LETO XVII
Številka 2
pl novoles
novoles
_______________________________2. februarja 1979
LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA
Zdravljica
Spet trte so rodile, prijat'lji, vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki utopi vse skrbi,
v potrtih prsih up budi.
Komu najpred veselo Zdravljico, bratje, č'mo zapet'? Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je
sinov sloveče matereI
V sovražnike 'z oblakov rodu naj naš'ga trešči grom! Prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom; naj zdrobe njih roke
si spone, ki jim še teže!
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast,
ko pred, spet naša bosta last!
Bog živi vas, Slovenke, prelepe, žlahtne rožice!
Ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!
Miaden'či, zdaj se pije
Zdravljica vaša, vi naš up!
Ljubezni domačije
noben naj vam ne usmrti strup;
ker po nas
bode vas
jo srčno branit' klical časi
Žive naj vsi narodi.
ki hrepene dočakat' dan,
da, koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag' le sosed bo mejak!
Nazadnje še, prijat'lji, kozarec zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'U, ker dobro v srcu mislimo.
Dokaj dni naj živi
Bog, kar nas dobrih je ljudi!
________________________________
Svobodomiselna želja prvaka slovenskih pesnikov dr. Franceta Prešerna je bila vodilo našemu dolga leta tlačenemu narodu in mu dajala tudi v najhujših trenutkih narodnoosvobodilne borbe svoj smisel in polet. Celotna Prešernova poezija je praktično na nedosegljivi pesniški ravni in vsa prežeta z ljubeznijo do domače besede, človeka, zemlje....
V znak spoštovanja smo Slovenci proglasili 8. februar - dan pesnikove smrti - za dan kulture. Na ta dan se vsako leto poklonimo spominu največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Z raznimi kulturnimi prireditvami in recitali pa dajemo praznovanju še poseben pomen
Praznovanju se pridružuje tudi naše glasilo, zato v tej številki objavljamo tolikokrat prebrano in celo uglasbeno pesem Zdravljica.
Seja DS DO
Dne 19. 1. 1979 je bila seja delavskega sveta delovne organizacije. Na njej smo izvolili novega predsednika in namestnika predsednika delavskega sveta, izvolili kolektivno izvršilne organe delavskega sveta, obravnavali samoupravne splošne akte, obravnavali pristop k Beograjski banki, potrdili delovni koledar za L tromesečje in obravnavali prošnjo službe A OP.
V	kolektivno izvršilne organe delavskega sveta je bil izvoljen iz vsake temeljne organizacije in DSSS po en delegat, v sldadu s statutom DO. Delavski svet je obravnaval vrsto samoupravnih splošnih aktov in sicer: Samoupravni sporazum o združevanju sredstev v DO, Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazu-
Leto otroka
Že v decembru 1976 je generalna skupščina Združenih narodov proglasila leto 1979 za mednarodno leto otroka. Vsi napori in vsa sredstva bodo letos usmerjena v konkretna dela, s katerimi bodo
omagali najbolj ogroženim otro-
om po vsem svetu. Lakota, bolezni, podhranjenost in druge težave groze več kot 500 milijonom otrok v najbolj nerazvitih deželah po svetu, medtem ko deklaracija o pravicah otrok, sprejeta pred 20 leti, lepo razglaša: „Vsakemu otroku na svetu je treba omogočiti fizični, mentalni, moralni, duhovni in družbeni razvoj na zdrav in normalen način ter pod pogoji svobode in dostojanstva."
V	naši državi bomo zahteve mednarodnega leta otroka izpolnjevali z nadaljnjim uresničevanjem že znanih stališč in samoupravnih odločitev o izboljšanju položaja otrok zlasti v krajevnih skupnostih in občinah.
ma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, Dopolnitve samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter Samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo. Vse te samoupravne splošne akte je delavski svet dal v javno razpravo. Po razpravi bo usklajevanje pripomb, referendum pa je razpisan za 26. oz. 27. 12. 1979.
Delavski sveti TOZD in delavski svet DO je že obravnaval pristop k Beograjski banki na eni izmed prejšnjih sej. Tokrat smo samo povečali svoj ustanoviteljski delež za 400.000 din zaradi potreb po kreditih. Na tej seji je bil tudi potrjen koledar za I. tromesečje s pripombami TOZD TKO Metlika in TVP.
Za direktorja DSSS je bil imenovan tov. Janez Bajuk.
Delavski svet, katerega novi predsednik je tov. Jože Pirc, je v soglasju vseh delegacij dovolil službi AOP, da opravlja storitve tudi za zunanje organizacije združenega dela. Pod točko razno pa je DS samo dopolnil članstvo komisije za popis terjatev in obveznosti in dovolil povečanje naklade našega glasila.
MARJAN GRABNAR
NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE 16. FEBRUARJA*-
ROK ZA ODDAJO PRISPEVKOV, KI BODO OBJ A VLJENI V TEJ ŠTEVILKI, JE 8. FEBRUAR.
Številka 2—2. februarja 1979
O decembrskih osebnih dohodkih
Odnos do dela in delovne discipline
Zakaj so bili osebni dohodki za mesec december okrnjeni?
V letu 1978, bilo je 30. junija, smo se na referendumu odločili za nov sistem delitve osebnih dohodkov. Danes lahko rečemo, da je novi sistem postal družbena stvarnost. Priznati pa moramo, da ga nismo sprejeli za svojega tudi takrat, ko nam zaradi objektivnih vzrokov ne „odreže11 takšnega osebnega dohodka, kot smo ga po neki površni oceni našega dela, tudi pričakovali.
Resnici na ljubo moramo povedati, da se še nismo navadili na novo delitev osebnih dohodkov, kljub temu, da že sedmi mesec upoštevamo nova merila za obračun delovne učinkovitosti za slehernega delavca.
Vse preveč je v nas prisotna misel, da morajo biti izplačani
za tekoči mesec večji osebni dohodki ah vsaj enaki kot mesec poprej, pa čeprav naš delovni prispevek ni bil tak, da bi povečanje osebnega dohodka tudi opravičeval.
Ob izplačilu osebnih dohodkov za mesec december ( v TOZD TVP) je bilo precej negodovanja, ker nismo prejeli takšnih osebnih dohodkov (OD), kot smo jih pričakovali glede na novembrske OD. Poglejmo resnici v oči! Skušajmo sami poiskati odgovor na vprašanje „Zakaj takšne plače? “
Da bi dobili popolno sliko se moramo vrniti na začetek meseca decembra. Kako smo bili tekom meseca uspešni pri doseganju boljše in večje delovne učinkovitosti? Kako smo premagovali ovire, ki so se pojavljale?
