TRAGEDIJE
SAMOMOR
SLOBOVE
HČERKICE
SLISI, VIDI IN ZVO
Mesečna naročnina 180 SLT, trimesečna naročnina 540 SLT. Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška in BiH 60 DIN, Avstrija 35 ATS, Nemčija 4 DEM, Švica 4 SFR, ZDA in Kanada 4 USD, Švedska 16 SEK, Avstralija 5 AUD, Italija 1000 LIT
Celje - skladišče
Per
III 127/1992
5000000217,8
S
‘l
COBISS e k
EDNO VEC OD DROGIN
Izhaja ob sredah. Glavni urednik Janez Sever, odgovorni urednik Brane Piano. Izdaja PREŠE d.o.o. naslov redakcije PREŠE NOVA DOBA, Aškerčeva 15,63000 Celje. Nenaročenih rokopisov ne vračamo, na nepodpisana pisma se ne oziramo.
CENA 50 SLT SLOVENIJA,	SREDA, 26. FEBRUARJA 1992 ŠT. 8, LETO XXVI
Oblast ve, kaj ji je storiti, če ji novozgrajena Slovenija ne bo všeč!
V TEJ ŠTEVILKI VSE O POSLANCIH IN KONJIH
Nova Gorica, mlado mesto ob slovensko-italijanski meji, v preteklosti n f bila turistično zanimiva in ni imela turistične tradicije. In to kljub temu, da jo obdaja svet, ki nosi v sebi mnoge naravne in kulturne zanimivosti. Potem, ko je štiri leta kasneje začelo poslovati podjetje HGP Gorica, je po odprtju igralnice v hotelu Park nastal HIT Nova Gorica, HIT je danes zares hit. In to ne samo na Primorskem ampak tudi v slovenskem prostoru.
Leta 1984 je bilo v HGP Gorica zaposlenih 330 delavcev. Danes jih ima HIT skoraj 700. Imajo tudi okoli 200 honorarnih sodelavcev. Poleg vrste gostinskih lokalov
S	»
1	It
NOlfl GORIC*
HOTELI IGR/tLNIGI TURIZEM p.o.
NOlfl GORIGI 65 102 CESTk IX KORPUSk 35
niziranost so pritegnili podjetja iz krajev, ki so biseri naše naravne dediščine: G&P Bled, Kompas hotel Bled, Hotel Grad Podvin, Alpinium Bohinj. Zdravilišče Moravske Toplice in Hotele Gorenjka Kranjska Gora. Vsi ti načrti na Gorenjskem pa so trenutno zaradi občinskih trenj ustavljeni.
V celotni pahljači turističnih dejavnosti je igralništvo nedvomno tisto, ki plemeniti njegov razvoj in mu odpira številne kvalitetne poti: privablja številne turiste, ki v času bivanja in preživljanja prostih ur ali dni želijo svoj čas oplemenititi z vrsto aktivnosti, ki sproščajo ali pomirjajo. Med temi je nedvomno tudi tista primarna
VZTRAJNOST OBRODILA SADOVE
ima HIT Noga Gorica danes tudi igralnice v Novi Gorici, Rogaški Slatini, Kranjski Gori in Tolminu. Igralnico v Novi Gorici obišče dnevno okoli 2000 tujih gostov, pretežno italijanskih. Včasih postane celo pretesna. Igralnica v Rogaški Slatini je odprta tri leta, od lanskega decembra pa še igralnici v Kranjski Gori, uredili so jo v penzionu Relax, in v Tolminu. V Hitovih igralnicah je največ Italijanov, ki jim je ozračje v njih pisano na kožo. V Hitovih igralnicah je sproščeno in zabavno vzdušje. Gostje lahko igrajo ali pa se samo srečujejo in družijo.
HIT Nova Gorica se vse bolj spogleduje s tujimi trgi.
Tako so obiskali Albanijo, kjer turizem še ni razvit. Vendar pa se tam zadržuje precej tujih poslovnežev, ki svojega prostega časa nimajo kje preživljati. Gostinstvo in turistična ponudba sta slaba, vendar pa si v Albaniji prizadevajo, da bi premaknili kolo neznanja,
nevednosti in nedela. HIT je zanimal osrednji hotel v Tirani. V njem nameravajo organizirati evropski nivo ponudbe in vpeljati igralništvo ter druge razvedrilne programe. HIT se močne ozira na vzhod in zahod. Vabijo jih tudi v ZDA, v Colorado, kjer so nedavno tega sprejemali zakon o odprtju igralnic. Ponudili so tudi poslovno sodelovanje. HIT načrtuje v Coloradu odprtje igralnice. Po besedah direktorja HIT Nova Gorica Danila Kovačiča, imajo veliko programov, strokovno so usposobljeni do te mere, da lahko njihovo znanje uveljavljajo na svetovnem trgu.
Z naravnim in kulturnim bogastvom ter lego v osrčju srednjeevropskega prostora, prijaznostjo in kakovostjo ponudbe bi lahko, vsaj tako pravijo pri Hitu Nova Gorica, bistveno več tržiti kot doslej. Primorska oziroma Goriška ima z ugodno geografsko lego neslutene možnosti prodora na italijanski trg. Italijani so tudi zgodovinsko povezani s tem področjem. Goriška pred desetimi leti ni bila turistično zanimiva. V zadnjih letih pa se je obisk, tudi zaradi igralnice, bistveno povečal.
Zato bi morali po besedah direktorja Danila Kovačiča, k temu razvoju stremeti tudi drugi in poskušati z dobro povezanostjo in organiziranostjo čim več iztržiti.
Dobra podjetja so navadno pod udarom številnih prošenj za pokroviteljstva in druge oblike pomoči. Tako je tudi s Hitom. V športu so ustanovili HIT Šport Team, ki združuje mlade obetavne slovenske športnike, Med njimi tudi šahista Aljošo Grosarja, smučarja Tomaža Šuligoja, alpinista Petra Podgornika... Podpirajo tudi slovenske smučarje. Pri kulturi so generalni pokrovitelji Kogojevih dnevov v Kanalu, Grajskih večerov na Dobrovem, gledališkega festivala Alpe Jadran. Pomagajo šolstvu, zdravstvu, društvom in klubom...
Skupaj z Zdravstvenim domom Nova Gorica načrtujejo ustanovitev podjetja. S predlaganim programom naj bi povečali devizni priliv, ustvarili dobiček, zaposlili zdravstvene delavce. Kako bo s tem projektom še ni jasno zaradi zakonodaje v zdravstvu. Na Ajševici pri Novi Gorici gradijo rekreacijski center s pestro ponudbo, s poudarkom na konjeniškem športu, zma-jarstvu, športnem padalstvu. Ta program nekaterim strankam v občini ni pogodu in ob tem stalno zadevajo ob ovire. Pravijo, da se bodo nekega dne naveličali dokazovanja njihovih pravilnih odločitev in odšli drugam. Skupaj z italijanskim partnerjem in KZ Goriška Brda so ustanovili mešano družbo Grad Dobrovo. Podjetje je uspešno obnovilo grad na Dobrovem. HIT pa je še dodatno finančno sodeloval pri postavitvi razstave grafičnih listov svetovno znanega slikarja, goričkega rojaka Zorana Mušiča. Prav tako je HIT finančno sodeloval pri izdaji prve knjige o umetniku v slovenskem jeziku, ki jo je uredila umetnostna zgodovinarka Nelida Sulič-Nemec.
HIT Nova Gorica se je odločil tudi za gradnjo zabaviščnega centra v Šempetru pri Gorici, v neposredni bližini mednarodnega mejnega prehoda v Vrtojbi. Tu, seveda, če jih ne bo premočno prizadela nova zakonodaja, načrtujejo zabaviščni center, ki bo zajemal 80 tisoč kvadratnih metrov zemljišča s 30 tisoč kvadratnimi metri pokritih površin. Naložba bo veljala okoli 200 milijonov mark. Z gradnjo pa naj bi pričeli še letos.
Preteklo turistično leto je direktor Danilo Kovačič ocenil za pravo katastrofo. Po njegovem mnenju bodo mnoga turistična podjetja komaj preživela. Ob ugotavljanju kastastofalnega položaja so v Hitu lani zamrznili lastne načrte in pričeli uresničevati vizijo o reševanju slovenskega turizma. Tako so se začeli dogovarjati z nekaterimi podjetji, ki so doslej sicer dobro poslovala, o sodelovanju in povezovanju. V omenjeno orga-
človekova potreba, ki nas spremlja že od otroških dni - igra. Če je ta igra pravilno izbrana, pritegne, očara in vedno znova privablja. Igra na srečo v prijetnem, optimističnem okolju in združena z zabavo ter razvedrilom, človeku lahko v trenutkih oddiha ponudi tisto, kar najbolj potrebuje: sprostitev in razvedrilo. Igralnice so dandanes postale tudi hiše veselja, zabave in igre.
V svetu sta poznana dva tipa igralnic: evropski, kjer klasično oblikovani prostori zahtevajo večerno obleko
Danilo Kovačič, direktor HIT Nova Gorica
in dobro poznavanje pravil iger, ki zahtevajo visoke zneske, in ameriški, ki v soju lesketajočih se svetlobnih efektov, kjer nista pomembna ne obleka in nepoznavanje pravil iger, nudi zabavo in igro. In igralnice v Novi Gorici, prav tako v Rogaški Slatini, Kranjski Gori in Tolminu, so organizirane po ameriških zgledih. S tako organizirano igralniško dejavnostjo kot jo pozna Nova Gorica bi v našem prostoru lahko še veliko več tržili in ustvarili veliko več deviznega priliva, ki ga država nedvomno potrebuje.
Toda nov predlog zakona o igrah na srečo kaže, da se razvoj suče v nasprotno smer. Vlada je spoznala in določila, da sta dosežena organiziranost in razvoj igralnic na Šlovenskem optimalna in s tem tudi dotok in število gostov ter devizni priliv. Zato je v osnutek zakona o igrah na srečo vnesla takšna določila, ki blokirajo razvoj igralništva na Slovenskem. Predlog je, da bi država postala 80-odstotni lastnik, iz dobička igralnic pa bi zadovoljivo polnila državno blagajno, promovirala turistično dejavnost in uredila infrastrukturo drugih turističnih dejavnosti. Osnutek zakona pa predvideva investiranje tudi preostalih 20 odstotkov. Razvoju igralništva tako ne bi ostalo ničesar, razen amortizacije. Omenjeni osnutek zakona torej pomeni propad igralništva in še česa drugega...
IZJAVA_________________________
S katero podpisana JANEZ SEVER in BRANE PIANO, odgovorna urednika časopisa Nova doba, Aškerčeva 15, Celje izjavljava, da so nekatere navedbe in trditve o gospodu Hermanu Rigelniku in Gorenju Koncern, d.o.o. ki se nanašajo na poslovno politiko Gorenja Koncern, ter osebne razmere in položaj gospoda Hermana Rigelnika, tedaj predsednika poslovodnega odbora, ki so bile objavljene v časopisu Nova doba štev. 6/90, 2/91 in 3/91 neresnične, ter se vsem prizadetim opravičujeva. JANEZ SEVER
BRANE PIANO
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
Zidanškova 27, Celje
To je trgovina z najcenejšim ženskim in moškim perilom, na j več j o izbiro body-ev, pižam, spalnih srajc, halj, svilenih nogavic in v kratkem z novim programom otroškega perila.
Pridite in se prepričajte!
HVALA ZA ZAUPANJE
PETROL i
z vami na poti j
HOV/**DOBA
__________
Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Braco Zavrnik (mediji), Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper)
Tajnica redakcije: Suzana Bober Trženje: Nives Seničar, Ines Paradižnik, Erika Vidali (podružnica Koper)
Prodaja: Matevž Cene
Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač — Tiska Družbeno podjetje Delo — Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje.
Gostišče
»MLINARJEV
JANEZ«
tel.: (063) 34-708
V gostišču MLINARJEV JANEZ imajo tudi konferenčno sobo. Odprto je vsak dan, razen nedelje: od 11. do 23. ure. Gostišče MLINARJEV JANEZ se priporoča za obisk!
VOLITVE 1992: PARLAMENT NI PROSTOR ZA TERAPIJO EGOCENTRIČNIH OSEBNOSTI
POSLANCI IN KONJI
Realistične ocene neodvisnih strokovnjakov - glej npr. intervju z Ljubom Sircem v februarski številki Mladine - kažejo, da smo Slovenci zaverovani vase tudi kadar nastopamo navzven. Dokaz za to je promocijski design in nastop slovenske delegacije v Davosu.
Egocentrizem oz. etnonacionalizem, kakor nam ga razkrivajo sodobne socio-antropološke študije, ni slovenska posebnost niti v svetovnem niti v evropskem merilu. Nacionalizem, kakšen se kaže v svetu ob koncu tisočletja je stranski pojav politike Pax Američana, pa naj gre za ofenzivni japonski, zmerni evropski, represivni nacionalizem nerazvitega sveta ali defenzivni slovenski. Podrobna analiza bi seveda razkrila, da gre za tektonske premiere v svetovnem gospodarskem in političnem redu.
Če je egoizem značajska poteza posameznikov in družbenih skupin v tradicionalnih družbah, je decentrizem poteza modernih in postmodernih posameznikov, družb in držav. Tako se Evropa ne združuje zaradi tega, da bi se zaprla v okvire lastne kulture, pač pa zato, da bi pospešila procese kooperacije navznoter in navzven, odpravila administrativne meje in ovire, povečala učinkovitost delovanja, se prilagodila času velikih in hitrih sprememb, ki jih narekuje sodobna tehnologija...
V	takem času je iskanje jaza privilegij romantičnih duš in disfunkcija glede na prevladujoče smeri razvoja sveta. Če je bilo 19. stoletje obdobje proizvodnje, in je 20. stoletje doba organizacije, bo 21. stoletje doba orientacije, kakor pravi T. Hribar. Doba, ki nam postavlja takšne koordinate delovanja pa zahteva decentriranje individualnosti, družbenosti in državnosti. Namesto tradicionalne slike sveta, ki ne loči med subjektivnim, socialnim in objektivnim, moramo sprejeti sliko razsrediščenega postmodernega sveta.
Namesto religiozno-metafizičnih podob in moralističnih diskurzov bi tudi slovensko politično sceno lahko krasila npr. pravila dramaturškega, komunikativnega in kooperativnega delovanja. Morda le ni potrebno, da je vse prepuščeno naključju, božji sodbi ali pa zunanjim okoliščinam in drugim akterjem, ki nam krojijo usodo. Morda le nismo tako »majhni«, nebogljeni in zaostali, kakor mislimo - pa tudi ne tako »veliki«, zgodovinsko pomembni in napredni kot si predstavljamo. Pragmatika nas uči, da ni pomembno kakšne barve je mačka, če le zna loviti miši.
V	tem smislu je predlog neodvisnih poslancev slovenskega parlamenta za novega mandatarja vlade modro in pogumno politično dejanje. Je dokaz, da je parlament sposoben dojeti dramaturgijo politike in je mesto predstavniške demokracije, ne pa dekla te ali one jare gospode. Zaupanje v parlamentarno politično življenje je prvi korak volilcev, od lojalnih podanikov k samostojnim državljanom.
Ne potrebujemo le novih volitev; bolj kot kdaj je potrebno zagotoviti legitimnost in legalnost delovanja politične oblasti. Kot vemo je suveren narod, ta pa politično suverenost delegira na parlament. Torej, če že imamo ustavno demokracijo zapisano, si urejajmo življenje po zakonu, povejmo, da so politiki državni uradniki, odgovorni za stanje v državi, ne pa leporečniki, ki parlamentu in državljanom solijo pamet. Povejmo, da so nameščenci, ki živijo od davkov, ne pa monarhi, ki davke predpisujejo.
