dvoma, da jo doseže — je bilo še časa dovolj, da si zagotovi svojo osebno varnost in korist, da stopi v pogajanja s Titom in mu preda mesto. Spoštljivo je stal pred visokim sönhedrinom, nekoliko oddaljen od svojih ujetnikov, in je nagovoril predsednika s ponižnim glasom podložnika, ki se zagovarja zaradi prevelike gorečnosti v izvrševanju svojih dolžnosti, in ni rhu bilo videti tožitelja, ki obtožuje izdajstvo in zahteva zadoščenje in pravice. »Izročam svojo zadevo v roke visokega sanhedrina in ga pozivljem, naj razsodi, ali sem prekoračil meje svoje oblasti, ali pa koga dolžil krivičnih dejanj brez dokazov. Le to prosim, da bodite velikodušni clo vojščaka, ki je njegova dolžnost, da brani mesto in ki mu je sumljivo vse, kar bi utegnilo biti za njegovo mesto usodno. !n brez izjeme vse člane visokega zbora, od Matije, sina Soetovega, pa do Fineasa, sina Ezrinega, vas prosim, da me blagohotno poslušate. — Tule stoji človek, ki sem ga zajel danes popoldan. Prišel je naravnost od Tita, pismo je nosil seboj, naslovljeno na nekega pogana v hiši Eleazarjevi, — tukaj pred vami stoji! Pismo pa je od poveljnika desete legije. — Ali ni bila moja dolžnost, da sem vso zadevo takoj predložil najvišjemu zboru? Ali ni stvar važna dovolj, da se visoki sanhedrin bavi z njo?« Matija je s strogo resnobo nagubal čelo in rekel: »Ti skrivaš svoje misli pred njimi, ki jih prosiš naklonjenosti! Janez iz Giskale, ti si izvežban vojščak in no pomeriš svoje puščice v prazno in ne svojega kopja v zrak. Povej svojo obtožbo, pošteno, pogumno, brez stia-hu pred komurkoli, — ali pa miruj s svojim jezikom!« Nekoliko splašen po teh besedah se je Janez iz Giskale z negotovim pogledom ozrl po obrazih, ki so bili vanj obrnjeni. Nevoljo, nezaupnost, pričakovanje je bral v njih. In drzno je pogledal v predsednika ter povedal svojo obtožbo: «Dolžim Eleazarja, sina Manahemovega, izdajstva in dolžim tale dva moža, da sta mu pri tem pomagala! Naj se zagovarjajo, ako se morejo!« IX. Kamenita dvorana. Vse oči so bile obrnjene v Eleazarja. — Nepremično je sedel in kazal na zunaj mir, ki ga ni bilo v njegovi duši. Divji boj mu je trgal dušo. Ali naj vstane pogumno in naj pove, da je res poslal svojega brata v rimski tabor s predlogi o predaji? Dobro je vedel, taka izpoved bi pomenila isto ko skloniti tilnik pod nogo Janezu iz Giskale. Kdo — in če bi bil tudi njegov najzvestejši prijatelj, kdo bi bil imel pogum, bi bil verjel, da je imel s tem domoljubne namene? Kdo bi se bil zadovoljil s takimi razlogi? Sanhedrin bi ga obsodil, — in to bi pomenilo njegov padec, njegovo smrt. In če ibi njega ne bilo več, kdo bi rešil Jeruzalem — ? I Ta misel ga je mučila bolj ko misel na smrt in na nemilost, ki mu je grozila —. Toda — ali naj zapusti brata, ali naj zanika, da ga je on poslal —? Brata je ljubil nad vse na svetu. Če bi ga ne ljubil, bi se morebiti bal, ga zapustiti, njega, ki je ravnal po njegovih naročilih in tvegal toliko zaradi njega. — Pa globoko v srcu mu je nekaj šepetalo, da so si žrtve in dolžnost sorodne, in da je moral žrtvovati brata, ker ga je ljubil —. Vkljub temu je hlastno šinilo njegovo oko po tovariših, ki so v globokem premišljevanju sedeli krog njega, in je seštel svoje pristaše —. Skoraj ravno toliko jih je bilo kakor njegovih nasprotnikov. Pa vedel je, da se bodo mnogi v svoji odločitvi ravnali po predsedniku. In od tega resnega starca ni mogel druga