Eden prvih
Predstavljamo vam Antona Erpeta, enega prvih povojnih delavcev Novolesa.
Kdaj ste začeli delati v Novo-lesu?
Na žagi, ki je bila takrat še last Janka Šiška, sem se zaposlil 14. januarja 1946. Žaga je bila kmalu nato, že meseca marca, nacionalizirana.
In kakšno delo ste opravljali takoj v začetku?
Moje prvo delo je bilo v bru-silnici, kjer sem se priučil brušenja žag. Istočasno pa sem pomagal pri delih v kovačnici.
Anton Erpe
Kaj vse ste delali v teh triintridesetih letih?
Kot sem že omenil, sem začel v brusilnici in kovačnici. Po enem letu, to je pozimi 1947 pa sem se priučil za kurjača parnih kotlov. Na žagi sem kuril do leta 1972. Takrat je namreč pričela obratovati nova kotlovnica. V novi kotlovnici sem
opravljal delo vodarja, marca 1972 pa sem uspešno opravil tečaj za strojnika kompresorske postaje. To delo opravljam še sedaj.
Česa se najbolj spominjate iz teh delovnih let?
Najtežje je bilo v prvih povojnih letih, ko smo delali za obnovo domovine. Delovne akcije so se vrstile druga za drugo in ni bilo dela, ki bi nam bilo pretežko, čeprav takrat nismo imeli niti tople malice niti delovnih oblek, da o kakih drugih ugodnostih niti ne govorim. Kljub temu smo delali z veseljem. Posebno se mi je vtisnila v spomin poplava v žagi, ki je bila posledica močnega deževja — to je bilo leta 1957. Dve leti kasneje, torej 1959 leta, nam je požar uničil sušilnice in parketamo. Slednja po tem dogodku ni več obratovala v teh prostorih. Leta 1963 je zapadlo toliko snega, da nam je podrl del žage. Vse te neprijetne dogodke sem tudi sam občutil, saj sem bil ravno takrat v izmeni.
Živo se spominjam nacionalizacije žage, potem volitev prvega delavskega sveta. Bilo pa je še veliko veselih in težkih trenutkov, ki me spominjajo na čas mojega službovanja v Novo-lesu.
Kakšne pa so vaše želje?
Predvsem si želim zdravja in čimprejšnjega odhoda v pokoj.
Tak je naš Tone. Eden prvih — vedno med prvimi.
Tekst: D.Krštinc Foto: V.Kastelic
V	proizvodnji vezanih plošč, ki je procesna, so se motnje odrazile dokaj negativno.
V	proizvodnji plastificirane iverice, ki smo jo v začetku decembra uvedli v eni izmeni, smo kasneje prešli na dve izmeni. Proizvodnja je bila poskusna in zato so jo spremljale začetne motnje.
Te motnje so se kazale tudi v nižji storilnosti delavcev, ki so bili samoupravno premeščeni iz proizvodnje vezanih plošč v proizvodnjo plastificirane iverice in so zaradi svoje neizkušenosti dosegali v začetku slabše rezultate.
Motnje so povzročili še nadaljnji vzroki:
—	zaradi nizkih temperatur je prišlo do večkratnih zastojev (pnevmatika)
—	večkratna zamuda avtobusov (prekinitev daljših delovnih procesov)
—	razprava po delovnih skupinah in na zboru delovnih ljudi, kjer smo razpravljali o samo-
upravnih aktih in aneksih SIS občine Novo mesto
— efektivnega dela je bilo 16 ur manj kot v novembru (v decembru je bilo samo 22 delovnih dni) in ne nazadnje zaključek leta 1978.
Kljub raznim organizacijskim prijemom nam ni uspelo v celoti nadomestiti zamujenega, zlasti ne, ker je bilo premalo delovnih ur. Prav tu pa lahko iščemo odgovor na vprašanje, zakaj manjši OD za mesec december.
Na videz so naštete motnje nepomembne. Toda, če jih seštejemo in jih pogledamo skozi očala delovne učinkovitosti v decembm, lahko ugotovimo, da imajo za posledico cca 13 % nižje osebne dohodke.
Ob zaključku je potrebno poudariti, da novi sistem delitve OD upošteva možnost večjega nihanja uspešnosti pri opravljanju posameznih delovnih nalog, kar se pozna tudi pri uspešnosti TOZD. Prav to pa se je zelo jasno pokazalo pri izplačilu osebnih dohodkov za mesec december.	R.F.

Rad bi prikazal probleme s katerimi se srečujemo v TOZD Mizarstvo Krško, in vem, da so prisotni v večji ali manjši meri tudi drugje. Ti problemi so poleg ostalih tudi slab odnos do dela in delovne discipline oziroma nediscipline.
Čeprav se v zadnjih letih, predvsem pa z uveljavitvijo zakona o združenem delu, vse bolj uveljavlja nagrajevanje po delu, v veliko primerih tega še nismo uspeli povsem realizirati.
Vemo, da je uvajanje zakona o združenem delu dolgotrajen proces in ga ni mogoče vpeljati v prakso v kratkem času in brez napak. Pri nas, kjer je proizvodnja individualna in še v veliki meri obrtniška, je to mnogo težje kot v serijski proizvodnji, kjer se delo lažje vrednoti . Pri naši proizvodnji je težko najti stimulante in z njimi proizvajalca zainteresirati oziroma prepričati, da je uspeh odvisen od nas vseh in tako tudi od vsakega posameznika, ter da bi moral biti (tam kjer še ni) tudi osebni dohodek posameznika odvisen od
Kaj bo s črnimi gradnjami?
Vzrokov, čemu se je ta ali oni občan lotil čme gradnje, je veliko — od stanovanjske stiske in pomanjkanja lokacij do nespoštovanja predpisov in enostavne predrznosti, češ, „kaj mi pa morejo . ..“ Tudi v novomeški občini je več sto stanovanjskih hiš, garaž in raznih drugih pomožnih objektov zgrajenih na črno, predvsem izpred nekaj let nazaj. O tem vprašanju sta 28. decembra 1978 sklepala zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in sprejela odlok o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez dovoljenj.