Zakaj je poleg poštenih volitev potrebno zamenjati tudi vlado bi lahko ilustriral z neštetimi primeri »slovenske pomladi« zadnjih dveh let. Naključno sem izbral enega, ki meri politično kulturo v slovenskem parlamentu:
Pod naslovom »Protimanjšinska politika?« je bilo v Dnevniku dne 30. marca 1991 na strani 4 zapisano:
1.
»Jožef Školč, LDS, je vlado vprašal, ali z vnašanjem merila številčnosti sistematično gradi protimanjšinsko politiko.«
2.
Predsednik Lojze Peterle je odgovoril že na seji: »Te (manjšine) nikakor niso prizadete bolj, kot naš narod v celoti, medtem ko je prejšnji režim nekatere podpiral, nekatere pa podcenjeval. Konjereja je postala dober konj za napadanje. Ce bi jo iz proračuna izpustili, bi bila deležna kritike opozicije, sedaj, ko ji je namenjenega nekaj več denarja, pa Peterle očitke zavrača z besedami: ,Ne jahajte na šibkem konju.’«
3.
»O konjereji je govorila tudi poslanka madžarske narodnosti Marija Pozsonec. Konjska čreda je namreč po njenih besedah edina pomoč Pomurju iz proračuna. Madžari so dobri konjeniki, dobri gospodarji brez službe, zato se je za konjenico kljub temu zahvalila.«
4.
»Jožef Školč je še naprej trmoglavil, da bi morale narodnosti dobiti več denarja za kulturo, namesto za konje, omenil pa je tudi žaljivke ministra Capudra in zaplete dr. Rupla z italijansko manjšino. Od Peterleta je zahteval, da se opredeli do manjšin, pri temeljiti razpravi o teh vprašanjih pa vztraja tudi Jože Šmole.«
V medsebojnem komuniciranju velja naslednje pravilo: Če akterju uspe lastno interesno pogojeno razlago referenčnega okvira uveljaviti kot edino mogočo in kot resnično, ta poskus tudi uspe, pa čeprav gre za prevaro, laž, podtikanje ali celo diskvalifikacijo sogovornika. V našem primeru gre prav za to.
Kaj se dogaja v besedilu iz našega primera?
1:
Jožef Školč sprašuje in trdi.
J.Š. sprašuje vlado.
J.Š. sprašuje o merilu številčnosti.
J.Š. trdi, da je merilo številčnosti izraz protimanjšinske politike.
2:
L.P. predsednik vlade mu odgovarja.
L.P. trdi, da manjšine niso bolj prizadete kot narod v celoti. L.P. trdi, da je prejšnji režim nekatere podpiral, druge podcenjeval.
L.P. trdi, da je konjereja konj za napadanje.
L.	P. svetuje: »Ne jahajte na šibkem konju.«
3:
M.	P. predstavnica manjšin tudi govori o konjereji.
M.P. trdi, da je konjska čreda edina pomoč Pomurju iz proračuna.
M.P. trdi, da so Madžari »dobri konjeniki« in »dobri gospodarji brez službe«.
M.P. se zahvali za konjenico.
4:
J.Š. trmoglavi.
J.Š. trdi, da bi morale narodnosti dobiti več denarja.
J.Š. trdi, da bi morale dobiti narodnosti več denarja za kulturo, namesto za konje.
J.Š. trdi, da je minister žaljiv in se dr. Rupel zapleta z manjšino.
J.Š. od L.P. zahteva, da »se opredeli do manjšin«.
Dogaja se naslednje:
1.	Referenčni okvir »politike do manjšin«, ki ni vnaprej interesno in vrednostno obremenjen, različni udeleženci različno poimenujejo.
2.	J. Š. ga poimenuje kot »izraz protimanjšinske politike«.
L.	P. pojasnjuje »vladno politiko do manjšin«.
M.	P. »govori o konjereji«.
3.	J. Š. obenem sprašuje in trdi.
L.	P. pojasnjuje, ne odgovarja na vprašanje, ampak trditvi postavi nasprotne trditve.
M.	P. postavlja nasprotne trditve L. P.-ju.
4.	Referenčni okvir diskurza se spremeni iz »politike do manjšin« v »zahtevo po opredelitvi predsednika vlade« in »govor o konjereji.«
(dalje na naslednji strani)


'

(nadaljevanje s prejšnje strani)
Celoten razgovor poteka znotraj pomena uporabljenih poimenovanj, pri čemer isto dejanskost udeleženci poimenujejo različno. Argumentacija pa se dogaja tudi zunaj pomena: Dvakrat se referenčni okvir spremeni: v vprašanje opredelitve in v vprašanje konjereje.
Vrednotenje, ki bi se izteklo v (ne)sprejemljivost ali v (ne)veljavnost postavljenih trditev in vprašanj, se tako sploh ne razvije. Udeleženci komunikacije se medsebojno komunikacijsko ovirajo oz. blokirajo.
Njihovih izjav tako ne moremo preverjati niti v smeri resnično, niti v smereh dopustno-nedopustno, dobro--slabo, sprejemljivo-nesprejemljivo ipd.
Kot je razvidno, lahko preverjanje poteka le v smeri kvali-fikacija-diskvalifikacija. Eni trditvi se nasproti postavlja druga, vprašanje pa ostaja nerešeno. Medtem ko L. P. trdi, da »manjšine niso bolj prizadete kot narod v celoti«, J. Š. trdi, da manjšine »potrebujejo več denarja«, M. P. pa celo »da je konjska čreda edina pomoč manjšinam.«
Iz takšnega razgovora lahko sledi le nesmiseln sklep, da je bolje poskrbljeno za konje kot za manjšine, če se omejim samo na to špekulacijo.
Če upoštevam le nekatera pravila racionalnega diskurza, pa ugotovim še naslednje:
1.	Odsotnost kognitivno-istrumentalnega delovanja akterjev »slovenske pomladi« kaže na slabo razvito civilno družbeno življenje. Namesto možgan, udeleženci v komunikaciji uporabljajo druge telesne organe.
2.	Razvit je nesmotern tip socialnega in političnega komuniciranja. Namesto, da bi se ukvarjali s postavljenim vprašanjem, politiki kramljajo.
3.	Nerazvito je normativno-regulativno delovanje in komuniciranje v politiki. Nihče ne spoštuje normativnega okvira razprave.
Nerazvita je »scenografija« igranja vlog, zato igralci/politiki ne znajo besedil, kaj šele, da bi se učili dramaturgije. Besedila si sproti izmišljujejo.
5.	Razvit je neobjektiven odnos do sebe, kjer katoliška etika še vedno duši protestantsko. Čas je v politiki nepomemben, saj ga nadomešča položaj akterjev. Utilitarnost trpi na račun bogaboječnosti in 80% časa gre v niči
6.	Akterji imajo cenzuriran odnos do sebe, kar krepi njihov občutek krivde. Razvijajo se obrambni mehanizmi bega pred svobodo. Namesto pripravljenosti na dialog, se nasprotnika ruši.
7.	Ker se njihovo komuniciranje medsebojno blokira se perpetuirajo med njimi formalno-pragmatična razmerja moralno-praktičnega tipa, ki so še del »začaranega« sveta in njegove antropomorfizacije. Tradicionalnost v političnem komuniciranju blokira moderen način govora. Politika in oblast je stvar nasledstva, ne pa funkcija javnosti.
Če primer postavimo v analitični model teorije komunikativnega delovanja, s katerim merimo racionalnost političnega komuniciranja, pa dobimo naslednji rezultat:
MODEL: TIPOLOGIJA DELOVANJA
Tipi delovanja po stopnjah pripadajoče racionalnosti	Sestavine delovanja		
	Sredstva	Smotri Vrednote	Učinki
Smotrno	+	+ +	+
Vrednostno	+	+ +	-
Afektualno	+	+	—
Tradicionalno	+	-	~
Prevladujoča nesmotrnost v parlamentarnih razgovorih govori o tem, da ima politični sistem nizek racionalizacijski potencial in posredno tudi nedemokratično oblast.
Pretežno vrednostna orientiranost politikov nam govori o primanjkljajih, ki nastajajo pri učinkih političnega delovanja, kar neposredno dokazuje naša analiza.
Pretežno afektuelna naravnanost pa o tem, da so v politiki poleg učinkov vprašljive tudi vrednote.
Tradicionalna naravnanost nas končno prepriča o tem, da
je politika povsem izgubila stik z realnostjo in razpolaga le še s sredstvi in navadami, ki ne dosegajo več nobenega učinka, ne smotra, ne vrednote. Pri nas ni pomembno kaj kdo pravi, ampak kdo govori.
Preprosta pamet bi iz povedanega sklepala, da pač takšnih političnih razprav sploh ne potrebujemo in so čista izguba časa. To potrjuje tudi analiza. Blokada parlamenta je danes sploh empirično dejstvo, ki se ga ne da zanikati. Izhod za silo so nove volitve. Političen izhod, ki bi rešil tudi vprašanje kompetentne in odgovorne vlade, pa je takojšnja postavitev nove garniture, ki bo sposobna zagotoviti sistem parlamentarne demokracije.
Upanje za to, da bomo v letu 1992 Slovenci dobili dve ključni sestavini sodobnega političnega sistema: sposobno vlado in demokratičen parlament, nam nudijo rezultati naslednjega merjenja javnega mnenja:
Volitve 1992
Seri
SP
Bankroti
SO
SDS
iIS
3<Z-S_S Uberdrc strcrta Sie-KS r-tfcere od teh hfe bcmvdil kb vem
- 3 05
I I Cfcfetotek voiilce/
UR: IH 1Q terur 1932
Proporcionalnemu volilnemu sistemu, ki ga lahko zagotovijo politične stranke, kot moderen akter političnega življenja, se pridružujejo politična javnost oz. glasovi državljanov, ki so razporejeni po vsem političnem prostoru.
Pot do učinkovitega parlamenta in vlade namreč vodi preko volilnega sistema, ki ne bo pačil volilnega telesa, bo onemogočal vnaprejšnje koalicije in oblikovanje pozicije in opozicije še pred volitvami. Kajti, glavna hiba tega parlamenta ni stalna obstrukcija opozicije, temveč oblikovanje parlamentarne pozicije in opozicije že pred volitvami.
Demokratični politični prostor nastaja v parlamentu in skupaj z zunajparlamentarno civilno družbo omogoča stabilno politično stanje v državi. Navsezadnje je mesto političnega diskurza moderne države parlament in ne ulica; takšen diskurz pa se začenja pri oblikovanju formalnih pogojev demokracije - volitvah in volilnem sistemu.
Povsem normalno je, da se v parlamentu oblikujejo politična pozicija in opozicija, da se v političnem prostoru oblikuje desnica, center in levica, vendar je to jasno šele po volitvah in nikoli pred njimi.
Seveda lahko strankarske politične programe razvrščamo na to ali ono stran, program, ki ga sestavi vlada pa je vedno program pozicije, ne centra, ne levice in ne desnice, pač pa usklajevanja njihovih interesov. Če želimo, da bo vlada izkoristila sredstva tako, da bomo dosegali cilje, uveljavljali vrednote in pomnožili učinke, potem potrebujemo parlament, ki bo takšno vlado lahko izvolil. To pa je parlamentarna večina, izbrana na osnovi proporcionalnega načela: Kolikor glasov dobi politični program, toliko sedežev ima stranka.
Parlament pač ni prostor za terapijo egocentričnih osebnosti, ampak prostor, kjer se socializirajo politični programi. Največji učinki tega dela pa se dosežejo tedaj, kadar so udeleženci diskurza usposobljeni za parlamentarce. Volimo sposobne politike in ne osebe, ki stoje na levi in desni strani ali nasproti nam, saj tudi na gledališki oder ne morejo stopiti igralci, ki ne znajo svojih vlog.
Janez Kolenc
NAJ LEPŠE DEBATE Z ZADNJE
»
SKUPŠČINE
BOG PO MAGAJ NESOJEN EMU!«
Skupščina Republike Slovenije, 19. februar 1992;
po neavtoriziranem zapisu
Skupščina Republike Slovenije, 19. februar 1992; po neavtoriziranemu zapisu
VITOMIR GROS: V težkih gospodarskih razmerah smo v Liberalni stranki doživeli prijetno presenečenje. Na naš naslov je namreč prispelo večje število čekov iz Hondurasa v nekaj zabojih. Prav gotovo ves ta kapital ni namenjen samo Liberalni stranki in glede na njegovo pokvarljivo vsebino in naravo ga Liberalna stranka tudi ne more sama dovolj hitro porabiti in konzumirati. Zato vas vabim da pridete tudi
drugi v naš klub in si postrežete. Očitno gre pri celotni zadevi za blagodejni vpliv novih možnosti v slovenski politiki, ki se nam prav danes tako oprijemljivo najavljajo. Za razumevanje narave tega kapitala, ki je rahlo pokvarljive narave, vam prav rad pokažem nekaj primerkov teh čekov. Imam jih v svoji klopi pod sedežem.
Spoštovane poslanke in poslanci. V skupščinski dvorani vidim med poslanci tudi krščanskega, preje pa drugačnega socialista, gospoda Andreja Magajno. Prav tako vidim med poslanci Socialdemokratskega uniata, preje pa komunističnega prenovitelja, gospoda Balažiča. Še posebej pozoren pa sem na prisotnost članov Demokratske stranke, ki prav tako sedijo v poslanskih klopeh, npr. gospa Spomenka Hribar, gospoda Peršaka in drugih. V zvezi z njihovo prisotnostjo se postavlja vprašanje legitimnosti njihovih mandatov glede na to, da so vsi bili izvoljeni na listah drugih strank in da so pozneje prestopili v stranke, ki jih v času volitev sploh še ni bilo in torej tudi volilni program teh strank, še manj pa poslanski mandat omenjene gospe in gospodov, nikoli ni bil podvržen presoji volilcev in njihovi demokratičo izraženi volji na edinih, v tej državi, doslej demokratičnih volitvah v letu 1990.
FRANC GOLJA: K tem proceduralnim zapletom bi dodal samo še neko stvar, pa jo bom kar prebral. Je vrsta poslancev ŠPD, vidim gospoda Štefana Korošca, nekdanjega sekretarja predsedstva v Zvezi komunistov Jugoslavije in sedanjega uslužbenca Republike Slovenije na Portugalskem v Lisboni.
Res je gospod Korošec delegat Družbenopolitičnega zbora, vendar zaradi tega,
ker ga še nikoli nisem videl na seji skupščine, zahtevam da Mandatno-imunitetna komisija ugotovi, ali ni gospod Korošec poslance Slovenske skupščine s svojimi ugotovitvami seznani skupščino pri nadaljevanju skupne seje. Prav tako postavljam vprašanje gospodu generalnemu sekretarju skupščine o tem ali je stroške potovanja iz Lisbone v Ljubljano krila Slovenska skupščina ali morda gospod Korošec iz lastnega žepa.
MARKO STADLER: Dosti se je zapletlo okoli različnih stvari, sam lahko povem, da sem tudi sin očeta in matere, ki sta imela eno tretjino manj volilnih pravic v to skupščino kot jaz sam. Lahko preverite. Kot kmetu mi lahko verjamete, da bi bilo za mene edino pravo vreme, če malo na šalo obrnem, da bi deževalo v nedeljo, da bi lahko delal.
FRANCO JURI: Franco Juri, LDS. Žal smo danes sprejeli gospoda Voljča s toplino in folkloro nekdanjih latin-sko-ameriških parlamentov. Upam, da bo vse skupaj razumel kot svojevrsten tropski pozdrav. Že dolgo časa smo priče nekakšni vladni pat.