pričakovati, ko strogo, nepristransko pravico. Ni si upal, pogledati v Kalho, ni si upal, si zakriti obraza z rokami, da bi se ra trenutek skril pred njegovimi hladnimi, sivimi očmi —. Bridki, kruti so bili trenutki, — pa pomislil je, da gre za rešitev mesta, in da tak plemenit cilj posvečuje sramoto in trpljenje in žalost in tudi greh, in sklenil je, žrtvovati vse, tudi svojo lastno kri, da si ohrani prvenstvo v mestu. Pa ni. mu bilo treba storiti usodnega udarca z lastno roko —. Matija, vesten in natančen v vseh vprašanjih prstace, je odločil, da noben član sanhedrina ne more postati obtoženec, dokler ni jasnih dokazov zoper njega. Sklenil je, da bo sam, izpraševal ujetnika in ugotovil, ali je res zakrivil Eleazar kaj takega, da bi ga smel in moral izključiti iz sanhedrina in nanovo sklicati zborovanje — četudi v pretečih, nevarnih trenutkih ni bilo dobro, odlagati z odločitvijo v tako težki zadevi, tembolj, ker se je elan že nagibal h koncu in ker je bila drugi dan sobota. strogim glasom maščevalnega sodnika. Mirno obnašanje Kalhino in njegove krotke oči so bile v močnem nasprotju s temnim obrazom in z žalečimi očmi predsednikovimi. »Tvoje ime, starec«, mu je dejal osorno, »tvoje ime, potomstvo in rod!« »Kalila, sin Simeonov, sin Manahemov, iz hiše Ma-nahemove in iz rodu Judovega.« »Ali nisi brat Eleazarja, sina Manahemovega, ki sedi tamle, na svojem prostoru in je član sanhedrina?« Preden je odgovoril, je pogledal Kalha kradoma k Eleazarju. Z vsem naporom svoje volje se je Eleazar silil, da bi vzdržal njegov pogled. Pa ni ga mogel. Nekaj je bilo v obrazu njegovega starejšega brata, kar ga je prisililo, da je moral povestiti oči —. Tode že je bil predsednik nevoljen nad počasnim odgovorom. Nevoljno mu je rekel: »No! Nikakega zavijanja, starec! Spomni se usode tistih, ki se drznejo lagati v navzočnosti sauhedrina!« S krotkim očitanjem je pogledal Kalha predsednika. »Jaz stojim v vse višji navzočnosti nego v tvoji, Matija, sin Boctov!« mu je rekel. »In Manahemovih otrok ni treba opominjati, naj govorijo resnico pred Bogom in pred ljudmi!« ' «Ali si’ čul obtožbo, ki jo je dvignil zoper tebe Janez iz Giskale?« je nadaljeval predsednik. »Ali se moreš zagovarjati z jasnim čelom in s čistim srcem?« »Čul sem obtožbo,« je odgovoril Kalha, »in zagovarjal se bom zase in zanj, ki stoji tukaj poleg mene. — Ali imam dovoljenje, da se smem opravičiti pred sauht-drinom?« (Dalje prihodnjič.) Prepričajte se S Najceneje kupite razno špecerijsko blago kot riž, sladkor, mast, moko, kayo, slamino ter razno drugo blago pri tvrdki K. DOBUEKAR, Maribor TattenbachOTA olio» r. 3 preje občinska prodajalna. Gostilna ^Počehov/ bo z 3. oktobrom zatvorjena. Zahvala vsem cenj. gostom. Jerič, 449 sem okrogel pečat z I2y|4wll napisom: Martin Ravnjak. Pečat je neveljaven in se svari pred zlorabo. 1 451 Dražba tovev. Lovska pravica krajevnih občin : Žitenci in Podova se da potom javne dražbe do 30. junija I92S v zakup. Dražba se vrsi: zà občino Žitence v četrtek, dne I2. oktobra 1922, ob lo. uri v občinssem uradu pri Sv, Lenartu v Slov. gor. Za občino Podova : v petek, dne 13. oktobra 1922, ob 9. uri pri okr. glavarstvu v Mariboru, v sobi štev. 11/1. 4S° 5 KONJ se bo prodalo na javni dražbi dne >5. oktobra 1.1. ob 9. uti predpoldne na majhnem vežba-lišču v bližini Meljske vojašnice, k čemur se reflektanti tem potom pozivajo. 