Odlok predvideva, da morajo sedanji lastniki objektov, ki so bili zgrajeni na čmo, najpozneje do 19. marca 1979 prijaviti take o bjekte občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za urbanizem. V šestih mesecih po priglasitvi bo ta organ razvrstil take objekte v tri skupine:
v prvo bodo razvrščeni objekti, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje;
v drugo bodo prišli tisti, za katere ni mogoče izdati lokacij-
skega dovoljenja in jih je treba odstraniti, vendar se odstranitev lahko za določen čas odloži: v tretjo skupino pa bodo uvrstili take objekte, ki jih bo treba takoj odstraniti.
kdo bo torej dobil lokacijsko dovoljenje, čeprav je objekt postavil na črno? Odlok to natančno določa; med drugimi bo to veljalo za objekte, ki leže na območju, za katero je sprejet zazidalni načrt oz. urbanistični dokument in je objekt z njim v celoti usklajen glede namenske izrabe prostora, lege, oblikovanja, odmikov itd. To bo veljalo tudi za objekte, ki sicer niso zgrajeni usklajeno z zazidalnim načrtom, vendar so odstopanja take narave, da lastnik objekt lahko prilagodi zahtevam urbanističnega dokumenta (kot so npr. oblikovanje, višina, navezave itd.). V prvo skupino bo vključen tudi objekt, ki ni v nasprotju z urbanistično in prostorsko dokumentacijo v pripravi oz. ga bo mogoče s to dokumentacijo vključiti v urbanistično ureditev prostora. Sem sodi še pogoj, da na „črno“ zgrajeni objekt ne vpliva negativno na naravno in kulturno dediščino
in vrednote človekovega okolja. Zanj tudi ne bo smelo biti zadržkov glede pridobitve soglasij organov, organizacij in skupnosti k lokaciji objekta, kadar posebni predpisi taka soglasja zahtevajo. Objekt mora biti končno stabilen (trden) in varen glede življenja in zdravja ljudi, prometa in sosednjih objektov.
Objekti, kjer naštetih pogojev ali možnosti ne bo mogoče izpolniti, bodo vpisani v 2. oz. 3. skupino. Ustrezni organi bodo nato seveda postopali po zakonu in kot predvideva odlok. Prišlo bo tudi do rušenj oz. odstranitev črnih gradenj.
Odlok posebej zahteva, da mora biti postopek hiter. Predvideva tudi kazni za tiste, ki ne bodo prijavili „črnih gradenj11: prekršek lahko stane lastnika takega objekta od 1000 do 5000 dinarjev.
Odlok pa vendarle predvsem odpira vrata vsem tistim lastnikom, ki iz kakršnihkoli razlogov doslej niso uredili potrebnih dokumentov za pridobitev lokacijskih in drugih dovoljenj, so pana „črno11 gradili.
njegovega živega dela.
Veliko je primerov, ko posamezniki nimajo pravega odnosa do dela in do proizvodnih sredstev, ter se zavedajo samo svojih pravic, nikakor pa nočejo poznati svojih dolžnosti, ki bi jih morali imeti do dela, do sodelavcev in do našega samoupravnega sistema. Boljši odnos do dela, ter večjo produktiv-
nost bomo dosegli, ko bomo uspeh pravilno ovrednotiti delo in v celoti vpeljati nagrajevanje po opravljenem delu. Ko se bomo vsi zavedali, da mora biti osnovni princip vsake proizvodnje, da s čim manjšimi stroški opravimo čim več koristnega dela, takrat bo poslovni uspeh zanesljivo še mnogo boljši.
Pred nami je še veliko dela ter vsestranskega sodelovanja, kajti samo z vztrajnostjo in zavzetostjo, ter z dogovarjanjem in sporazumevanjem bomo dosegli boljše medsebojne odnose, boljše pogoje dela in večjo storilnost in tako tudi večje zadovoljstvo nas vseh.
C. D.
Osnovna organizacija ZK TOZD TES
Naša osnovna organizacija je po enoletnem premoru ponovno zaživela 15. 7. 1977. Takrat je štela šest članov ZK. Na ustanovnem sestanku smo izdelali okvirni program dela, ki je imel večji poudarek na gospodarjenju v TOZD, kot pa na izobraževanju članov in vključevanju novih članov v naše vrste.
V januaiju 1978 smo sprejeli program dela za naslednje obdobje. Program zajema gospodarjenje v TOZD, uresničevanje zakona o združenem delu in izobraževanje članov ZK. Precejšen poudarek smo dali tudi kongresnim dokumentom in uresničevanju sklepov 8. kongresa ZKS in XI. kongresa ZKJ, hkrati pa tudi področju SLO. Sodelovali smo tudi v vaji Zmaga 78. V začetku letošnjega leta smo izdelali program aktivnosti
OO (osnovne organizacije) in njenih članov v prvem tromesečju. Poudarek je bil dan idejnopolitičnemu usposabljanju članstva. Tov. Murn Marjan se bo udeležil tromesečnega seminarja Teorija in praksa marksizma. Tov. Trifkovič in Boškovič pa bosta v marcu in aprilu obiskovala občinsko politično šolo. Vsi ostali člani naše 00 pa se bomo udeležili izobraževanja delegatov. Ena pomembnih nalog je tudi ustanovitev 00 ZSMS v našem TOZD in vključevanje mladih v druž-beno-politično delo. Vse člane našega kolektiva, ki so pripravljeni aktivno delati na družbeno političnem področju in so s svojim dosedanjim delom dokazali pravilno usmerjenost v našem družbeno političnem sistemu, moramo evidentirati in
vključiti v ZK. Z vso resnostjo bomo pristopih k analizi stanja po zaključnem računu, ko bo le-ta izdelan ter k obravnavi letnega programa dela TOZD. Poskrbeti moramo tudi za boljšo povezanost naše 00 s krajevno skupnostjo in s tem pospešiti aktivnejše vključevanje naših članov v dogajanja v njej.
Vse začrtane naloge bomo realizirali v zastavljenem roku in se nato lotih novih, saj bomo le z aktivnim delom opravičili svoje članstvo v ZK. Biti član ZK ne pomeni samo imeti člansko izkaznico in plačevati članarino, ampak tudi sprejemati in izvrševati naloge, ki mu jih nalaga družba.