VIKTOR ŽAKELJ: Nekateri ste šli v poskusih diskvalifikacije zopet v zgodovino. Lepo prosim odpovejmo se temu, kajti, če bomo tako nadaljevali bomo prišli do kmečkih puntov, se vprašali ali so bili naši pradedje na pravi strani, pa tudi tukaj se ne bomo ustavili, šli bomo še naprej do Valjhuna in Črtomirja in ko tudi tu ne bomo znali odgovoriti, potem seveda se bomo vprašali, kaj je prava stran.
IVAN BIJZAK:	Gospod
predsednik, spoštovane gospe in gospodje! Nekoč pred kratkim sem rekel, da mnogi poslanci pridejo v našo skupščino samo ob največjih praznikih. Ob sprejemu ustave, ob osamosvajanju ali temu podobnih redkih dogodkih. No, danes se je zgrnilo sem zlasti iz nekaterih strank prav vse. Nekaterim ni bilo za mar niti dolge poti iz precej oddaljenega Albertvilla ali celo Lisbone. Zakaj torej gre, da je bilo vse to potrebno?
Ne sprejemamo ustave, tudi osamosvajamo se ponovno ne. To smo, hvala bogu vsaj kar zadeva to hišo več ali manj opravili. Tistim, ki so se najbolj polnoštevilno, morda kot so napovedovali kar 100%, zbrali tukaj, gre preprosto za to, da zrušijo to vlado, ki je izpeljala osamosvojitev. Tema dneva danes je restavracija oblasti tistih starih strank in sil, ki so na volitvah izgubile.
Kar je povsem razvidno iz koalicije, ki se je strnila ob predlogu za nezaupnico.
ERVIN A. SCHWARTZ-BARTL: Spoštovano predsedstvo, spoštovane gospe in gospodje poslanci. Moj govor bo strankarski, ker menim, da je to porok za demokracijo, osebna stališča so pa stvar dela izven tega
parlamenta. Mislim, da je danes izborjena demokracija na preizkušnji, ker imam občutek, da gre za spremembo strukture oblasti in željo odložiti čimprejšnje volitve in povzročiti agonijo vladanja. Osebno ne vidim razloga za zamenjavo vlade in gospoda Peterleta.
Kajne gospe in gospodje poslanci kakšna modrost veje iz povedanega? Kaj takšnega še v tem visokem domu ni bilo slišati, tudi takrat ne, ko smo poslušali in ploskali ekspozejem predsednika re-
publike ali zunanjega ministra, a jih nismo izglasovali, ker niso bili naravnani na večinski okus po demokraciji, ampak so zaudarjali po Beogradu.
Zakaj potem sploh menjava vlade in prvega ministra. Pa ja ne zato, da bi sedaj brez truda nekdo požel uspeh, ki je na vidiku, saj vsi vemo, da je dno gospodarske krize doseženo. Ne vem, ali je takšno govorjenje samo nepoznavanje nekoga, ki je prenovo te države opazoval iz varne oddaljenosti in ni bil povsem na tekočem o boju z in med kameleoni. Saj so informacijski viri bili v glavnem opozicijska glasila, katerih miselni vzorci, datirajo še iz vladavine enoumja. Ne vem niti, ali je kandidat bil na plebiscitu, volitvah, proglasitvi samostojnosti, končno je in mora biti mandatar tudi aktivna politična osebnost. Moti me in plaši njegova politična neopredeljenost in strokovna vzvišenost eksperta nad politiko, ki naj bi samo podpirala nekakšno liberalno naravnanost ponujenih vladnih predlogov. Vprašujem se, ali ni to morda trojanski konj, oz. podtaknjeno kukavičje jajce nadstrankarske kompetentne ali ekspertne vlade, ki se želi promovirati in preizkusiti skozi besede kandidata za mandatarnega iz daljne dežele. Prepričan sem, da ga ne bo promoviralo povedano, ampak ga bo pokopala njegova preteklost.
Zahteva po odvezi strankarski privrženosti, predvsem poslancev koalicije ne smemo enačiti s krščansko odvezo. Tej sledi pokora in sklep o poboljšanju. V tem primeru pa gre za odvezo, ki naj dobro omeji, mislim pa, da gre bolj za nepoznavanje razmer. Predvsem pa za preračunljivo, oblastiželjnost dela opozicije, katerih žrtev je po mojem mnenju. Zakaj skozi usta neznanca in njegovim priznavanjem doseže-
nega želijo preslepiti del poslancev, da bi glasovali zanj. Mačka v Žaklju nikoli nisem kupoval.
HUBERT POŽARNIK: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Osebno ne sodim med tiste, ki mislijo, da je vlada gospoda Peterleta najboljša. Z vami delim mnenje, da so mnoga ministrstva pod kritiko in dopuščam možnost, če nekoliko z ironijo rečem, da ima ta vlada morda več simpatizerjev v nebesih kot na zemlji. Vendar za to stanje, za to, koliko simpatije ima, za to vzdušje nezadovoljstva z vlado moram reči, ni kriv, po moje niti v celoti odgovoren njen predsednik. Mislim, da za to vzdušje močno skrbijo mediji. Mislim, da se lahko strinjate, da smo priča dokaj neokusni kampanji blatenja, obrekovanja itn., ki je pod nivojem, kakršnega je danes recimo v eni demokratični družbi si dovoli na zahodu v eni razviti državi na račun svojega predsednika. Za to vzdušje in za tako oceno moram reči, skrbijo tudi razni ministri.
Ne smemo pozabiti g. Peterle, da je velik del ministrov dobil, ne pa jih izbral, da lahko rečem 1/3 ministrov že od samega začetka skuša zrušiti predsednika vlade na vse možne načine in jadikujejo okoli da ne zna voditi vlado. Dovolite mi čisto osebno repliko kot psiholog, ki sem že marsikaj videl lahko povem, da najbolj jadikuje, da ne zna voditi tisti, ki so v bistvu ne-vodljivi, ki sploh ne potrebujejo predsednika vlade ampak dreserja in še tisti, kot veste ne uspe vsakega zdresi rati, ki če jim kdorkoli karkoli reče zatulijo do nebes, da gre za demokratičen centralizem itn.
VALETNIN PRELOVEC:
Jaz gospodu mandatarju ne bi nič posebnega povedal, poln je hrabrosti, da je tako hitro verjel in tako hitro prišel. Vemo pa, da hrabri dobijo lahko dve stvari.
Prva skrajnost, velik uspeh, druga skrajnost, padec za dolgo časa.
RAJKO PIRNAT: Spoštovani gospe in gospodje. Ko so avtorji in režiserji tretjerazrednih in odrskih del v času klasicizma stvari tako zapletli, da se še sami niso več znašli, so poslali na oder igralca preoblečenega v boga, ki je imel odgovor na vsa vprašanja in ki je znal rešiti vse probleme. Ta prijem je dobil celo tehnično ime »de-usexmakina« in avtor ter režiserji, nezaupnice strmoglavljene vlade ali karkoli že to imenujemo, so tudi v zadnjih dveh do treh mesecih tako zapletli položaj, da se sami več ne znajdejo in so zdaj poskusili z istim prijemom.
MILOŠ URBANČIČ: Mislim, da se mi danes vsi skupaj tukaj nekaj gremo. Zakaj ne bi rekli bobu bob in bi priznali, da mi nimamo vladne krize, pač pa da imamo parlamentarno krizo. In če ima-
mm \
&y Roco *?2
mo parlamentarno krizo je ne moremo razrešiti z zamenjavo vlade. In to je moje prepričanje, da rešitev parlamenta, se pravi, da parlament pozdravimo, so edina možnost volitev. In to čimprejšnje. Moram dodati še, da je ravno rako, da delamo ravno tako, kot bi družinski zdravnik, ko bi zbolel oče, predpisal zdravila materi. Hvala lepa.
FRANC ZAGOŽEN: Da se
je za to funkcijo pripravljal 20 let? Zares gre torej za zelo dolgoročno kadrovsko plani-
ranje, za plansko gospodarstvo. Ali morda za prevzem oblasti o nekakšni modificirani latinsko ameriški metodi. Vem da je bil gospod Voljč že pred leti kandidat za guvernerja Narodne banke Slovenije, pa je po mnenju takratnih njegovih političnih pokroviteljev bil še premlad in sedaj ko ima, kot je izjavil 42 let in dva meseca, naj bi bil v pravi kondiciji, da prevzame krmilo slovenske vlade.
Vendar Slovenija ni tista, kot ste jo gospod Voljč zapustili pred 13 leti. Ni več last nobenega centralnega komiteja in nobene stranke.
KAREL FRANKO: To, kar se pri nas dogaja, primerjam z gorečo hišo, v kateri se za to poklicani trudijo rešiti, kar se rešiti da, drugi, ki pa nimajo obveznosti, stojijo ob strani, posmehujoč vidijo napake tudi tam, kjer jih ni, ne pokrenejo pa ničesar. Na pogorišču bo stala nova hiša le, če bo družina enotna. Če bo ta družina pripravljena delati in se marsičemu dopovedati. Takrat jo bodo podprle tudi sosednje in vsi drugi vaščani. V našem parlamentu enotnosti in pripravljenosti zgraditi državo na novih, trdnih temeljih ni. Prav nasprotno. Tekmujete z očitki in ponižujočimi besednimi izrazi na račun ljudi v vladi, predvsem njenega predsednika. V čarovnijo in čudeže ne verjamem, ne verjame, da bi jih lahko_ pričaral tudi gospod Voljč'iz Amerike.
IVAN DRETNIK: Na misel mi večrat prihaja znanec star kmet, ki je po svojem očimu podedoval popolnoma zavoženo kmetijo, vendar jo je z vztrajnim in pridnim delom v par letih postavil spet na noge. Poslušajmo, kar mi on večrat pripoveduje. Pravi, lahko od njega mojega očima, ki je živel brezskrbno življenje. O zadevi se ni brigal, neodgovorno si je izposojal denar, zahajal v družbo, popival, metal karte, podiral keglje. Skratka, živel na visoki nogi. Toda za mene in za moje rime je bila spet popolnoma druga muzika. Začeli smo popolnoma znova obnavljati posestvo, nabavljati živino, nabavljati stroje itd. Poleg vsakodnevnega garanja smo si morali zategniti tudi pas. Vrh vsega tega nam je pa ta očim še nagajal. Spotaknil se je v vsako našo tudi najmanjšo napako. In dočim prej ni znal ali pa ni hotel izpolnjevati, ko smo se pa mi res trudili, je hudič pa kun-šten. Oprostite izrazu, vem da tega na tem mestu ne bi smel izreči, samo jaz sem povedal. To je tako zanešeno, kakor pripoveduje kmet, ki je bil žrtev napak svojega predhodnika. Drage poslanke in poslanci, če se iz te zgodbice da izluščiti kakršnakoli primerjava o tem presodite sami.
JAŠA L. ZLOBEC: Glavni očitek, da jaz kljub vsemu vzamem v bran nekoga, ki je ves čas tarča dosti grobih in včasih celo surovih napadov. Glavni očitek Volčju je, da je anonimus in da je bil 12 let v tujini. To, da je Voljč anonimus dovolj govori o tistih, ki so to izrekli. Kajti vrsta kolegov je že jasno povedala, da kolega Voljč ni nikakršen neznanec, za katerega danes prvič slišimo.
Rekel bi pa naslednje. Če potegnemo to analogijo, ki je bila potegnjena. Predsednik Peterle je bil ob svoji izvolitvi prav tako čisti anonimus, poleg tega pa ni imel niti približno takšnih strokovnih referenc, kakor jim ima kandidat Voljč. Povrh vsega, če sem nekoliko ciničen in parafraziram najbolj zagnane kolege iz demosa, je bil kolega Peterle v službi pred volitvami v takratni boljeviški vladi, Ministrstvu za plan, kjer je bil podrejen sedanjemu svojemu podrejenemu ministru Umku.
Potem imamo tu še zgodbo o tem, da je Voljč Popitov človek. To je približno tako, kot bi jaz rekel, da je tisti poslanec tam v tretji vrsti, zadaj, četrti sedež levo, človek
Sadama Huseina. Sedaj pa naj se brani kakor ve in zna.
EMIL MILAN PINTAR: Videli ste, da je danes kar nekaj poslancev nam tu napovedovalo čas. Nekateri so trdili, da je pet do dvanajstih, ko to še ni bilo, nekateri, da je dvanajst, ko je že zdavnaj odzvonilo. Jaz ne bom poskušal napovedatovati tega časa, čeprav je mogoče nekaj simboličnosti v tem, kdo je pretiraval, koliko je že ura. Kdo je pa zamujal s svojo oceno za kar lep čas.
Nehajmo se prepirati kdo bo kaj vodil, kajti tisti, ki se prepirajo kdo bo kaj vodil in samo to dimenzijo vidijo, tisti pravzaprav vidijo res samo boj za oblast, ampak se začnimo pogovarjati o tem, kaj je treba narediti: to se pravi o vsebini. In zato sem seveda nadvse vesel, da se je tu pojavil nov kandidat zato, da bi nas vzpodbudil k vprašanjem kaj je treba narediti in nadvse žalosten, ko vidim, da nas tudi nov kandidat sili samo v vprašanje, kaj je njegov oče naredil 13. septembra 1920. ne pa da bi se vprašali kakšno ekonomsko politiko rabimo.
TONE PARTLJIČ: Jaz bi
novemu kandidatu samo svetoval, da če ne bo danes izvoljen, bodo nove volitve in bo tu in naj takrat znova poi-skusi. Prvič ne bo več neznano ime; glede na neznano ime moram tudi reči, ne da bi želel kogarkoli prizadeti, da je bil priimek dr. Peterleta tudi meni neznan, ko se je tu pojavil, pa sem jaz tudi glasoval zanj. Žena mi je rekla da je geograf - ona je geografinja in sem se zanesel in videl sem, da je gospoda Malešiča iz Maribora izbral za svojega podpredsednika in sem bil kar zadovoljen in sem takrat glasoval »za«, (smeh) Čeprav ga nisem poznal. Zato ne vem torej, kdo je večja ali manjša neznanka.
CVETO GRADIŠAR: Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Tako velikokrat imamo to besedo »ad hominem ad rem« na jeziku in akustično posilstvo, kakšnemu smo bili priča, je pač logična posledica, smo šli bolj »ad homin« kot »ad rem«. Ni dolgo tega, ko sem govoril lovopustu drugače mislečih, ekzorcizem levega in desnega hudiča.
Zelo me moti s strani stranke krščanskih demokratov, čeprav njihovo etiko pokončnosti in premiera ustvarjalno delo zelo cenim, me zelo moti kadar uporablja črno-bela očala, optiko. Kot da so prezrli vso mavrico živ-
ljenja in oceanov vseh izzivov in možnosti, ljudskih in vsakršnih. Enostavno črno-belo. To je pogled kot skozi »pirovsko flašo«. In bi tako dejal. Vladi Bog pomagaj, kandidatu, nesojenemu, Bog ne daj, ljudje pa zaupajo in verjamejo svojemu malemu, pravemu Bogu. In zadnji so, ki ga bodo zavrgli in zatajili.
Čudežev, da ni! Jaz pravim da so. Eden izmed čudežev je že naše opozicije in vlade. In to je zelena politična veja na suhem političnem narodnem drevesu. Drugi čudeži pa, opozicija mi ne bo zamerila, čeprav sem proti lovopustu drugače mislečih, ko v dogorevajoči hiši išče ptička feniksa v obliki leteče pečenke.
DR. FRANCE BUČAR: Ker
je bila tukaj aluzija na teater in podobne stvari, bi vas samo opozoril, da tisti poslanci, ki si želijo ogledati nekaj zapisov, saj ljudje telefonirajo brez prestanka v Skupščino in pravijo - da jim samo par preberem: Kako se lahko poslanci tako neresno obnašajo v teh kritičnih trenutkih? Obupno, kaj ti ljudje počnejo v parlamentu! Sram me je, da imamo take poslance! Sramota! - in tako naprej. Tu imam celo stran takih in podobnih sporočil. Navedena so tudi imena, lahko si pa posamezni poslanci v kabinetu ogledajo to.