1 —3 ,439 Inserirajte vedno v „Straži“! Staro lito železo v vseh množinah kumtieio Strojne tovarne in livarne d. d. tbt LJstbljani. 1—3 „CROATIA? zavarovalni zadruga v Zsgrsbu, glavns zastopstvo v Mariboru naznanja, da je prvmestila svojo pisarno iz Cafove 44I ulice 2 v Slovensko ulico 2/1. telef. 171. 2—3 Širile pevsed Stražo! Na stanovanje in hrano se sprejmeta dva gospođa ali dve gospodični. Naslov pove uprava lista. 452 Gozdno posestvo se išče v nakup. Naslov v upravi lista pod »Nakup«. 1—5 445 Sfer®iSaf© in srebrni denar ki ne kroži več v prometu, staro srebro in zlato kupuje po naj višjih dnevnih cenah Avgust Wapper, urar ìd zlatar Maribor, Stolna ulica št. 1. Alojzij Gnlnšek Maribor, Glavni trg Ö prodaja konjske plahte izgotovljene, impregnirane s kumetšpico, vsake velikosti 1 par okoli K 2700'—,■ istotake impregnirane plahte vsake velikosti za vozove kvadratmeter po K 340—, konjske odeje vseh vrst najceneje, žičnate žimnice (Drahteinsatz) po K 600’—j afrik-žimnice 3 delne po K 2800’—, vrvi za zvonove, studence in seno, vsake dolgosti in debelosti kg po K 120 —, K 140’—, strange za konje par K 80 — r 90’—, ter vsakovrstno drugo manufakturno blago. Dobro vpeljana tronuina s špecerijskim blagom, galanterijo in manufakturo na Gorenjskem je za prodati. Vpraša se pod »Trgovina« na An. zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica 5. 446 2 novi hiši in trgovina z mešanim blagom dobro vpeljana skupaj za prodati na Gorenjskem. -Vpraša se pod »Hiša« pri An. zavodu Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica 5. 447 Zahvala in priporočilo. Z dne 30. aygusta 1.1. sem odstopil od glavnega zastopstva zavarovalne, družbe »CROATIA« s sedežem v Mariboru. Tem potom se zahvaljujem sl. občinstvu za v toliki meri mi izkažano zaupanje in istočasno priporočam mojega naslednika g. J osip s, Simčiča, Slovenska ulica 2 ter prosim, da tudi mojemu nasledniku izkažete isto zaupanje. Priporočam se ter beležim z odličnim spoštovanjem St™ Tončič, Maribor. Modele čevljev v celih serijah is lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tvornice obuvala in čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo. Zgrnld dele izdelujem iz od naročnika mi doposlanega materijala, prvovrstno, hitro in poceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov, za telarne ebuvela.. Nakup, reparatura in prodaja čevljarskih strojev Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Subotica VL Poučevanje v vseh strokah moderne, mehanične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekte! Slovenska kmetska zveza javlja vsem somišljenikom, da je gospod PETER NOVAK posestnik,, bi vii deželni poslanec, člu in odbornik raznih zastopov in društev zvest in neomajen narodnjak ter neupogljiv borec za sveta naša prava, po dolgi in mučni bolezni dne 26, septembra t. !. v Slov. Bistrici mimo Bogu vdano preminul. Buditelju narodae zavesti, dolgoletnemu voditelju naše stranke v bistriškem okraju, možu polnemu zvestobe in značajnosti trajen spomini Somišljenikom priporočamo očeta Petsa v molitev. MARIBOR, dne 27. septembra 1922. Kdor hoče za svoj težko pristalem denar dobiti dobro blago, kakor: sukno, hlačevino, bar-hente, platno, odeje, predpasnike, srajce itd. in po nizki ceni, naj kupuje v obče znani manufakturni trgovini Srečko Pihlar MARIBOR GOSPOSKA ULICA 5 k Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdajatelj in založnik: Konz. .Straše«,