Sekretar 00 ZK TOZD TES: DUŠAN KRŠTINC
Iz proizvodnje v „SPLOŠNEM MIZARSTVU1
mi	m '	i 1	LL
	Rji : ml Ir S1 ‘iUfe.	P:J| A m 1 * £ 1
f§f		! J
Samozaščitna aktivnost
—------------------------------------
Socialistična republika Slovenija Skupščina občine Novo mesto Svet za LO. V in DS
daje
PRIZNANJE
"KOVOLE S U" ST SAlA
za prizadevno delo iei dosežene uspehe v pripravah za splošno ljudsko obrambo
Začetek gradnje novega gasilskega doma „Vavta vas” v Straži
Uresničevanje aktivnosti in nalog na področju družbene samozaščite terja ustrezno usposobljenost delovnih ljudi. Pri usposabljanju moramo težiti k temu, da organiziramo dovolj izobraževalnih oblik in da z njimi prodremo do slehernega delavca. Na drugi strani pa moramo dati takemu množičnemu usposabljanju pravilno idejnopolitično vsebino. Predvsem bi morali biti vsi delavci seznanjeni s temeljnimi vprašanji in nalogami v uresničevanju koncepta družbene samozaščite.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito mora usklajevati pobude in voditi enotne akcije na tem področju, hkrati pa tudi preverjati in stalno spremljati dejavnosti na tem področju. Seveda to ne pomeni, da je odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito edini odgovoren za usposabljanje. Za uspešno usposabljanje so odgovorni vsi nosilci samozaščitne aktivnosti. Odbor se bo o oblikah in vsebini usposabljanja redno dogovarjal tudi z ustreznimi telesi, ki so jih ustanovile družbenopolitične organizacije za vprašanja usposabljanja.
Usposabljanje v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela mora temeljiti na ustreznih programih, ki morajo biti usklajeni v okviru delovne organizacije in občine, ter hkrati upoštevati specifičnosti dela temeljne organizacije.
Ta oblika usposabljanja je izredno pomembna, saj imajo delovni ljudje in občani v narodni zaščiti po zakonu in drugih predpisih določena pooblastila, ki jih morajo uporabljati zakonito, pravilno in smotrno. Uporaba orožja, legitimiranje neznanih oseb, ki se temu lahko uprejo, njihov osebni pregled, pregled vozila, pridržanje oseb in uporaba prisilnih sredstev so naloge, ki zahtevajo določeno stopnjo strokovne usposobljenosti. Brez te lahko pride do napačne uporabe pooblastil ah do nevarnosti za življenje delavca in občana, ki v funkciji narodne zaščite takšna pooblastila uporablja, nenazadnje pa tudi do možnosti raznih zlorab ali celo kaznivih dejanj.
Ne smemo namreč prezreti, da imajo delavci in občani v narodni zaščiti v skladu z načrtom za delovanje narodne zaščite odgovorna pooblastila. Zato nosijo vsi nosilci družbene samozaščite veliko družbeno, politično in moralno odgovornost, da ne pride do možnih zlorab naštetih pooblastil. Izhajajoč iz te odgovornosti, morajo zlasti odbori za ljudsko
obrambo in družbeno samozaščito ob pomoči strokovnih služb in državnih organov storiti vse, da so delavci za opravljanje nalog narodne zaščite ustrezno usposobljeni. To bo doseženo z utrjevanjem njihove varnostne kulture ter moralnopolitičnih kvalitet, ki temeljijo na razredni pripadnosti sistemu socialističnega samoupravljanja.
Pri uresničevanju družbene samozaščite se temeljna organizacija s samoupravnim sporazumevanjem ah na drug ustrezen način povezuje s krajevno skupnostjo. Tudi iz zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranje zadeve izhaja, da zaradi uresničevanja določenih skupnih interesov na področju družbene samozaščite medsebojno sodelujejo krajevne skupnosti in organizacije združenega dela, s sporazumi in dogovori pa ustanavljajo skupne organe, določajo njihove naloge in združujejo sredstva. Nemalokrat se namreč pojavljajo tudi varnostni problemi, ki so skupni tako krajevni skupnosti kot temeljni organizaciji združenega dela in postanejo zato predmet prizadevanja vseh nosilcev na področju družbene samozaščite. Enotno samozaščitno ukrepanje je npr. potrebno v naslednjih primerih:
—	širjenje vznemirljivih vesti ali sovražnih parol med krajani in delavci terja skupen nastop in upiranje njihovim nosilcem s pohtičnimi sredstvi;
—	nezavarovani stroji, naprave, skladišča, delovišča ah drugi objekti povzročajo nesreče delavcev, mimoidočih ah otrok, ki se tam igrajo, zato zahteva ta varnostni problem skupen dogovor o njegovi odpravi;
—	nenadzorovani objekti (vagoni, barake, delovni prostori) so zatočišče kriminalcev, klatežev in zbirahšče drugih deviantnih oseb, zato je treba s skupnimi ukrepi te objekte nadzorovati in preprečiti vstopanje;
—	možnost zadrževanja tujcev v bhžini določenega objekta temeljne organizacije združenega dela terja budnost krajanov;
—	bližina državne meje pogojuje obhkovanje nekaterih skupnih samozaščitnih ukrepov, o katerih se dogovorita krajevna skupnost in temeljna organizacija združenega dela;
—	gostinski lokah so prostor, kjer se pogosto krši javni red in mir in kjer prihaja do raznih kaznivih dejanj, ki motijo mirno in varno počutje delavcev in občanov. Tudi v tem primeru je nujna skupna akcija.
SE NADALJUJE
Dolgoletna ideja o novem gasilskem domu za potrebe gasilstva Vavta vas, kije preživljala lokacijske in vsebinske spremembe, je v letu 1978 dozorela v sledečo obliko:
Gasilski dom je potreben. Potreben pa je za splošne družbene potrebe, kot so: protipožarna in elementarna zaščita v miru in morebitni agresiji, za potrebe splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, ter ne nazadnje, za potrebe družbenega življenja krajanov in krajevne skupnosti.