JANEZ ŽAMPA: Gospod mandatar, ne zamerite - še več vzrokov je, zakaj vam ne upam dati podpore. Velikokrat sem bral kakšno knjigo ali kaj drugega o Ameriki. In vis te v svojem programu tudi nekaj tega ameriškega povedali, ki je tam velikokaj dobrega in lepega. Zakaj? - sem se tudi jaz velikokrat zanimal, ampak nisem imel sreče, da bi videl. Res pa je, da sem tudi prebral, da tam obstajajo neki indijanski rezervati in se bojim, da ne bi kakšen rezervat nastal tudi v naši novi državi Sloveniji. Zato hočem biti prej previden in tudi biti na to pozoren. Še enkrat povem: če boste dobili večino - po vaši nesreči, kot sem rekel - boste imeli težave. Nočem vam groziti, zato vam hočem odkrito povedati, da podpore tukaj ne bo. Morda se danes veliko sliši, kako Peterletova vlada ne velja. Jaz pa vedno pravim, da velja. Kadar orjem na njivi, mi izbegne tudi plug; pa orjem že 45 let, pa se mi ponesreči. Tako se je mogoče tu in tam tudi Peterletovi vladi kaj ponesrečilo. To pa še ne pomeni, da ne bi pozneje zrasla na njivi pšenica in da ne bi program, ki ga ta vlada ima, bil izpeljan do volitev.
Toda eno me moti: prepričan sem, da vi, gospod mandatar, ste v svetu zelo poznani. Res pa je, da je tudi naš predsednik, gospod Peterle, dobro poznan, tako daleč poznan in tako velik mož, da je ustvaril državo Slovenijo kot predsednik vlade, kar še nihče v naši zgodovini ni naredil. In to pomeni, da je bil program, ki smo si ga zadali, ko smo šli na volitve, tudi uresničen. Zato vam hočem to sedaj, v tem trenutku povedati še enkrat. Veste, človek gre v življenju enkrat na led. Ali pa kmetje pravimo: nekaj drugega gre na led - razmislite kaj - zakaj Neodvisni? To pomeni po mojem to-le: mož in žena imata kopico otrok. Naenkrat se razideta in sta neodvisna in otroci so pa socialni problem. In jaz se bojim, da ne bi Slovenci postali socialni problem.
NOVfiDOBA
_________
MED NAMI
Tisku gre slabo, obdavčimo ga!
Slovenija po vzpostavitvi večstrankarske parlamentarne demokracije še niti s prstom ni mignila za razvoj in uveljavitev pluralizacije slovenskih medijev. Na majhnem dvomili-jonskem časopisnem tržišču, kjer naklade padajo tudi zaradi vse nižjega standarda bralcev, si je izmislila še prometni davek od prodaje časopisov.
Lanska nesramnost, ko si je vlada privoščila pod krinko »pluralizacije medijev<<	nameniti ustanovitveni
kapital za nov slovenski dnevnik Slovenec in »denar za ponoven zagon« pokojnega tednika Demokracija, je vsem na očeh ostala brez učinkov. Slovenec se še vedno otepa s profesionalnim diletantizmom in svetopisemskim besednjakom, Demokraci-jin denar pa je iztekel v podjetniške načrte gospodov Janše in Bavčarja. To pa je bilo od naše ljube oblasti tudi vse.
Minister Kacin pripravlja nekakšne zakone o javnem obveščanju, ki bodo predvsem omejevali svobodo medijev, financarji pa so se nadnje spravili še s petodstotnim davkom od prodanih izvodov. Pravzaprav niti to ne. Davek bo treba plačevati najmanj za osemdeset odstotkov tiskane naklade. Saj država medijem ne priznava več kot dvajset odstotno remitendo.
Vsem na oblasti, ki se tako radi ob vsaki priliki sklicujejo na Zahod, bi bilo treba omogočiti strokovno ekskurzijo v sosednje dežele. Da si ogledajo, kako celo v mnogo številčnejši Italiji država refundira časopisom stroške tiskanja.
Brane Piano
KO TOTI ŠTAJEREC V DRAVO PADE
MARIBORSKA POSLOVNOST
Če se že mariborski poslanci več ne zavedajo, kaj so obljubili bivši oblastniki pod programom IV. samoprispevka Mariborčanom, ki so se odločili zanj, in iščejo rešitve samo v kombinaciji ali - ali (interni - ginekološki oddelek), oziroma popolnoma pozabljajo na obljubljeni Dom Antona Skale v 5. točki programa, jim lahko zaželimo le prijetno spanje. Občanom pa ugodne občutke ob nate-oovaniu. Zato pa bodo nekateri toliko bolj čutili drugo sled, ki se ji reče »kadrovanje«. Nategnjeni bodo verjetno spet isti, razen če ne bo preko naših glav zavila kakšna zvezda repatica in opravila to, česar sami nismo zmožni.
Trgovska firma Ferromoto je že od decembra lani, ko so sestavili zaključni račun, pred stečajem. Prvotno zakrivanje informacij je udarilo na piano šele januarja, ko so v sindikatu razkrili več nepravilnosti, ki so se v podjetju dogajale, odkar je mesto generalnega direktorja prevzel Ivan Čuk, bivši predsednik bivšega mariborskega Izvršnega sveta. Seveda kriv ni bil on ali kdorkoli drug, n. pr. finančni direktor, ki je iz firme odšel, a si je še prej sposodil 3 milijončke in jih po besedah sindikata ni vrnil, po besedah vodilnih pa s kompenzacijami, temveč SDK, ki je podatke, ki bi morali biti poslovna tajnost, dala v javnost in novinarji, ki so številke kratkomalo objavili. Nekateri pač še danes menijo, da so svinjarije, ki jih počno poslovna tajnost. Kot nekoč.
Sedaj smrdi naprej. Ivan Čuk, ki so ga na mesto generalnega ene največjih in naj-ponosnejših mariborskih podjetij kadrovali po dokaj »čudni« liniji in se je javnost, ki je poznala njegovo delo na čelu vlade, prijemala za glavo, je zapustil ladjo, ki se je pred njegovimi očmi in pod njegovimi rokami potopila. Postal je direktor EEK Videm in si odprl nove karte za svoj pohod, delavcem pa prepustil cesto in Ferromoto stečaj. Še bolj smešno je, da je njegovo mesto prevzel dosedanji finančni direktor Darko Jezernik, ki bo zdržal do 1. aprila (odličen datum za mariborsko gospodarstvo), saj mu že teče odpovedni rok. Obglavitev bo popolna, vendar, kot kaže, se tudi trup ne bo nehal zvijati.
Ne vemo, ali bo tudi Darko
Jezernik odšel na kakšno drugo direktorsko mesto kot Ivan Čuk ali bo odprl svojo privatno podjetje kot njegov finančni predhodnik. Kaže, da ta mesta izredno ugodno vplivajo na privatne občutke. Podjetje pa se je seveda znašlo v škripcih zaradi neprimernih in škodljivih poslovnih odločitev. Zato zahteva konferenca sindikata materialno in kazensko odgovornost za vse, ki so bili neposredno odgovorni. Vključno
za delavski svet. Jasno, da se sindikat ne strinja, ko je podjetje padlo na kolena, a kje so bili prej, saj njihovo vodstvo ni od včeraj.
Zbudili so se šele, ko je Ferromoto že razprodal dobršen del svojih nepremičnin (trgovin) drugim in delež podjetju Čarfema, kjer vedri prebegli finančnik. Divja privatizacija je vzela svoj delež in gašenje požara v čim krajšem roku deluje skrajno utopično in daje vtis skrajne pa-
nike. Skrajno problematična situacija nas lahko zaskrbi celo do te mere, da se vprašamo, kako pa je v preostalih mariborskih gigantih, kot so TAM, Metalna. Elektrokovi-na, Hidromontaža, Zlatorog - Henkel...? Je vse čisto?
Upajmo, čeprav v Zlato-rog-Henklu tuji partnerji, po besedah delavcev, nameravajo še zmanjšati število zaposlenih, ki so ga postavili s pogodbo o mešani družbi. Do podatkov je skrajno težko priti, saj so se s pogodbo zavezali popolni poslovni zaprtosti informacij. Spet ta čudna poslovnost, ki izpareva vsaj nelagodne občutke. Pomeni to kršitev pogodbenih obveznosti ali le tržno ekonomijo? Ali razprodajo.
Ker je zakon preživetja gospodarstva za človeško ceno živalski, a ga je treba pretrpeti, da bomo stopili med
razvite, me zanima še, kdo bo ostal človek. In kakšen smisel ima govoriti o družbi, ko je na dlani, da takšnemu stanju bolje pristaja oznaka, trop, čreda, jata... Proletariat! Pa smo spet tam.
Da le stvari ne bi utripale tako črno s svojimi projekti skrbijo v mariborski Skupščini, kjer je zadnji hit Predlog za ustanovitev Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije, kjer ne gre za nič drugega kot za krepitev lo-
kalne samouprave in razbijanje centralizacije ali z drugimi besedami za regionalizacijo, to je za Evropo regij, način organiziranja celotnega kontinenta, ki je pri nas še posebej popularen. S tem bomo dobili zanimiv odnos med centrom (Ljubljana) ter njegovimi državnimi in drugimi organi in organizacijami in podrejenimi oblastmi, regionalnimi in občinskimi, ki se bodo povezovali z drugimi evropskimi centri. Maribor ima kot drugi slovenski center pri tem eno vlečnih vlog, zato ni težko razumeti, zakaj se županja Magda Tovornik zavzema za takšno ureditev. Skepsa edino postavi vprašanja, koliko novih »upravljalcev« in »uprav-Ijalk« bo potrebnih za dotič-no organiziranost vsake regije, koliko novih »hiš«... Občutki in izkušnje pač pravijo, da se bo aparat nevarno širil.
Slovenija je s svojima dvema milijonoma prebivalcev v bistvu eno malo večje evropsko mesto, ki je sicer posuta na nekaj sto kilometrih po dolgem in počez. Torej prebivalcev ni niti za pošteno regijo, ozemlje pa je dobesedno razparcelirano na njih. Težko bo kriti stroške državnega, občinskega, regionalnega, konferenčnega... aparata, ki se med seboj zaradi svojih različnosti in kratkovidnosti ne zna niti zmeniti, zato potrebuje celo paleto posredniških skupnih moči, da doseže svoje interese na vrhu. Ampak drage države si ne moremo privoščiti. Če ne, bo kmalu vsak Slovenec funkcionar. Vendar kako najti pravo mero, ki bo znala potešiti večstrankarsko politično evforijo, ko skoraj velja reklo en Slovenec, ena stranka in je že dogovor med dvema krajevnima skupnostima včasih nerešljiv problem. Država v državi v državi v državi... nikakor ne. Torej nekomu vzeti in drugemu dati. V nasprotnem pa raje takoj zaprimo štacuno.
Peter Tomaž Dobrila
PRIZNANJA ZA GOSPODARSTVENIKE
FOTOREPORTAŽA
Ob 140-letnici zborničnega sistema so v petek, 21. februarja, v Cankarjevem domu podelili nagrade Gospodarske zbornice Slovenije kot priznanje za izjemne dosežke v gospodarstvu. Kaj je ministra Jelka Kacina spravilo v krohot, ne vemo. Mogoče, ko je poslušal nagovor predsednika GZS Ferija Horvata o »izjemnih dosežkih«. Sicer pa so si jih prislužili: Boris Bernetič, generalni direktor Cimos Koper, Mirjan Bevc, generalni direktor Industrije kovinskih izdelkov in opreme Alpos Šentjur, Stane Dovečar, direktor Svile, Jakob Piskernik, generalni direktor Merkurja in Peter Rupnik, direktor Tovarne kolektorjev v Idriji.
NOIMOBA
____<sm -
AMERIŠKA
ANTIKOMUNISTIČNA^
ZAROTA
Zagovorniki Peterletove vlade so v slovenski skupščini spet oživili represivno govorico totalitarnega režima
TEDEN PO SLOVENIJI
Pogledi na banane, s katerimi je pompozni kranjski župan v republiški skupščini še dodatno ilustriral svoj prezirljivi odnos do zdaj že bivšega Peterletovega konkurenta mg. Marka Voljča, je bil vsaj zame grozljiv iz treh razlogov. Banane so namreč eden najprijaznejših rekvizitov rasističnih skupin v tistem delu sveta, kjer se predstavniki tisočletnega slovenskega naroda mečejo na kolena pred slehernim, ki se je dokopal
ti, da ga pospravijo kot banano«, se je glasil komentar njega od zgroženih fotoreporterjev.
Drugi razlog, zaradi katerega so parlamentarne banane vsaj pri meni vzbujale več kot zgolj nelagodje, je povezan s tistim, kar se zdi Peterletovi vladi pri projektu osamosvajanja nacije manj pomembna stvar. Ko so bili leta 1988 v Mariboru prvi povojni množični štrajki, je marsikdo od nas, ki je vso stvar sprem-
lektualni problem; je samo še stvar oblasti. Njihove razprave o napakah, ki so jih nekoč nekje zagrešili drugi, ki naj bi jih zdaj poosebljal Voljč, so spet oživile tisti besednjak, ki so ga naj bol goreči komunisti branili za pro-tikomuiste. Tako smo zvedeli, da je posredi zarota na visokih ravneh, celo puč, ki naj bi omogočil restavracijo starega režima. Voljč naj bi bil le žrtev teh mračnih sil; nekateri so nad tem izražali ce-
do kakršnekoli insignije moči; da bo pritlehtnost bananske predstave v slovenski skupščini še bolj zaskrbljujoča, povejmo, da v svetu, ki je postal naš novi politični ideal, obkrožajo pogovore o Sloveniji in vojskujočih se drugih na Balkanu podobni predsodki, kakršne so ob Voljčevi kandidaturi brez kakršnihkoli zadržkov nizali dežurni slovenski moralisti na račun Hondurasa in drugih latinskoameriških držav. Nepopisno bogatstvo tamkajšnjih kultur, jezikov, ras, ustvarjalnih energij, pa tudi v nebo vpijajoče trpljenje množic lahko neki poslanec z neke vasi na Balkanu odpravi z besedo eksotika! Njen naravni politični ekvivalent naj bi bila diktatura. Voljč pa menda eno od njenih sredstev. Boji za oblast vključujejo marsikakšno nečednost, toda s to uprizoritvijo v republiški skupščini je slovenska vladajoča kolicija prekosila celo vladajoče Srbe.
Ti so zaradi nestrinjanja z Genscherjevo evropsko politiko popljuvali kar nemško državo; Peterletova koalicija pa je zato, da se je znebila še enega sposobnega človeka, popljuvala kar cel kontinent. Kaj so si ob tem parlamentarnem zabavljanju na račun Latinske Amerike mislili vsi tisti, ki so jih v okviru spravnega projekta pred časom uvozili v Slovenijo, organizatorjem sprave seveda ni bilo mar. Tudi s to brezbrižnostjo so demonstrirali svoj odnos do ljudi. Kontekst teh za-smehljivih razprav o svetu, ki je v zakladnico svetovne kulture prispeval neprecenljive duhovne stvaritve, je izrisoval tudi vlogo banan na poslanskih klopeh: bile so pripomoček za poniževanje človeka, ki vsaj v Sloveniji ni nikogar poniževal. Ko so objavili rezultate glasovanja, so »zmagovalci« banane pojedli. »S tem so Voljču dali vede-
Ijal bodisi iz človeške solidarnosti ali radovednosti, obnemel, ko so Trg svobode preglasile tožbe delavk iz MMT-ja in takratnega Lileta. To so bile obupne izpovedi žensk, ki so svoje življenje odpisale, rotile pa so oblasti, naj vendar storijo kaj, da njihovih zgodb ne bodo nadaljevali njihovi otroci. Najtrp-kejši je bil jok delavke iz Lileta, ki je povedala, da svojih otrok ne upa več peljati v trgovino, ker jo je sram in ker jo boli, da jim ne more kupiti banan, ki bi jih tako radi jedli. Službo v Liletu je izgubila še v prejšnjem režimu, v novem režimu je ostal brez dela še njen mož. Kaj so si mislili njuni otroci, če so po TV slučajno videli tiste Grosove banane na skupščinskih klopeh in celo po skupščinskih stopniščih! Bananam iz njihovih sanj so se ljudje, ki so govorili o jim nerazumljivih stvareh, posmehovali. Pojedli so njihove sanje. Tisti, ki so Voljča s povzdignjenim glasom poučevali, da je tu Slovenija, ne Latinska Amerika. Tisti, ki so Voljču govorili, da govori o namišljenih realijah, ko v svojih izhodiščih gospodarske prenove Slovenije izhaja iz stanja, ki mu novi slovenski slovar političnega jezika ne priznava več imena gospodarska katastrofa.
Tretji razlog, zaradi katerega je pogled na banane vznemirjal, je bil ta, da je del slovenskih poslancev povzdignil banane na raven argumenta. S tem so na najboljši možni način demonstrirali padec javne diskusije v Sloveniji.
Najbolj iskreni zagovorniki obstoječe vlade so dokazali, da demokracija ni več inte-lo svoje obžalovanje. Te situacije poznamo. Tipične so. V prejšnjem režimu so radi dopovedovali ljudem, ki so upali javno uporabljati svoj razum, da so žrtve mračnih sil; tistih na Zahodu, ki kar
naprej rovarijo zoper socializem. Mnogim med nami so povedali, da smo agenti Cie, da nas je škoda, ker smo mladi in sposobni. Zdaj so to najbolj butasto argumentacijo v slovenskem parlamentu uveljavili najbolj goreči antikomunisti in po tej poti sami restavrirali režim, ki ga ni težko restavrirati, ker so kljub korenitemu besednemu obračunu s komunistično preteklostjo ohranili staro državno zgradbo. K tej restavraciji spada tudi Peterletova napoved o zamenjavi treh najbolj sposobnih ministrov, ki niso v njegovi stranki. Pot do novega cekaja je vse krajša.
Voljč ni ničesar izgubil. Mi pa smo tako ali tako pripravljeni jesti travo.
Dragica Korade
AMAKRONIKA
Piše Braco Zavrnik
Ponedeljek, 17. 2. Denarje resnično sveta vladar. Z razpadom sovjetskega imperija je razpadel tudi sovjetski vesoljski in jedrski program, ki je bil država v državi. Bolj kot sovjetskemu vojaško-gospodarskemu kompleksu je služil ideološkemu pumpanju množic o superiornosti rdečega carstva nad zahodom, točneje, nad Ameriko. Vse te mega-sanje so se čez noč razblinile kot milni mehurčki, toda armada ekspertov, denimo s področja jedrske fizike, je ostala. Lačna in bosa, kot velika večina nekdanjih sovjetskih državljanov. Grozilo je, da se bo ta teoretično in tehnološko nadvse izurjena vojska razpršila na vse strani neba, njeni pripadniki pa postali najemniški laboratorijski vojščaki raznih držav, ki imajo dovolj denarja in ambicij, da bi razvile lastno nuklearko in raketno tehniko. Recimo naftne države, kot so Libija, Iran in Irak. Američani rečejo: to pa ne! Razvezali so (kolikič že) mošnjo in tako bodo sovjetske jajčaste glave še naprej razvijale svoje umotvore, vendar kar doma, predvsem v Rusiji, toda za ameriški denar. Volk sit, koza cela - bi rekli. Množica malih Saharovov bo znova sita; nekateri med njimi bodo nemara celo obogateli, ni vrag.
Torek, 18. 2. Prejšnji teden sem pisal o prilizljivosti športnih novinarjev športno-oblastnim veljakom. Danes se je teza znova potrdila. Športna redakcija slovenske državne televizije je povabilo na svojo hišo tozadevne velmože in jim zastavila vprašanje, kako so zadovoljni s poročanjem slovenskih novinarjev z olimpiade. Zdaj pa si zamislite, da
—	recimo — politična redakcija povabi vlado in jo vpraša, kako je kaj zadovoljna s poročanjem o njenih zadevah. Športni ertevejevci si pa to mirno privoščijo. Ljubezen med funkcionarsko-trenerskimi lobiji in športnimi novinarji, zlasti televizijskimi, je neizmerna in nezlomljiva. Kdo ima od tega največ koristi, seveda ni treba ugibati.
Sreda, 19. 2. Proti večeru se le spravim (bi, ne bi, bi, ne bi, bi!) na Roglo, kjer žurajo slovenski novinarji. Vmes tudi nekoliko smučajo - nekateri celo precej. Izvem, da je prijatelj Meksi Roglo že zapustil. Kar na lepem resne očesne težave. Zapeljal se je - sam!
-	v bolnišnico. Pravi mali stres. Pa saj vemo. kako se ti, vsaj začasno, pozdravijo. Zlasti na Rogli. In vesel sem, da po daljši pavzi znova srečam serijo dragih mi fac. Tudi kakšna nova je vmes.
Četrtek, 20. 2. Z. novinarske smučanje je pravzaprav primerneje pisati nočnik kot dnevnik. Kolega Ciro Stani je še pred leti tam na Voglu ugotovil, da se ta prevesi zadnje dni v nekakšno kukavičje gnezdo. Čeprav sem pravzaprav še svež, postanem v noči s četrtka na petek njegov protagonist. Dva dni zapored je za moj organizem too much. Knzo bi nemara lahko pomagala prebroditi rabarbara, za katero pravijo, da je zdravilna zadeva. V slovarju tujk piše: ženskega spola, rheubarbarum iz gr. rheon barbaron, rheon rastlina ob reki Rha, tj. Volga, barbaros tuj, znana rastlina z mesnato rastlinsko koreniko ™s°čmmi’ užitnimi listnimi stebli (več vrst). Gre za vrsto, ki nenehno fluktuira; meni je bližja statičnost...	J
Petek, 20 2. Za petek pravijo, da je težak dan. Danes ni trinajsti, je pa maček Če človek ob vsem tem prebira se knjižico Preživela sem taborišče smrti Jožice Vebletove, ki sem jo ™k*J. dn,P,cJ kuP‘> na razprodaji, je pa sploh fajn. Še zlasti, ko pridem do poglavja, kako ^udMa^sveda^ P°ŠIJa' V peČ' Zvečer na koncu tunela vendar zasveti luč. Kot vsaka je
Sobota, 22. 2. Čoa, Rogla! Izkazali so se, ti Rogljaši, a tudi račji organizatorji. Na poti v Maribor zavijem (pravzaprav zavijeva) znova na Pohorje. Pa ne na Pohorski dvor, marveč na Areh. Laufarce in liter Švica ali dva pomenijo dokončno rehabilitacijo po uspešno opravljeni (samo)reanimaciji. Hvala, Tof, ker si me pred kakšnimi petnajstimi ali šestnajstimi leti ogrel za te reči. Dobro denejo, vedno in povsod.
Nedelja, 23. 2. Nenadejano se javi »mrzla« sestrična, rojena Rimljanka. Bila je stewardesa pri Alitaliji, sedaj pa pri tej kompaniji vodi šolo za svoje zračne naslednice. Kaže, da ta poklic ni kar tako. Zadnja leta ima namreč resne težave z bioritmom. Ponoči pogosto ne more zaspati, opoldan bi jo pa od zaspanosti bilo kar konec. Zadeva se pojavlja še v nekaterih drugih variacijah, ki pomenijo predvsem težave z orientacijo v času. Zdravniki soji dejali, daje to posledica več let trajajočih zračnih fijakanj na medcelinskih progah (v glavnem med Italijo in L. Ameriko), ki pomenijo nenehno sekanje časovnih pasov in temu ustrezno prilagajanje. Odpravlja se v neko avstrijsko zdravilišče na Zg. Štajerskem, tam tem rečem menda znajo najbolje streči. Račun bodo seveda plačali italijanski aeroplanarji.
EKSKLUZIVNO: DVA VEČEROVA NOVINARJA V SUSPENZU
VEČERNA GNOJNICA
Šušljanje o notranjih ribarijah mariborskega dnevnika Večer že počasi, a silovito kaplja na dan. Najnovejša afera s suspendiranjem enega urednika in enega novinarja pa kaže, da novinarskih zdrah ne znajo urediti po poti, ki bila drugačna od tistih, ki jih časopisi dnevno razgaljajo. Za kaj gre?
V ponedeljkovem Večeru je na strani Smeri razvoja, ki jo urejuje Boris Jaušovec - sicer tudi urednik Sobotne priloge - v rubriki Hrabro, ojštro, dostojanstveno novinar Borko de Corti razgalil že nekaj mesecev trajajoče govorice v hiši, da se je urednik mariborske kronike Uroš Mencinger šel s predsednikom mariborskega Demosa Stanislavom Holcem kravjo kupčijo. Slednji naj ne bi bil zadovoljen s pisanjem Večera o Demosu, nakar mu je Uroš Mencinger ponudil, da si izbere novinarja ali novinarko po lastnem okusu. Gospod Holc je takšno nelojalno ponudbo zavrnil in obelodanil. Urednik pa je njegove trditve zanikal
kot izmišljene, zaradi česar je Stanislav Holc predlagal soočenje in pogovor.
Zaradi te štorije je na Večeru završalo in dvignila se je celotna mariborska redakcija, ki ji poveljuje Uroš Mencinger. Sledil je suspenz obeh inkrimini-rancev, zahteval pa ga je glavni in odgovorni urednik Milan Predan, saj bi naj takšni teksti kvarili Večerov imidž. Na seji so sicer problem obravnavali in do Borisa prikazali pokroviteljsko prizanesljivost, češ, da je mlad, zaletav , čeprav je star skoraj 30 let, in da so ga obsedle neke mračne sile, medtem ko je Borko de Corti kot dolgoletni Večerov leader ni odnesel tako nalahko.
Da bi bila mera polna, je v torkovem Večeru najprej izšlo stališče hiše, nato pa še pismo Uroša Mencingerja, ki ne izbira izrazov in si celo dovoli poriniti svoja kolega v kravjo kupčijo, Stanislava Holca pa zmerja, da je »politik dvomljivega slovesa.«
Pri tem se nam enostavno utrne, kdo ima bolj dvomljiv sloves, saj Uroš Mencinger opravlja hkrati funkcijo poslanca v mariborski skupščini in ureja kroniko. Avtonomno in neodvisno novinarstvo ostane tako nekaj svetlobnih let daleč. Trditev smem podpreti le z osebno oceno, da je poročanje iz skupščine zanič, saj prevečkrat zakriva prave probleme in dejansko stanje. Afere pa bijejo na piano iz dneva v dan.
ja, ki sta bila in sta še zavezana na dnevno politiko (pri Cortiju je to dvomljiva preteklost, pri Mencingerju pa sedanjost). Prav tako skrbi samovolja glavnega in odgovornega urednika Milana Predana, ki je tako enemu uredniku stoodstotno verjel, drugima dvema pa nič, hkrati pa se mu zdijo vprašanja njegovih delavcev - novinarjev irelevantna.
Kaj je v resnici v ozadju, še ne vemo. Lahko samo ugibamo in prvi nam pade na pamet pred tednom dni objavljen seznam novinarjev-včdnikov, ki ga je Boris Jaušovec na svoji strani v vsej Sloveniji edini razkril. Ali interes mariborske politike do Uroša Mencingerja? Če ni nič takega nas čudi, da se je ves gnoj, ki se na Večeru pretaka, zlil na to dvojico.
Najbolj smešno je, da se	„
z gnojem obmetavata novinar- PctGT Tomaž DODNla
DRUGI POSKUS SAMOMORA MARIJE MILOŠEVIČ, HČERE SRBSKEGA DIKTATORJA!
Hči, nož si mi zarila v srce!
Na dvorišče vile v Tolstojevi 22 na Dedinjo je 8. novembra 1991 zjutraj pridrvel bel rešilec, mercedes z vojaškimi registrskimi tablicami. Nekaj hipov kasneje so bolničarji na nosilih iz hiše prinesli nezavestnega pacienta, rešilec pa je hitro odpeljal proti Vojaško medicinski akademiji. Kdo je skrivnostni pacient in zakaj je po njega prišla prva pomoč, so se še dolgo spraševali tudi najbolje obveščeni beograjski krogi. V Tolstojevi 22 namreč stanuje družina srbskega predsednika Slobodana Miloševiča.
Jabolko in drevo
Slobodni tjednik je dolgo razpletal klobčič te najbolj varovane beograjske skrivnosti, dokler ni skrivnosti razkril: pacient je bila Marija Miloševič, Slobova hči! Marija se je namreč 8. novembra, po neprespani noči in še eni od kriz, ki so jo zadnje čase morile, že drugič odločila narediti samomor. Grozljivo tišino tistega jutra v vili Miloševič je prekinil presenečen krik postrežnice, ki je, ko je odprla vrata, zagledala Voždevo hči, ki je ležala nezavestna na tleh svoje sobe. Če ne bi bilo prisebnosti pri-
padnikov Miloševičeve osebne straže, ki so zbrano reagirali in poklicali VMA, bi bila Marija Miloševič danes mrtva. Tako pa je konzilij zdravnikov s prof. dr. generalmajorjem in načelnikom VMA Mihailom Djukničem na čelu dekleta uspel rešiti življenje.
Tragični niz suicidalnosti je prekletstvo, ki se vleče iz kolena v koleno družine Miloševič. Kot trdijo naši beograjski viri, je v zadnjih tridesetih letih kar enajst članov širše Miloševičeve družine naredilo samomor! Še pomembnejše od tega je dejstvo, da sta si tudi oba Vož-deva starša sama vzela življenje. Dokazano je namreč, da so nevrološke motnje dednega značaja ter da dedovanje genetskih motenj izvira od staršev nasprotnega spola.
Največ poskusov samomora ima tudi socialno ozadje. Tako je Marijina nesreča globoko vkoreninjena v družinski drami Miloševičevih. Njeno otroštvo je podobno očetovemu. Mali Vožd je bil osamljen otrok. Odrastel je brez očeta, tihega pravoslavnega duhovnika, ki je v Slo-bovem ranem otroštvu zapustil družino in napravil samomor. Njegova mati Stanislava, srednješolska profesori-
ca in fanatična paratijska aktivistka, razpeta med šolskimi in partijskimi obveznostmi, ni mogla izpolnjevati materinskih dolžnosti, še manj nadomestiti odsotnost očeta. Slobo, fantič brez prijateljev, pifler iz prve klopi, oproščen telovadbe, je edini v šolo prihajal v oblekci in s kravato in je bil zato pogosta tarča posmeha.
Dominantna Bača
Nadomestilo za topel dom je našel v hiši svoje edine ljubezni in edine ženske, ki jo je intimno spoznal, Mirjane Markovič Bače. V vsem je bila dominantna. Za razliko od neuglednega Slobovega doma je Bača stanovala v velikanski stari hiši, v katero so nekoč zahajali vojvoda Do-brnjac in vojvoda Milanko, znana srbska upornika, v njej pa je rad »pil kavo« tudi knez Miloš, sede na svojem trinož-cu. Povrh je bil Slobov oče Svetozar izdajalec, ker je »strahopetno« naredil samomor, njegova mati pa je bila nepomembna partijska aktivistka. V nasprotju s tem je bila Mirjanina mati Vera Miletič ustreljena med »herojskim antifašističnim odporom«, njen oče Moma Markovič pa je bil dolga leta po-
membna osebnost v političnem življenju Srbije. Draža Markovič, ena od najvplivnejših osebnosti povojne srbske zgodovine, je bil njen stric, Davorjanka Paunovič, Titova vojna tajnica in ljubica, pa njena teta.