S to vsebino sta gasilsko društvo Vavta vas in krajevna skupnost Straža, na predlog podjetja Dominvest, sprejela lokacijo v Straži in vsebino novogradnje za potrebe gasilske dejavnosti krajevne skupnosti Straža in delovnih organizacij ter potrebe civilne zaščite, splošnega ljudskega odpora, ter potrebe krajevne skupnosti. Upravni odbor gasilskega društva in svet krajevne skupnosti sta v letu 1978 o novogradnji popolnoma soglaša-
la in je bil na podlagi tega sklepa začrtan plan dela, ki pa se je žal zavlekel v leto 1979. Lastniški odnosi in lokacijska dokumentacija sta pri kraju urejevanja, projekti pa so v izdelavi.
Glede na opisano situacijo, je upravni odbor gasilskega društva in svet krajevne skupnosti odločil, da se letos prične z začetkom gradnje. Predno pa se gradnja začne, upravni odbor gasilskega društva obvešča, da bo omenjena novogradnja financirana iz samoprispevka krajanov skupnosti Straža in sredstev samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom Novo mesto.
Predračunska vrednost te novogradnje je 3.200.000,00 din.
Akcija samoprispevkov s strani gasilskega društva in krajevne skupnosti se začenja takoj, poverjeniki, ki se bodo oglasih pri krajanih na območju krajevne skupnosti Straža, pa bodo podrobneje seznanili posameznike o vsebini prispevkov.
Z. S.
NOVO LES 5
Številka 2-Z februarja 1979
Člani krajevne konference Zveze rezervnih vojaških starešin (KK ZRVS) Straža so izrazili željo, da v našem glasilu objavimo prispevek, ki govori o njihovem delu in načrtih. To željo jim izpolnjujemo.
UREDNIŠKI ODBOR
Dne 12. decembra 1978 in 16. januarja 1979 sta bili razširjeni seji predsedstva KK ZRVS na katerih so analizirali aktivnosti dela za leto 1978 in sprejeli program dela za leto 1979.
Predsedstvo je ugotovilo, da je bil sprejeti program dela za leto 1978 v celoti realiziran in da so bili doseženi dokaj dobri rezultati, zlasti na področju strokovne usposobljenosti, kar dokazuje dejstvo, da se je KK ZRVS Straža v občinskem merilu uvrstila na 4. mesto.
Kljub temu, da je bil program dela v celoti realiziranje predsedstvo nekatere začrtane naloge iz programa kot so: idejno politično izobraževanje, kadrovanje mladih v vojaške šole in šole RVS, evidenca članstva o aktivnosti in informativne propagande dejavnosti ocenilo nekoliko kritično, saj omenjene aktivnosti niso dosegle tisto raven aktivnosti, ki jo določa statut in pravilo ZRVS in nenazadnje stališča in sklepi sprejeti na konferenci ZRVS Jugoslavije.
Na teh področjih dela izvoljena delovna telesa niso bila dovolj aktivna.
To je eden od problemov, ki ga je treba v bodoče odpraviti, kajti v nasprotnem primeru je to moč modificirati kot: neodgovornost, nedisciplina in nespoštovanje svoje organizacije.
Drugi problem, ki je bil prisoten, je idejno politično izobraževanje. Nekatere RVS se vse bolj in bolj oddaljujejo od i d ejno-političnega izobraževanja kot temeljnega pomena za razvoj in poglabljanja v idejno —politično osveščanje, ki zagotavlja ob splošni in strokovni vojaški usposobljenosti, da bodo moralno in politično tako osveščeni, da bodo lahko kar največ prispevali pri uresničevanju perečih vprašanj v našem družbeno—političnem in ekonomskem življenju, posebno pa še pri izpolnjevanju nalog in obvez SLO v vseh sredinah kjer delajo in živijo.
Ne glede nato, da je bila splošna ocena dela KK ZRVS Straža zadovoljiva, je vsekakor
prej omenjeno kritično oceno sprejeti kot objektivno, kar bo nedvomno v veliko pomoč za nadaljne uspešno delo organizacije — je z analizo za leto 1978 zaključilo predsedstvo.
Nadalje je predsedstvo pristopilo k razpravi o programu dela za leto 1979, ki so ga pripravile izvoljene komisije, vsaka za svoje področje dela.
Kot izhodišče za načrtovanje nalog in dejavnosti KK ZRVS Straža, so komisije ob načrtovanju nalog upoštevale vrsto sprejetih in zelo pomembnih dokumentov kot so: resolucija 8. kongresa ZKS, 11. kongresa ZKJ, konferenca ZRVS Jugoslavije, zaključki RK ZRVS in z a k 1 jučki predsedstva OK ZRVS Novo mesto.
Ob upoštevanju vseh navedenih dokumentov je načrt programa dela KK ZRVS Straža načrtoval naslednje dejavnosti:
I.	SPLOŠNO VOJAŠKO USPOSABLJANJE
a)	Individualno:
—	protidesantna obramba v splošni ljudski obrambi;
—	uporaba herbicidov v vojni;
—	pouk struktur izven oboroženih sil;
—	sestavki in vojaško — strateški orisi;
—	članki o sodobni vojaški organizaciji, oborožitvi in tehniki naših oboroženih sil in tujih armad.
b)	Skupinsko:
—	predavanje—seminar o uporabi helikopterjev v vojni, o zračnem desantu in protidesa-
ntnem boju ter o ovirah v sistemu protidesantnega boja;
—	reševanje taktične naloge (vod—četa-bataljon) v napadu na helikopterski desant;
—	predavanje, seminar iz vojaške teorije (povelje za napad na HD) delo komandirja voda— čete z demonstracijo napada na HD;
—	taktično — orientacijski pohod z izpitom iz vojaške teorije, marksističnega izobraževanja in taktike;
—	občinsko tekmovanje v taktično — orientacijskem pohodu (merjenje znanja iz vojaške teorije in marksističnega izobraževanja).
II.	IDEJNOPOLITIČNO IZOBRAŽEVANJE:
—	sestavki o notranjih političnih dogajanjih v domovini in
—	sestavki iz marksističnega izobraževanja.
III.	DRUŽBENA DEJAVNOST:
—	predavanje — seminar o ljudski obrambi, samozaščiti in družbeni samozaščiti;
—	dopolnilna izvenšolska obrambna dejavnost: (pogovori, predavanja, praktične oblike, priprave za obrambni dan, ogled orožja, obisk garnizije itd.);
—	sodelovanje z drugimi organizacijami in društvi — pri uresničevanju njihovih programov;
—	obrambni dan;
—	srečanje z drugimi organizacijami RVS:
—	srečanje RVS „Bratstva in enotnosti11 SR Makedonije
—	jubilejne proslave.
IV.	ORGANIZACIJSKA IN KADROVSKA DEJAVNOST:
—	ustanovitev aktiva ZRVS v OZDNOVOLES;
—	kadrovanje mladih v vojaške šole in šole RVS;
—	evidenca nad aktivnostjo posameznega člana, kar bo kot podlaga za napredovanje, odlikovanje in priznanje;
—	v dogovoru z 00 ZK KS in OK ZK je potrebno pridobiti in evidentirati nove člane ZK zlasti iz vrst mladih RVS.
V.	INFORMATIVNO—PROPAGANDNA DEJAVNOST:
—	zagotoviti informativnost RVS o vseh pomembnejših dogodkih;
—	ponovno izvesti akcijo, da v vsako gospodinjstvo pride revija „NAŠA OBRAMBA11, ob tem pa je tudi preveriti ali imajo vse RVS ,,NAŠO OBRAMBO11.
VI.	DOPOLNILNI PROGRAM:
—	politična in gospodarska situacija v domovini;
—	politična situacija v svetu;
—	ogled inž. kabineta in poligonov v ŠC Karlovac;
—	sodelovanje z vodstvom šole;
—	zagotoviti in predvajati obrambno vzgojne filme tako za šolsko mladino kot tudi za ostale krajane.
Tako predloženi načrt programa dela je predsedstvo KK ZRVS v celoti sprejelo s posebnim poudarkom, da je načrt programa potrebno v celoti realizirati in o vsebini načrta seznaniti slehernega člana ZRVS ter predstavnike drugih družbenopolitičnih organizacij in društev, kar bo omogočilo kar najbolj tesno medsebojno sodelovanje.
Pravočasno je potrebno izdelati in sprejeti tudi delovni načrt za obrambne krožke in načrt izvajanja obrambnega dneva šolske mladine. Vse te delovne načrte je potrebno izdelati v sodelovanju s vodstvom šole. Ker na osnovni šoli ni vojaških starešin iz katerih bi lahko ustanovili aktiv, je predsedstvo KK ZRVS Straža imenovalo aktiv, ki ga sestavljajo RVS: Janč z KRŽAN, Jože LUKAN, Brane FALESKINI, Vinko MERVAR, Jože TOMŠIČ, Dušan DULAR in Alojz JAKŠE. Aktiv je že pripravil delovni načrt za delovanje izvenšolskih obrambnih krožkov, le—ti pa bodo začeli delovati 10. februarja t.l.
VINKO MERVAR
RAČKA — Nose Boštjan, l.a
Prispevki učencev OŠ Vavta vas
OGLED
OPERNE PREDSTAVE
Ob koncu prvega polletja smo si učenci ogledali operno predstavo „La Boheme“. V Ljubljano, kjer je predstava bila, smo se odpeljali z avtobusom. Po skoraj dveurni vožnji smo prispeli na cilj. Takoj, ko smo izstopili iz avtobusa, smo se napotili v Opero.
Predstava se je začela ob 15.30. Priznam, od te predstave nisem pričakovala veliko, vendar me je že po prvem dejanju navdušila. Opero je napisal znani operni skladatelj Giacomo Pucini. Po rodu je bil Italijan, vendar je to opero napisal v ča-
su svojega bivanja v Franciji, zato tudi nosi francoski naslov. In še kratka vsebina opere.
Štirje umetniki živijo v skromni sobi. Ko nekega dne trije odidejo po opravkih, pride k četrtemu, Rudolfu, ki je bil pesnik, šivilja Mimi. Mimi živi namreč v isti hiši. Med šiviljo in pesnikom se vname ljubezen. Čez nekaj časa pesnik Rudolf zaradi ljubosumnosti zapusti Mimi, ki užaloščena zaradi tega zboli. Z zadnjimi močmi pride k Rudolfu, kjer tudi umre.
Predstava je bila resnično lepa, saj je bilo vanjo vloženega veliko truda, ki ga moramo znati ceniti.
BRIGITA MLAKAR, 7.b
Nasveti za varno delo
VSAKO POŠKODBO TAKOJ PRIJAVI
Ne pozabi, da se morajo na videz še tako majhne ranice ali brezpomembne kožne bolezni takoj zdraviti, tako se izognemo infekciji rane in težkim ter dolgotrajnim kožnim obolenjem.
Ne pozabi vsako, tudi najmanjšo poškodbo, takoj prijaviti svojemu neposrednemu vodji. Mnogo delavcev je izgubilo roko, vid, pa tudi življenje zato, ker se niso pravočasno obrnili na zdravniško pomoč. Ne zbijaj šale, ne prepiraj se in ne draži tovarišev, niti na delovnem mestu niti v odmoru, kajti neresno vedenje ima lahko težke posledice.
Ne skrivaj kakšne poškodbe,
ker s tem lahko pripelješ sebe v veliko nevarnost, saj je samo zdravnik pristojen oceniti, ali ne bo morda tvoja poškodba imela resnih posledic.
Ne boš se izgonil komplikacijam, ki imajo lahko za tvoje zdravje daljnosežne posledice, če ne boš imel zaupanja v znanje zdravnika in če ne boš dosledno upošteval njegovih nasvetov, navodil in priporočil glede zdravljenja.
Ne sramuj se in naj ti ne bo nerodno obvestiti neposrednega vodjo, da imaš kakšno prirojeno hibo ah če od časa do časa občutiš, da ti je slabo, saj lahko v takih trenutkih ogroziš svojo varnost in varnost svojih tovarišev. Če čutiš, da ti je slabo, zapusti delovno mesto, lahko bi namreč padel v nezavest in se poškodoval.
Tega nismo prebrali.
DELO je na strani komentarjev med drugim poročalo, da so v gradbenem podjetju „Pelago -nija” v Skopju izračunali ceno izgubljenega delovnega časa. V tej delovni organizaciji, ki zaposluje 10.000 delavcev in ustvari na leto 3,25 milijarde dinarjev, stane vsaka minuta 3 dinarje.
Če vsak delavec pride poprečno po 5 minut kasneje na delo, znese to kar 8.000 delovnih ur ali 150.000 dinarjev na dan (to je: 15 milijonov starih dinarjev!). Če se porabi za kajo ene cigarete 5 minut (vsak tretji delavec pa je kadilec), se potem
dim spremeni v 2.630 delovnih ur ali v 50.000 dinarjev. Če vsak dan ne pride na delo samo 100 delavcev, pomeni to prav tako 50.000 dinarjev izgube. In če gre samo vsak stoti delavec za pol ure po zasebnih opravkih v rednem delovnem času, je spet izgubljenih 100.000 dinarjev.