Tudi mala Marija Miloševič se je v svojem domu počutila osamljeno. Njena starša sta bila preobremenjena s partijskimi obveznostmi in z željo po napredovanju. Introvertiran in bolestno ambiciozen oče in mati, katere družabnost je včasih preraščala v ljubezenske afere, kot je bila tista s Slobovim trabantom Zoranom Todorovičem Kun-dakom, sta vzgoji otrok posvečala malo časa. Zato se je tudi sin Aleksander odločil poiskati srečo z begom v nek izraelski kibuc, Marija pa je bila najbolj srečna, ko ji je oče kupil stanovanje v ulici Duvanski kej na Dorčolu. Tu je lahko, daleč od očetove megalomanije in materinih ekstravagantnosti, gostila ozek krog svojih prijateljev kot tudi svojega dolgoletnega spremljevalca, Sarajevčana Seada Fetahagiča.
Plačuje tuje zločine
Toda Marijina sreča ni trajala dolgo. Čeprav so jo tudi prej dobro varovali, se je družina Miloševič po lanskih marčevskih demonstracijah in likvidaciji nekaterih opozi-cionistov, znašla v popolni policijski izolaciji. Ker so ji sledili na vsakem koraku, Marija ni več mogla normalno opravljati svoje delo sodelavke v novinarski hiši Politika, prijatelji pa so ji eden za drugim pričeli obračati hrbet. Morala je zapustiti svoje stanovanje in se zabarikadirati v Slobov dvorec na Dedi-nju. Zato jo je v začetku lanskega poletja zapustil tudi Sead, njena zadnja opora.
Od takrat so bile krize vse številnejše, tragičnega 8. novembra pa so doživele svoj vrh. Marija je, potem ko je preiskala družinsko lekarno, našla sedative, jih pogoltnila in legla, da se ne bi več nikoli zbudila. Najožji Voždovi sodelavci so razširili govorice, potrdil pa jih je Marijin urednik, ko je napisal potni nalog za Združene države Amerike. Medtem je nesrečno dekle okrevalo v belini »Titovega apartmaja« na vojnomedi-cinski akademiji in se spraševalo: zakaj je Bog njej namenil to grozno kazen - da plačuje tuje zločine!
AVTENTIČNI
DOKUMENTI!
SPECIALISTIČNA POLIKLINIKA VMA ZA CIVILNE OSEBE
Oddelek TOKSIKOLOGIJA-NEVROKIRURGIJA Številka 20241/5572 Datum 12. 11. 1991
PRIIMEK IN IME MILOŠEVIČ MARIJA
Naslov BEOGRAD
Ulica in številka Tolstojeva 22
IZVID ZDRAVNIKA SPECIALISTA
Pregled, izvid in mnenje nevrokirurga 12. 11. 1991
Med pogovorom je pacientka mirna, tiha, zbrana in z lahkoto sodeluje v pogovoru z nekakšno toplino. Ne more pojasniti, zakaj je vzela toliko zdravil in s tem ogrozila svoje življenje. Klinični nevrološki pregled: obstaja izrazita nevrovegetativna di Stoni ja s spremembami v avtonomnih mehanizmih s profuznim znojenjem dlani, prstov, naddlani, lic, brade, vratu, ob bledilu kože rok tudi splošno znižanje tonusa. Toda klinični nevrološki izvid v funkciji karani-jalnih živcev, v priramidalnih funkcijah, cerebralnih mehanizmih je v celoti normalen.
Ni patoloških refleksov.
Pacientka je normalne teže, normalnega videza kranijuma in obraza. V primeru pacientke je kozultiran tudi konzilij Klinike za nevropsihia-trijo VMA, ki soglaša, da je treba nadaljevati klinično pregledovanje, pacientka pa je že hospitalizirana v apartmaju klinike za interne bolezni, oddelek za toksikologijo.
Za sedaj se ni mogoče izjasniti o evnetualni organski leziji, ki povzroča spremembe te vrste, prav tako se ni mogoče izjasniti o endogeni bolezni. Obnašanje ima nedvomne psihopatske poteze, toda celotna konstitucija osebnosti je v neskladju z izraženim obnašanjem.
Obstaja nedvomna nevarnost, da se pacientka odloči za medikamentozno toksikacijo ali na kak drug način ponovno poskuša samomor.
Priporoča se daljši psihiatrični tretma.
Polk. Prim. dr. R. Čitič VMA - KLINIKA ZA INTERNE BOLEZNI
BEOGRAD
Številka bolniškega lista 20241/5572 ODPUSTNICA
Priimek, očetovo ime in ime:
MILOŠEVIČ (SLOBODAN) MARIJA
Za vojaške osebe: čin CIVIL (STATUS VIP)
VP in kraj: TOLSTOJEVA 22 BEOGRAD
Datum sprejema na zdravljenje 08. 11. 1991
Datum odpusta 29. 11. 1991
Diagnoza INTOCSICATIO MEDICAMENTOSA
Pripomba DOKUMENTACIJO O ZDRAVLJENJU ODLOŽITI V ZAUPNO ARHIVO
NAČELNIK
Prof. dr. sci, med. Mihailo Djuknič
PRIČEVANJE VOJNEGA POROČEVALCA
OD HRVAŠKIH BOJIŠČ DO AZERBAJDŽANA
Zoran Stojkovič, lastnik Video centra v Kopru, in snemalec Igor Vučič sta skupaj z italijanskimi novinarji prekrižarila skoraj vsa hrvaška bojišča. Božične in novoletne praznike sta preživela s hrvaškimi gardisti, pravoslavni Božič in srbsko Novo leto pa s srbskimi teritorialci. Veliko dogodkov sta zapisala s kamero na prvi frontni liniji. S svojim profesionalnim delom sta pridobila zaupanje TV mreže Italia Uno. Italijanski novinarji v varnih rokah. Od nevarnih hraških bojišč do izzivnega potovanja v oddaljeni Azerbajdžan.
Več o tem smo povprašali Zorana Stojkoviča.
Znano je, da so Italijani zelo izbirčni glede sodelavcev na televiziji. Kako ste začeli delati za Italia Uno?
»Krenila sva na položaje ko se je začela vojna v Sloveniji. Na Črnem Kalu sva pred prihodom Koprske televizije posnela tanke, ki so prihajali iz Ilirske Bistrice. Potem sva tudi prva na Škofijah s kamero zabeležila trenutek, ko so slovenski teritorialci ubili tri vojake. Ta prizor je bil grozoten. Nekatere od teh posnetkov, na katerih ni bilo preveč krvi, sta predstavili koprska in ljubljanska televizija. To so bili prvi vojni posnetki, ki so jih videli ljudje iz Berlusconijeve televizijske hiše v Milanu. Takoj so naju poklicali in nama ponudili, naj delava za njih. To je za naju bil velik izziv. Sprejela sva ponudbo in z novinarko Sabino Fedelli snemala po celotni Sloveniji. Z njo sva delala tudi v Zagrebu. Zanimivo je, da so predkratkim Sabino pretepli v Alžiru in sedaj okreva v bolnišnici. Po Hrvaškem sva največ delala s Tonijem Capuzzo, ki je zelo cenjen v Italiji. Naše reportaže in posnetki so predstavili - v oddaji Studio aperto (Odprti studio) na Italia Uno.«
Po televiziji smo gledali razburljive posnetke raznih dogodkov na hrvaških kriznih žariščih. Kaj sta vidva doživela in posnela ter kaj vaju je posebej zadelo?
Prvi ognjeni krst sva doživela v Dalmaciji. Pri Zadru sva čakala na trajekt za otok Pag, ko sta se nenadoma pojavila dva jastreba. Vrgla sta bombo, ki je padla v moji bližini. Na tem mestu so se nahajali štirje hrvatski mladeniči, ki so prišli iz Nemčije, da bi se borili za svojo domovino. Eden med njimi je bil takoj mrtev, drugi pa težko poškodovan. Snemalca Igorja je vrglo v stran, tako da ni mogel snemati. Na srečo meni se ni zgodilo ničesar. Bil sem pretresen.«
V tej umazani vojni je izgubilo življenja dosti novinarjev in snemalcev. Kdaj ste se znašli v najbolj nevarni situaciji?
Potovala sva z najetimi avtomobili. Morala sva si zagotoviti dovoljenja hrvaškega MUP-a, tako da sva se premikala brez večjih težav. Edino neprijetnost sva doživela pri kraju Zeleni hrast v bližini Masleničkega mosta, ko so nas utavili srbski rezervisti. Na srečo so bili z nama »beli« (evropski opazovalci). Teritorialci so nam rekli, naj se ne premikamo, sicer bodo streljali. Odvzeli so nama posneti material, na katerem so bili posnetki hrvaških in srbskih položajev ter zasedba vojašnice v Zadru. Bili sva tudi v Šibeniku, ko so tam tekli najhujši spopadi. Tedaj so Hrvati zrušili letalo, vendar se nama ni zgodilo nič hudega. Kasneje sva odšla v Liko, in to v Gospič. Tam je
vladal mir. Prebivalci so zbežali iz povsem razdejanega mesta. Vse je bilo porušeno, celo bolnišnica. Mesto je bilo pošastno prazno.«
Bili sva v Karlpvcu, ko je izgubil življenje Živko Krsti-čevič, snemalec iz Zagreba, ki je delal za angleško televizijo WTN. Z njim sva bila na številnih bojiščih. Živko je bil v Karlovcu z dvema švicarskima in enim nemškim snemalcem. Šli so čez most, ko je padla granata in jih zadela. Krstičevič je takoj umrl, Švicarja pa sta imela poškodovane noge. Prva sva poslala to vest.«
Božič in novo leto na fronti
»Za Božič sva se znašla v Osijeku na prvi liniji fronte. Ponoči je bilo nebo nad mestom rdeče od streljanja gardistov in kmalu so se iz Baranje oglasili Srbi s težkim topništvom. Novo leto smo slavili s hrvaškimi gardisti v Sunji - tudi na vojnih položajih, oziroma v neki improvizirani radijski postaji. Do Sunje smo prišli ponoči s čolnom čez Savo. Streljanje je odmevalo povsod. Pili in streljali so tako Hrvati kot Srbi. V januarju sva bila v Lipiku in Pakracu, kjer sva preživela pravoslavni Božič srbsko Novo leto in prisostvovala prvi veliki zamenjavi ujetnikov. Tudi takrat sva bila z evropskimi opazovalci. Ta mesta so prav tako razdejana in minirana. Noben civil v njih ne more vstopiti. Srbi kontrolirajo eno četrtino Pakraca, Hrvati pa tri četrtine. Na neki ulici sem opazil nepokopana trupla, po katerih so brskale svinje. V Lipiku je bila porušena farma, kjer so vzgajali lipicance.«
Zoranova snemalna ekipa je med prvimi posnela veliko dogodkov na hrvaških frontah. Znašla sta se tudi na mestu, kjer so sestrelili helikopter z evropskimi opazovalci in se pogovarjala s pilotom drugega, ki ni bil zadet. Zoran pravi, da je bilo kot na filmu. Policaji in gardisti so ščitili področje, kjer je padel helikopter, tako da so se morali vlačiti skozi gozd. Snemali so od daleč. Deli helikopterja so bili razmetani po okoliških hribih... Posnela sta še Banske dvore takoj po bombardiraju. V Zagrebu sta se pogovarjala s predsednikom Tudmanom, v Osijeku sta bila z uglednimi hrvaškimi politiki, kot so Mesič, Ve-kič in župan Osijeka - Kramarič.
»V Osijeku sva bila priči svečane prisege gardistov. Tudi tedaj je iz Baranje priletela granata, ki je padla ravno na dvorišče, kjer so se nahajali gardisti. To pomeni, da so nasprotniki dobro obveščeni o vsem, kar se dogaja. En gardist je bil ubit, drugemu pa je granate raztrgala noge. Bilo je strašno... V Nuštru sva naletela na svatbo. V popolnoma razdejani vasi sta se dva gardista (tudi nevesta je bila vojak) poročila na tanku.
Ste se pogovarjali s Srbi? Kaj nameravajo?
»Ob zamenjavi ujetnikov sem spoznal nekatere ljudi. Bili so v glavnem mladi ljudje, ki branijo svoje položaje.
Pravijo, da Srbi živijo na teh območjih na stotine let, in da ne bodo popustili. Če bi jih prisilili, da zapustijo svoje kraje, bi se znova vrnili in metali bombe. Ko bi odšli iz Like, bi se zanje njihova življenja končala. V okolici Pakraca sva posnela srbske vasi, ki so jih požgali hrvaški gardisti. Zanimivo je, da so nas tako eni kot drugi peljali na svoja pokopališča in nama pokazali, kaj se tam dogaja. Videli smo zrušene hrvaške grobnice in srbske spomenike, v katere so streljali gardisti. V okolici Virovi-tice sva prehodila hrvaške vasi, v katerih živijo tudi Srbi. Tam so bile porušene v glavnem srbske hiše. Tiste, ki še niso zrušene so ponoči osvetljene in v njih imajo postavljene straže, kajti Srbi se bojijo hrvaškega nočnega napada. V Daruvarju sva posnela hotel Toplice, ki ga je neposredno pred našim prihodom zadela bomba in ga na pol zrušila. V Lipiku pa je uničen stari dvorec Marije Terezije. Vprašal sem Srbe, zakaj streljajo na te objekte. Dejali so, naj vprašamo gardiste, zakaj se tam skrivajo. To, kar sem videl in doživel, pomeni, da še dolgo časa ne bo miru.«
— Ste posneli kaj, kar do sedaj ni bilo pokazano na televiziji?
»Naredila sva prvo reportažo o Legiji tujcev v Samo-boru. Predstavljena bo v naslednjih dneh. V omenjenem mestu imajo vojašnico in poligon za hrvaške vojake. Kakih sto legionarjev poučuje gardiste, kako naj ubijajo, oziroma zaščitijo svoja življenja. To smo delali z novinarjem Erosom Bičičem. Morali smo zahtevati posebno dovoljenje za snemanje, ki smo ga vsekakor lažje dobili, ko smo rekli, da delamo za italijansko televizijo«.
— So Italijani zadovoljni z vašim delom?
»Do sedaj niso imeli pripomb. Dokazala sva jim, da delava dobro. Odločili so se za naju, med drugim, ker znava italijansko in govoriva slovensko, srbsko in hrvaško. Razen tega poznam dobro skoraj vsa krizna področja in mi je jasno, kaj se dogaja. Njihovi novinarji nimajo kaj skrbeti, dokler so z nama. Iz Milana sva prejela pohvalo, v kateri piše, da italijanski novinarji niso bili nikoli bolj varni. To pomeni, da nama zaupajo.«
Posneli ste precej materiala. Kaj z njim nameravate?
»Imava okrog 100 ur posnetega materiala. Naredila bova dober dokumentarni film v lastni režiji Video centra in izdala tudi video kaseto!«
Kaj načrtujete naprej?
»Toni Capuzzo, italijanski novinar iz Neapelja, snemalec Igor Vučič in jaz bomo kmalu odpotovali v Azerbajdžan. Glede na to, da gremo v neznano, je to velik izziv. Potrebno je prehoditi pot kakšnih 1000 kilometrov v eni smeri, nositi hrano in pijačo...«
Vukica Vlajič Foto Daniel
Novakovič
Zorana Stojkovič
BALKANSKA KRČMA
Zagreb: Podpredsednik hrvšakega sabora Vladimir Seks je izjavil, da je hrvaška javnost pretresena zaradi poročila o kršenju človeških pravic na Hrvaškem, ki ga je podal Helsinki VVatch.
Sarajevo: Evropska skupnost je uradno obvestila vlado Bosne in Hercegovine, da bo poslala opazovalce, ki bodo spremljali in nadzorovali referendum o statusu te republike.
Zagreb: Modre čelade bodo varovale tri območja. Prvo bo: Beli Manastir, vzhodni del osiješke občine, Vukovar, vasi vzhodno od Vinkovcev; drugo: Grubšino Polje, Daru-var, Pakrac, zahodni del Nove Gradiške, vzhodni del Novske, in tretje: Hrvaška Kostajnica, Petrinja, Dvor na Uni, Glina, Vrginmost, Vojnič, Slunj, Titova Korenica, Do nji Lapac, Gračac, Obrovac, Benkovac in Knin.
Skopje; Grški cariniki so po vesti iz Lizbone, da je priznanje države Makedonije odloženo, preložili stavko, s katero bi za pet dni popolnoma zaprli makedonsko-grško mejo.
Zagreb: Hrvaška vlada je imenovala svojega dosedanjega podpredsednika dr. Mata Graniča za zunanjega ministra, njegov predhodnik dr. Zvonimir Šeparovič pa odhaja v New York kot hrvaški poslanec v Združenih narodih.
Skopje: Makedonsko sobranje je ustanovilo Makedonsko informativno agencijo (MIA), ki ima status javnega podjetja.
Titograda: V Črni gori narašča napetost zaradi bližnjega referenduma o prihodnji obliki črnogorske države. Vladajoča socialistična stranka je v skrbeh, da svoje države ne bo mogla združiti s Srbijo.
Reka: Nemčija je odobrila Hrvaški denar za zaposlitev dva tisoč delavcev, ki bodo dobili delo v puljskem podjetju Tehnomont, zagrebški Ingri in v družbenih in privatnih podjetjih, ki bodo pokazala zanimanje.
Beograd: Beograjski župan dr. Milorad Unkovič je napisal pismo generalnemu tajniku Srbskega gibanja za obnovo (SPO) Milenku Radiču, v katerem je poudaril, da je zelo zaskrbljen zaradi demonstracij, ki so napovedane za 9. marec, kajti izkušnie iz lanskega leta so slabe.
Priština: Predsednik Unije neodvisnih sindikatov Kosova dr. Hajrullah Gorani je opozoril srbski režim, da preneha s segregacijo, apartheidom in uničevanjem kosovskega gospodarstva.
Beograd: V srbskem glavnem mestu je cena kilograma soli enaka ceni kilograma sladkorja, liter mineralne vode stane enako kot poldrugi liter super bencina, za jajce pa morajo v Beogradu odšteti toliko kot za 7,4 kWh električne energije. Neskladje cen je posledica zamrznitve cen elektrike, bencina in nekaterih osnovnih živil.
Priština: Vojsko, ki se umika iz Makedonije, nameščajo na Kosovu. Največji del tehnike in orožja so namestili na vojaškem letališču Slatina pri Prištini.
Rovinj: Začeli so se pogovori strokovnih služb Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške, ki sta podpisali mednarodni sporazum o sodelovanju. Slovenski sindikati so hrvaškim ponudili vso strokovno in politično pomoč v želji, da se kljub vojni na Hrvaškem oblikuje socialna država po evropskem zgledu.
Skopje: Na zborovanju za podporo makedonske samostojnosti, ki sta ga organizirali stranki Liga za demokracijo in Stranka poljedelcev v Kumanovu kot odziv na miting, ki ga je prejšni teden organizirala Zveza komunistov - gibanje za Jugoslavijo, je prišlo do izzivanj. Večja skupina je z jugoslovanskimi zastavami izzivala udeležence shoda, zaradi česar je prišlo do pretepa, tako da je morala posredovati policija.
Vinkovci: Okrog 140 hrvaških vojnih ujetnikov, ki so bili do sedaj zaprti v taborišču Begejci pri Pančevu, je srbska vojska, kot poroča Hina, skrivaj prepeljala v aleksinski rudnik premoga. Razen tega, da morajo delati v najtežjih razmerah, so ujetniki po pričevanju očividcev izpostavljeni vsakodnevnim fizičnim in psihičnim pritiskom.
Beograd: S sveto mašo, ki sta jo v Beogradu vodila srbski patriarh Pavle in metropolit Irenej, je uradno potrjena sprava me Svobodno srbsko cerkvijo v diaspori in Srbsko pravoslavno cerkvijo.
Zagreb: Na tiskovni konferenci Hrvaške stranke prava je njen predsednik Dobroslav Paraga izjavil, da je središče kršenja človekovih pravic na Hrvaškem prav v kabinetu predsednika Tudmana in v vrhovnem državnem zboru.
Knin: Po ukazu notranjega ministra Krajine Milana Martiča so vsi lokalni prostovoljci odslej pod poveljstvom JA. Tiste, ki ukaza ne bodo spoštovali, bodo izgnali iz območij, ki so pod njegovim nadzorstvom.
Titograd: »Prevlaka bo ostala v Jugoslaviji, Hrvaški je ne nameravmao prepustiti niti za ceno vojne,« je na tribuni titograjske univerze izjavil predsednik Črne gore Momir Bulatovič.
Beograd: Orjaška zvezna administracija, ki je še lani štela okoli deset tisoč pomembnih uradnikov se je skoraj prepolovila. Večina zveznih uradnikov, ki so odšli je za popotnico dobila 24 plač.
Drvar: Iz še neznanih vzrokov je v središču Drvarja strmoglavil helikopter JA. V nesreči so trije ljudje izgubili življenje.
Novi Sad: Liga socialdemokratov Vojvodine je odločno protestirala, ker so srbske oblasti prepovedale njenemu predsedniku Nenadu Čanku odpotovati na Madžarsko. Tam naj bi bil zbor mladih iz Srbije in Vojvodine, ki so na Madžarsko zbežali pred mobilizacijskimi pozivi.
Skopje: V eni izmed držav, ki mejijo na Makedonijo so objavili naslednje statistične podatke o prebivalstvu Makedonije. V njej naj bi živelo 1,3 milijona Bolgarov, milijon Albancev, 400 tisoč Srbov in 30 tisoč Grkov. Makedoncev naj v Makedoniji sploh ne bi bilo.
Beograd: Zvezni sekretarijat za ljudsko obrambo je ocenil vrednost nepremičnin, ki jih ima JA v Sloveniji. Po njihovih ocenah je teh v Sloveniji za 136 milijard dinarjev.
RES JE...
-	da so vse pogostejše grožnje z bombnimi napadi na šole. Očitno pa v Celju ni ostalo samo pri grožnjah, saj je nekdo vrgel ročno bombo kar pred šolo. Toliko, da je pokazal, da gre tokrat zares.
-	da smo zopet v zraku. Pa ne samo to, k nam so pričeli leteti celo Švicarji. S tem svojim hrabrim dejanjem je Svvissair postal prvi tuji letalski prevoznik, ki si je upal prileteti k nam. Odahnili so se tudi na Brniku, saj med pristankom švicarskega letala ni bilo nad letališčem nobenega Miga
-	da pravijo, da so naši športniki na olimpijadi še premladi za kakršnekoli uspehe. Čudno, da ni premlad tudi Toni Nieminen, dobitnik dveh zlatih in ene srebrne kolajne v smučarskih skokih, za katerega njegovi starši na Finskem še vedno prejemajo otroški dodatek. Star je šestnajst let.
-	da se bodo pokojnine s 1. januarjem povečale za 13 odstotkov. Pa ne, da na SPIZ-u upajo, da kakšni vraževerni upokojenci ne bodo sprejeli povišice zaradi nesrečne številke.
-	da je Hrvaška povsem prepovedala uvoz laškega piva. No ja, mogoče pa bo sedaj tudi Tudman kaj pametnejši. Včasih namreč govori takšne, kot da bi prej izpraznil celo gajbico Kozoroga.
-	da je Lojze Peterle sprejel podjetnico leta Zdenko Podlunšek iz Murske Sobote. Upamo, daje izkoristil priložnost in se pozanimal, kako se vodijo posli.
— da vojne v Gornji Radgoni še ni konec. Tokrat je na vrsti vojna zaradi 279-ih milijonov tolarjev, ki jih je to mesto dobilo za odpravo vojne škode. Zato so ustanovili tudi posebno komisijo, ki naj bi ugotovila kam vse je šel ta denar. Upamo le, da tokrat ne bo mrtvih.
-	da je eden od poslancev oddal, pri glasovanju za ali proti novemu mandatarju, nepravilno izpolnjen glasovalni listič, kljub temu, da v skupčini po uradnih podatkih ni nobenega analfabeta.
-	da so za konec tedna v Trstu imeli posvet o vlogi progresivnih sil pri zlomu komunizma. Televizija je pokazala v prvih vrstah Budimirja Lončarja, zunanjega ministra bivše Jugoslavije: »Delo« je sicer poročalo, da si »sedaj mnogokje lastijo zasluge sile, ki so bile prej marginalne«. Zaenkrat še nam ni uspelo razvozlati, kakšen up novih demokracij je ta Lončar.
-	da ti, dragi popotnik, v Ljubljani ni treba biti žejen, saj so gostilne bogato založene. Boljše pa je, da ne poskušaš navadne vode, katera je mogoče že zastrupljena, bo pa sigurno čez nekaj let. Pametne glave so si že pred desetletji omislile smetišče nad naravnim rezervoarjem pitne vode - Ljubljanskem barju. Trenutni oblastniki, ki jim ni treba piti navadne vode, puščajo gnoj tam, kjer je.
-	da smo Slovenci nori. Najprej gradimo bunkerje na meji s Hrvaško, nato pa jih razstreljujemo. Škoda betona. Kaj se ve, če nam bunkerji v bodočnosti ne bi prišli prav.
-	da je slovensko elektrogospodarstvo ob okvari dveh blokov v šoštanjski termo-centrali v ponedeljek pohitelo z izjavo, da je izpad tolikšen, kot če bj bila iz omrežja krška Jedrska elektrarna. Žal niso pojasnili, zakaj so bile potem takrat redukcije.
-	da je dr. Janez Drnovšek slednjič le pojasnil, da potrebuje uniformo bivše jugoslovanske vojske za muzej, ne pa za pustovanje, kaj šele prvaštvo v Liberalno demokratski stranki. V Beogradu se bodo za te želje zmenili verjetno toliko kot na vsa povelja prejšnjega kolektivnega vrhovnega komandanta.
-	da je poslanec Liberalcev Vitomir Gros banane iz Hondurasa prekrstil kar v delnice. Doslej še ni sklical tiskovne konference, da jih bo delil tudi v četrtek, ko bo v skupščini zasedal otroški parlament.
-	da je predsedstvo krške občine dalo v proračun zahtevek za denar za reprezentanco in podobne zadeve kar v nemških markah in ne slovenskih tolarjih. Tisti na čakanju iz Vidma še vedno upajo, da jim pade pod mizo vsaj kakšen stotin.
ROGAŠKA SLATINA: PO 200 LETIH URESNIČENE ŽELJE GROFA ATTEMSA
Slike LucaS
FOTOREPORTAŽA
KRAMBERGER SE VRAČA
Nekdanji kandidat za predsednika Slovenije, za katerega je glasovala kar petina volilcev, dobri človek iz Negove Ivan Kramberger je zabobnel v predvolilni boj. Na njegovi tiskovni konferenci v petek, v Ljubljani, ni mogel skriti navdušenja, da ga je poslušalo rekordno število novinarjev. Ni opustil misli na ponoven nalet na predsedniški tron, v katerega sicer ni prepričan, ne dvomi pa, da ne bo njegova Domovinsko narodna stranka, ki ima po njegovih besedah 7 tisoč članov, dobila največ glasov na volitvah. V predvolilni kampaniji, ki jo seveda spet financira iz lastnega žepa, je že obiskal okoli tisoč tovarn in si skoraj povsod pridobil podporo. Namerava pa še obiskati 400 vasi, krajev in mest po Sloveniji. Kot predsednik države bi, tako pravi, ukinil zastražene meje s Hrvaško in začel trgovati s Srbijo ter za polovico zmanjšal izdatke za vojsko in policijo, denar pa namenil šolstvu, kulturi, zdravstvu in gospodarstvu. Tokrat brez opice Ančke je njegova parola: »Ne orožja, temveč kruh!«
GROFOVSKA HVALA
Nasledniki Ferdinanda Attemsa, nekdanjega deželnega glavarja Štajerske, so se v soboto pohvalno izrazili nad napori sedanjega vodstva Zdravilišča v Rogaški Slatini. Z dograditvijo novega hotela za prestižne goste bo to zdravilišče znova vabljivo tudi za one iz najvišjih stanov.
Minulo soboto je bila namreč v Rogaški Slatini skromna slovesnost ob preselitvi doprsnega kipa nekdanjega deželnega glavarja in velikega dobrotnika za to zdravilišče, grofa Ferdinanda Attemsa. Kip, (leta 1824 ga je izdelal dunajski kipar L. Kisling, postavili pa so ga štiri leta pozneje in ga z dograditvijo Terapije »odrinili«) je ob prisotnosti treh potomcev grofovske rodbine Attems znova odkril dr. Matjaž Kmecl.
S preselitvijo in ponovnim odkritjem kipa sta oba govornika, Darko Bizjak, direktor Zdravilišča in dr. Matjaž Kmecl poudarila, da gre v bistvu za simbolno dejanje in opravičilo nekdanjemu grofu in njegovi družini, ki je že pred tolikimi leti vložila mnogo naporov, da bi Evropi predstavila Slovence in njihov jezik ter zdravilišče v Rogaški Slatini.
Slovesnosti so se poleg predstavnika predsedstva države Cirila Zlobca udeležili tudi Jutta Bast, konzulka republike Avstrije, poslanec Smolle, župani sosednjih občin in Franz. Edvvard in Johannes Attems, potomci grofa. Ugledni gostje so po ogledu umetniške galerije in zdravilišča, skupaj s predstavniki vodstva razčlenjevali razmere in pogoje za še hitrejši razvoj in povrnitev ugleda, kot ga je to zdravilišče v Evropi že imelo.
J. S. Foto Severin
ODMEVI NA BANANIADO
•	Le kaj je Milanu Kučanu, da se tolikanj jezi nad slovensko demokracijo, češ da je to, kar se dogaja v" slovenskem parlamentu, karikatura demokracije. No, kaj bi gospod predsednik šele dejal čez nekaj desetletij, ko bomo z razvitostjo na japonski ravni. Njihov predsednik se, kot vemo, prav nič ne huduje v javnosti ko se mu poslanci v parlamentu prav »demokratično« stepejo in ne samo enkrat letno. Živi bili pa videli!
•	Na nedavni bananadiadi v Šubičevi se je »neodvisni« poslanec Jože Zupančič vsedel kar med »svoje«, pač za vsak primer, če bi zmagali z novim kandidatom za premiera. Ne gre pozabiti, da je profesor, oz. direktor, oz. predsednik zbora združenega dela slovenskega parlamenta vendarle nekdanji predsednik ideološke komisije OK ZKS Celje.
e Pa smo tam! Ni samo Borut Pahor plastični mladec prebarvanih komunistov. Enako je soditi tudi po zapisu v prejšnji številki Nove dobe, pod katerim je podpisan Željko Cigler iz Celja. Tako se med drugim bere:... Zaradi teh okoliščin je nujno takoj preiti k razreševanju izvedbene problematike in usmeriti organizacijske, ekonomske... in dodajmo:... predpriprave k pristopu za snovanje izhodiščne podlage z vsemi ustreznimi parametri za zadevni projekt, ki naj omogoči valorizacijo vseh ekonomskih resursov urbanih centrov in v njih živeče populacije.