Podobne izračune bi lahko pripravili v vseh naših delovnih organizacijah, predvsem tudi v negospodarstvu in sploh povsod tam, kjer delovna disciplina šepa ah pa ljudje brezvestno zapravljajo dragoceni delovni čas.
ŠAHOVSKI kIhCEK
Na januarskem hitropoteznem turnirju v šahu je sodelovalo samo osem šahistov. To je vsekakor zelo majhno število v primerjavi s številom ljubiteljev šaha v DO Novoles. Želja aktivnih šahistov je, da bi se nam priključilo več mladih.
Šah je namreč igra, pri kateri se ustvarja vedno nekaj novega. To novo se kaže tako v obliki kot v vsebini. Razvija se domiselnost, hkrati pa tudi točnost, samoiniciativa in odločnost. Priznati moramo, da šah ni pomemben za našo eksistenco. Torej bi lahko živeli tudi brez njega. Ob tej ugotovitvi pa lahko trdimo, da je podobno tudi z glasbo, gledališčem, nogometom itd. Kljub vsemu pa brez kulture v celoti ne moremo živeti.
Gledano s tega stališča, lahko rečemo, da je naša glavna naloga prav v resnem odnosu do šaha, kar je osnovni pogoj za njegov razvoj in napredek.
REZULTATI JANUARSKEGA TURNIRJA: 1. Pavlin Lado 5 točk; 2. Cigler 5 točk; 3.-5. Zadravec, Medved, Pavlin Jože 4,5 točk; 6. Kregar 3 točke; 7. Rebsel 1,5 točke; 8. AS 0 točk.
ROČNI TISK - Osolnik Matej, 1. a
J
Tudi prehrana varuje pred boleznimi
dr. Vera RAGACI—PILATO
Medicinska veda je že pred mnogo leti spoznala povezavo med neustrezno prehrano in pojavljanjem določenih nalezljivih bolezni Tako pomanjkljiva prehrana zvišuje sprejemljivost za nekatere nalezljive bolezni, poslabša njihov potek in podaljša čas zdravljenja Poleg tega pa infekcija (okužitev) poslabša tudi stanje prehranjenosti, saj vemo, da po hujših nalezljivih boleznih lahko postanejo dotlej skriti znaki slabe prehranjenosti očitni in se to stanje občutno poslabša V.večini razvitih dežel pogostokrat žal ne upoštevamo povezave med nalezljivimi obolenji in prehrano, ker je splošno stanje prehranjenosti dobro, število nalezljivih bolezni pa se je zaradi uspešnega preprečevanja zmanjšalo. Vendar so v zadnjem času ponovno ugotovili in spoznali, da so tudi v razvitih deželah področja ali določene skupine prebivalstva, kjer lahko slabo stanje prehranjen osti bistveno vpliva na sprejemljivost in potek nekaterih nalezljivih bolezni
V nerazvitem svetu pa negativni vpliv prehrane na pojavlj a-nje in potek nalezljivih bolezni
r
pomeni velik problem, saj vemo, da se neustrezno hranita skoraj dve tretjini svetovnega prebivalstva.
Rezultati raziskovanj so nam pokazali, da je tvorba protiteles, ki ščitijo organizem pred nalezljivimi obolenji, pri slabo hranjenih veliko slabša in počasnejša kakor pri dobro hranjenih osebah. .Težki primanjkljaji beljakovin, vitaminov A, C, vitaminov BI in B2, niacina in triptofana ter mineralov v hrani so pri poizkusnih na živalih imeli za posledico pomanjkljivo nastajanje protiteles pri infekciji z različnimi povzročitelji nalezljivih bolezni. Določeno število opazovanj pri ljudeh nam potrjuje, da težak primanjklaj beljakovin in vitaminov, ki nastopa v nerazvitih deželah, omejuje tvorbo protiteles. Organizem človeka namreč pri vstopu bakterij ali virusov — povzročiteljev nalezljivih bolezni — tvori tako imenovana protitelesna. Njihova naloga je, da zmanjšajo škodljive učinke bakterij in virusov. Od dobrega stanja prehranjenosti ni odvisno samo nastajanje protiteles, ampak tudi stanje tkiv v telesu. Tako npr. se pri večjem primanjkljaju vitamina A sluznice
dihal stanjšajo, zato bakterije in virusi lažje vstopijo v organizem. Pomanjkanje vitamina C zavira tvorbo mediceličnega tkiva, celjenje ran, tvorbo novega tkiva in izločanje žlez z notranjo sekrecijo (nadledvična žleza).
Po statistiki Svetovne zdravstvene organizacije je bila smrtnost pri ošpicah pri otrocih v Mehiki 83-krat večja, v Gvatemali in Salvadoru pa celo do 280-krat večja kot v Združenih državah.
Naj z nekaj besedami omenimo tudi preobilno uživanje hrane in vitaminov in njihovo povezavo z nalezljivimi boleznimi. Prepričanje, da velike količine vitaminov, npr. vitamin B kompleks s kombinacijo vitamina C, pozdravijo nahod ali gripo v 24 urah, je zmotno. Svetovna zdravstvena organizacija meni, da je pri virusnih in bakterialnih okužitvah dobro, da ganizacija meni, da je pri virusnih in bakterialnih okužitvah dobro, da so rezerve in oskrba organizma z vitamini čim boljše, zato zdravniki običajno svetujejo bolniku, da pri nastopu obolenja uživajo zmerno količino
določenega vitamina. Zdravniki upoštevajo pri tem, da je oskrba z vitamini med epidemijo gripe, ki običajno nastopa pozimi ali spomladi, manjša. Zato organizem z dodajanjem vitaminov okrepijo in mu s tem le pomagajo pri obrambi pred infekcijo in lažjim potekom bolezni.
Omenili bi še, da novejše študije na živalih kažejo, da pretirano debeli odrasli ljudje in otroci teže prebolijo nekatere infekcije.
Pomemben je tudi način prehrane pri nastopu nalezljive bolezni Apetit se poslabša, bolniki nekatere vrste hrane ne prenesejo, temu se pridružijo bolečine, zvišana temperatura pa tudi psihološki stresi. Vse to povzroči povečano izločanje nekaterih pomembnih aminokislin, pa tudi vitaminov. Nekateri bolniki uživajo dalj časa tekočo hrano, sestavljeno predvsem iz ogljikovih hidratov. Taka hrana je primerna le pivi dan bolezni Bolnikom moramo dati čimprej s hrano zadostne količine beljakovin in vitaminov, seveda v lahko prebavljivi obliki To so mlečni in jajčni napitki, sadje in naravni sokovi, zlasti po prvih dneh bolezni pa tudi lahko prebavljivo meso.
--------- .
Vhodni del v naš TOZD v Kostanjevici
Delegati prihajajo izza strojev
Mesec december je bil tudi v naši TOZD TSP zelo delaven na samoupravnem področju. V tem mesecu smo namreč pripravljali nove kandidatne liste s kandidati za delegate DS TOZD, DS DO, za samoupravno delavsko kontrolo TOZD in DO ter za delegate za disciplinsko komisijo, ki jo v prihajajočem mandatnem obdobju čaka nekoliko drugačna organiziranost.
Velik del bremena v predkan-didacijskem in kandidacijskem obdobju je ležalo na OOS. Moramo ji priznati, da je to svoje naloženo delo zadovoljivo opravila. Delavci TOZD so iz svojih vrst predlagali skupno 78 kandidatov, to je približno vsakega petega zaposlenega v našTOZD. Na volitvah, ki so bile 27. 12. 1978 je bilo od vseh predlaganih izvoljenih 34 delegatov, od tega večina delavcev iz neposredne proizvodnje. Za delavski svet TOZD je bilo izvoljenih 17 delegatov, kateri zastopajo vsak svoje del delovnega procesa. Po novem statutu (46 čl.) je namreč celoten delovni proces TOZD deljen na dele delovnega
Ureja uredniški odbor: Bojan Bencik, Stanko Hodnik, Ana Košmerl, Jože Novinec, Igor Slak, Emil Trampuš, Martina Volf in Boris Vovk. Predsednik uredniškega odbora: Franc Redek.
Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža. Naklada 2650 izvodov. Stavek, filmi in montaža: ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGO-TISK Novo mesto. — Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 31. januarja 1978.
procesa in vsak tak del ima predstavnika v DS TOZD. S tem se je zagotovila enakomerna razporejenost delegatov po
celotnem TOZD. V preteklosti se je namreč dogajalo, da ni bila enakovredna zastopanost delegatov po oddelkih ali pa so nekateri celo izpadli in so zaradi tega bili prikrajšani v svojem predlaganju in informiranju. Nova, deljena kandidatna lista ni dopuščala tega spodrsljaja.
Na volitvah smo tudi iz volih sedem delegatov in namestnika za DS DO. Število delegatov DS TOZD kot DS DO se je glede na prejšnje mandatno obdobje občutno povečalo. To dovolj zgovorno pojasnuje, da se je naša TOZD v zadnjem času močno razširila. Izvoljena sta bila še dva predstavnika v samoupravno delavsko kontrolo DO, trije delegati v samoupravno delavsko kontrolo TOZD in še tuje člani in namestnik v disciplinsko komisijo.
Vsi zaposleni v TOZD smo prepričani, da so izvoljeni kandidati najboljši iz naših vrst. V njihovo družbeno, nesebično delo verjamemo in si upamo trditi, da bo njihova odločitev, ne glede kje so zastopani, tudi naša odločitev. Pričakujemo, da nas bodo o svojem delu pravočasno in pravilno obveščali in naše predloge in želje izražali na sejah.
Vsem izvoljenim želimo veliko uspehov v njihovem novem mandatnem obdobju.
FRANC JUDEŽ
REPUBLIŠKI ODBOR ZVEZE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN SLOVENKE
podeljuje
SREBRNO PLAKETO ZRVSJ
OZD NOVOLES STRAŽA
kol priznanje za pomemben prispevek k razvoju in krepitvi organizacije ZRVSJ in k uresničevanju njenih družbenih nalog
U UBIJANA 2112 1978

Bo mladinski aktiv v TOZD Sigmat zaživel?
— Vedno začneš najprej pri meni varčevati!
Kot je znano, je bila 00 ZSMS v TOZD SIGMAT ustanovljena v letu 1977. Tako je bila uresničena davna želja, da bi se mladinci in mladinke v našem TOZD aktivno vključili v družbeno, politično in športno dejavnost. Na otvoritvenem sestanku je bil prisoten sekretar 00 ZSMS občine Krško tov. Kopirovič, direktor TOZD in predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij v podjetju-
Na koncu sestanka je bilo izvoljeno predsedstvo, kateremu je bilo zaupano vodstvo mladine. Na sestanku so spregovorili o nalogah, ki stojijo pred mladinsko organizacijo v obdobju, ki prihaja. Po tem sestanku je bil v glasilu delovne
organizacije objavljen članek, v katerem je bilo mnogo lepega povedanega in obljubljenega. V prvem obdobju se je čutila aktivnost in pripravljenost za aktivno delovanje mladine. Sčasoma pa sta elan in aktivnost popustila. Organizirali smo ekipo v malem nogometu za tekmovanje v občinski ligi, kjer je bil poudarjen star izrek, da je važno sodelovati, ne pa zmaga-ti.
Sodelovali smo v pohodu na Bohor, katerega se je udeležilo precej mladincev. Naši mladinci so sodelovali v nošenju Titove štafete, ki je potovala skozi Brestanico. Na delovni akciji ,,Suha krajina 77“ je sodeloval tudi naš mladinec, kar je bilo glede na število zaposlenih pri
nas, zadovoljivo. To so bili pomembnejši uspehi, ki so bili doseženi do jesenil977. Ustvarjalni duh je upadel, potem koje tudi predsednik odšel v JLA na odsluženje kadrovskega roka. Nato pa je aktivnost mladinske organizacije povsem zamrla. Moramo se zavedati, da je mladina bodočnost našega samoupravnega sistema in mora igrati pomembno vlogo v našem življenju. To se še posebej pozna v našem TOZD, kjer j e zaposlenih več kot pol mladincev in mladink. Zato lahko upamo, da bo aktivnost v prihodnje zaživela na vseh področjih. To pa morajo podpreti vse družbenopolitične organizacije, sicer bo storjena nepopravljiva škoda.
R. PERC