Pa nasvidenje na naslednji volitvah! e Rdeča princeska Ljerka Biziljeva se je na volitve novega predsednika vlade temeljito pripravila. Toda... Ob direktni vključitvi TV Slovenije po glasovanju se je
iz parlamenta slišal samo njen glasek, pač toliko (brez slike), da z velikim intervjujem z novim predsednikom ne bo nič. Potlej smo na ekranih lahko sledili poročilom o finalu, ki so jih pripravili navadni TV troti.
• Sedaj nepreklicno vemo, da je nekdanji direktor LB Trbovlje Janez Drnovšek, človek liberalcev z vejico »,«. Eks predsednik predsedstva SFRJ je, kot je znano, preudaren, temeljit človek, ki gre samo na »ziher«. Tudi med liberalci na vrhu noče konkurenta. Zmaga je torej zagotovljena! Pa ne da je Janez Drnovšek, ko je kandidiral za predsedstvo SFRJ, natanko vedel, da Marko Bulc pri Slovencih ne bo dobil zadosti glasov. Le čemu sedaj tolikanj rine, da bi dobil nazaj uniformo, ki da mu baje pripada kot nekdanjemu poveljujočemu Jugoslovanske ljudske armade.
HUMORESKA
BANANA
PARLAMENT
Moj poslanec Miško se je z zadnjega zasedanja parlamenta vrnil zelo zadovoljen in spočit. Rekel je, da mu je bilo, že ko se je vozil v Ljubljano, popolnoma jasno, da tisti mandatar za novega predsednika ne bo spodnesel aktualnega predsednika, da se noben levi udar ne bo posrečil, ker njihova desnica preveč dobro ve, kaj je delal, kaj dela levica. »Vsa demokratična suverena republika je lahko videla, kako smo jim jih napeli, « je rekel.
»Res ste se zelo dobro odrezali. Niste bili niti najmanj nekulturni in primitivni, kot se zdaj govori po demokratični suvereni republiki,« sem rekel. »Postali ste pravi parlamentarni okrasek.«
»V devetih urah pa res lahko poveš, kar ti leži na srcu,« je reki Miško.
»Hočeš reči, se priležejo tudi banane. Tiste Grosove banane niso bile kar tako,« sem pripomnil.
»Kako to misliš?«
»Ja, pravijo, da je na nekaj namigoval.«
»Na kai?«
»Na kakšno banana republiko. Da je iz ladje norcev, kot je parlament imenoval poslanec Zlobec, skušal narediti banana parlament.« Da bi lahko zdaj tisto znano Belafontejevo spremenili v »O, mister Vito Gros dali mi banano.«
»Nekdo mi je pa rekel, da tiste banane dišijo po opicah,« je reki Miško. »Da ni res mislil, da smo...«
»Lej, lej, kakšno bogastvo misli se utrne v devetih urah!« sem vzkliknil. »Ampak važno je, da si se tudi ti odrezal. Naša volilna baza ti bo zelo hvaležna.«
»Kako to misliš? Saj se sploh nisem oglasil.«
»To, to si dobro naredil. To, da se sploh nisi oglasil. S tem si dal vedeti, da ti je vse popolnoma jasno. Ves čas si bral časopis in si pokazal, da ti noben mandatar nič ne pomeni, da te dosti bolj zanimajo dnevne novice.«
»Kdo pa to pravi?« je poskočil Miško.
»Ja, tisti, ki so te videli na ekranu. Pravijo, da si bral časopis vedno takrat, ko je letelo po vladi in da si ga odložil, brž ko so udrihali po mandatarju.«
»To je pa vendar popolnoma razumljivo. Kaj naj bi jaz še bolj udaril po njem ? Malo krščanskega usmiljenja pa moramo imeti,« je reki Miško.
»Ne vem, če si slišal poslanca zelenih Požarnika, ki je reki, da ima vlada več pristašev v nebesih kot na zemlji ?«
»Lepo te prosim, kako pa zeleni to vedo? Saj še mi tega ne vemo, ko imamo najtesnejše zveze z onim tam gori!«
FOTOREPORTAŽA
EN GROS NA PRSTE STOPI


NI RES...
—	da Peterle ne pozna butalskega humorja. Ni pa se uresničila njegova, od Milčinskega prepisana, napoved: »Če bo okroglo bo lopata, če bo špičasto bodo pa vile.« Rezultat sredine skupščinske farse bi bolje opisali s pogojnim stavkom: »Če bo brkato bo Voljč, če bo bradato pa Peterle«. Na žalost je bilo bradato.
—	da v Piranu ni mogoče dobiti čevapčičev. Odslej jih bodo najbrž pekli kar na Tartinijevem trgu, kjer so na muzejsko zaščiteni stavbi postavili ogromen rešo, podoben sračjemu gnezdu, za katerega naj bi plebejci mislili, da je stolp.
—	da se Peterle drži naukov svetega pisma, kot bi bilo pričakovati za faliranega farja, saj ne ljubi svojih sovražnikov. Se več, hoče se jim celo maščevati. Rupsi, Bavčar in Jelko bi tako ali tako odšli v temo skupaj z njim.
—	da so se liberalni demokrati zaljubili v Janeza Drnovška. Na krmilo LDS nameravajo postaviti Drnovška, znanega samca, za eno izmed podpredsednikov pa je predlagana Vika Potočnik, znana samka. Morda bo nov veter v vodstvu obrodil sadove.
—	da je turizem za Slovence drag. Da temu ni tako so pokazali Hrvaški, ki bodo Slovence še naprej obravnavali kot domače goste, tako, da bomo plačevali precej manj kot bi sicer. Vseeno pa je vprašanje če bo 40 mark za polpenzion dovolj poceni za bankrotirane slovenske turiste.
—	da gre za našo vojsko preveč denarja. To se je pokazalo tudi v Novem mestu, kjer je tamkajšnja zveza častnikov pripravila zbor na katerem so prikazali tudi nekatere vrste orožja med njimi tudi loke. Če bo obrambno ministrstvo še naprej tako pridno potovalo po svetu mu bodo ostali res samo še loki.
—	res je, da država za zgled gradi bunkerje, zaklonilnike ali karkoli ob meji s Hrvaško, in to brez vseh dovoljenj. Sedaj jih že rušimo. Bolje bi jih bilo pustiti kot spomenik neumnosti. Na žalost pa smo tako gradnjo kot rušenje plačali mi! In kdo je neumen?
—	da je dr. Dimitrij Rupel odpotoval na Kitajsko zato ker se je ustrašil Lojzeta Peterleta, ki bi se ga na vsak način rad znebil. Morda se je pa spomnil starega pregovora, da pametnejši odneha.
—	da dr. Dimitrij Rupel ne ve, kako naj Slovenijo predstavi Kitajcem. Ker se dobro zaveda kako zahtevna naloga ga čaka si je oblekel rumen pulover, zato lahko utemeljeno upa, da ga bodo Kitajci lepo sprejeli. Ce pa bo Kitajcem povedal, da nekateri Slovenci že gledamo poševno od samega besa na naš parlament in vlado, pa sploh ne bo imel težav.
—	da bo izpolnjevanje obrazcev za dohodnino povzročilo kup nejevolje in skrbi. Marsikdo si bo s tem lahko prislužil dodaten tolarček. V Mariboru zaračunavajo za izpolnjevanje obrazcev od šeststo tolarjev naprej. Vsem tem zelo koristijo zapletena navodila v medijih. Bolj kot bodo ljudi prestrašili več bodo nekateri zaslužili.
—	da bodo. plave čelade na Hrvšakem imele le mirovne akcije. V prihodnjih mesecih in letih je pričakovati podrast aidsa, ki bo preko mirovnih sil uničil balkansko prebivalstvo.
—	da bodo Jedrsko elektrarno v Krškem zaprli leta 1995. Srbski beli orli namreč napovedujejo skorajšnjo diverzantsko razstrelitev nuklearke. Referenduma pred tem ne nameravajo razpisati.
—	da se Indijci bojijo Jugoslovanov. So samo malce previdni, saj so se za svet o tem, če naj reskirajo svojega generala za poveljnika modrih čelad na Hrvaškem, obrnili na Nemčijo, ki ima z jugoviči velike izkušnje iz dveh vojn. Pregovorno previdni Indijci mislijo, da so vsi »Jugoslovani« takšni ljubitelji (lovskega) orožja in ubijanja živali kot je bivši ambasador.v Indiji in bivši Jugoslovan dr. Ernest Petrič.
PRVIČ NI BILO PRVIČ
Čeprav bo Slovenija morda prikrajšana za nov dvomi-Ijonski praznik Slovencev, ki se je obetal ob vrnitvi naših tekmovalcev iz Olimpiade, če bi s seboj prinesli kakšno medaljo iz žlahtne kovine, se vendar moramo spomniti, da je prvič že davno tega bilo. Olimpijske medalje smo že prej ločili na slovenske in jugoslovanske, pa čeprav smo za te vedeli le bolj mi kot pa drugi.
Za tiste, ki štejejo medalje je morda bila bolj slovenska olimpiada pred štirimi leti, ko smo osvojili kar štiri odličja.
Tokrat pa olimpiada za nas ni bila zgolj šport bila je tudi politična prireditev. Naši športniki morda niso zmogli dvojne teže, ki so jo nosili s seboj. Tako je recimo Urški Hrovat spodletelo, ker je na veleslalomu prehitro štarta-la, Špela Pretnar si je pozabila nadeti štartno številko, biatlonci pa so v štafeti streljali v sosednjo tarčo namesto v svojo.
Prijetno sta nas presenetila s svojim programom v umetnostnem drsanju Mojca Kopač in Luka Klasinc, ki sta morda manj obremenje
na s politično težo in sta se šele tokrat prvič predstavila tudi Slovencem samim.
Nekaj več prikritega razočaranja je morda doživelo slovensko obtelevizijsko občinstvo nad smučarskimi tekači in alpskimi smučarji. Pa kljub temu je Nataši Bokal skoraj uspelo ujeti slalomske stopničke, Franciju Petku je zmanjkalo le malo vetra, ki bi ga ponesel dlje, Samu Gostiši pa je veter na prvi njegovi olimpiadi kar dobro služil.
Analize in ocene bodo še dolgo zaposlovale športne profesionalce, medtem pa so tekmovalci že v mislih na naslednjih prireditvah.
Iz Savojskih Alp Albertvilla se bomo te dni poslovili z vabilom na naslednje Olimpijske igre v Lilehammerju leta 1994.
patom#

TV PROGRAM
SATELITSKI
PROGRAMI
PRIREDITVE PO SLOVENIJI
NAGRADNA
KRIŽANKA
lini*

HOROSKOP
SOS IZ POSTELJE
GLASBA
LESTVICE
TELEVIZIJA	ČETRTEK, 27. FEBRUARJA - SVEČANA
SLOVENIJA 1
9.35-12.10 in 14.20-0.50 Teletekst
9.50	Video strani
10.00	Program za otroke - Pe-denjžep; Mačkon in njegov trop - risanka (5/7)
10.55	Šolska TV, ponovitev - Nekoč je bilo... življenje: Hormoni: Angleščina - Folow me, 39. lekcija; Ogrevanje
s sončno energijo; Zakaj...? Skrb za ptice pozimi
12.00	Poročila
12.05	Video strani
14.35	Video strani
14.45	Napovednik
14.50	Športna sreda, ponovitev
16.50	EP video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV Dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.20	Program za otroke - Živ žav; Novosti založb: Prelistajmo skupaj: Koledar: Januar, ponovitev
18.35	EP video strani
18.40	Že veste... svetovalno izobraževalna oddaja
19.10	Risanka
19.17	Napovednik
19.24	EPP
19.30	TV Dnevnik 2, vreme, šport
20.00	EPP
20.05	Razrednik - ameriška nanizanka (14/22)
20.30	EPP
20.35	Bobenček, pop-rock novosti
21.35	EPP
21.40	Tednik
22.30	TV Dnevnik 3, vreme, šport
22.55	Poslovna borza
23.05	Napovednik 23.08 EP video strani
23.10	Sova - Monte Carlo - amer. nadaljevanka (2/4); Cellini
-	ital. nadaljevanka (4/6) 0.40 Video strani
SLOVENIJA 2
16.15	Video strani
16.25	Sova, ponovitev - Krila
-	amer. nanizanka 4/15); Monte Carlo - amer. nada-
ljevanka (1/4)
17.40	Euroritem, 40. oddaja
18.00	Regionalni	programi
- Koper
19.00	Videolestvica
19.25	Napovednik
19.30	TV Dnevnik RAI
20.00	EPP
20.05	Umetniški večer - Povečana 7 Berlinski filmski festival; Češka šola ne obstaja (dokument. film o Goranu Markoviču)
22.55	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan, soap opera
13.20	Amandoti, soap opera
14.00	RAI, oddelek za vzgojo in izobraževanje
16.00	Oresedici, TV novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program: Superbook, risanke - Arthur, britanski kralj - TV nanizanka
17.00	Protagonisti, intervjuji in poglobitve
17.30	Sever vzhod, aktualne teme
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes, TV dnevnik
19.25	Ryan, soap opera
19.45	Amandoti, soap opera
20.30	Meridiani, aktualna tema
21.10	Juke box, glasbena oddaja v živo. 1. del
22.10	Vsedanes, TV dnevnik
22.20	Juke box, glasbena oddaja v živo, 2. del
23.20	RAI, oddelek za vzgojo in izobraževanje
kanal
KANAL - A
10.00	Ponovitev večernega sporeda; A shop
19.15 Rolanje s Hobotnico 19.45 A shop
20.00	Dober večer
20.05 Dnevno informativni program
20.30 Kanalizator show
21.00	Filmski ciklus 22.10 A shop
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Glasba, risanke; 9.15 obrti: Čudežni svet tehnike; 9.35 Henry Moor, dokumentarni film; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola: Predmetni pouk: Prirodo-pisje; 11.05 Pustolovščine medvedka Pooha, oddaja za otroke; 11.35 Dragi Joh, humoristična serija, ponovitev (1/56); 12.00 Poročila; 12.05 Lovejoy, serijski film, ponovitev (1/ 10); 13.00 slika na sliko, ponovitev;
14.00	Poročila; 14.10 Spregledali te-poglejte; 16.00 Poročila; 16.15
Poročila iz regionalnih študijev HTV; 16.35 Mr. M; 17.05 TV razstava: Hanibal Salvaro; 17.15 Poročila v angleščini; 17.20 Gremo naprej;
18.00	Poročila; 18.10 Znanstveni pogovori; 18.40 Santa Barbara, serijski film (30/50); 19.25 EPP; 19.28 nocoj; 19.30 Dnevnik I;; 20.00 EPP;
20.05	3-2-1, kviz (4/21); 21.00 Spekter; 22.00 EPP; 22.05 Dnevnik II; 22.30 Voy; 23.00 Slika na sliko;
23.45	Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40Video strani; 16,50 TV koledar; 17.00 Malavizija: Cirkuški partnerji, serija za otroke (4/7) - Alf, humoristična serija, ponovitev (12) - Risanke; 19.20 EPP, Na-
poved programa;; 19.30 Dnevnik;
20.00	EPP; 20.05Zgodba z naslovne strani (2); 20.35 EPP; 20.40 »Sense of Guilt«, serijski film (4/7);
21.30	EPP; 21.35 Življenje brez Georga, humoristična serija (1/6);;
22.05	Umetniški večer-Marivaux: Dvojna nezvestoba; 23.50 Metal-mania; 0.50 Odpoved programa, video strani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Doogie How-ser; 9.30 Dežela in ljudje,; 10.00
Šolska TV; 10.30 Težko milijonarju;
12.00	Ustavi mojo uro,; 12.15 Klub za seniorje; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Me žene; 13.35 Sužnja Isaura;
14.00	Hannelore bo petdeset; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Nekoč je bilo... življenje; 15.30 Am dam des; 16.05 Mojster Eder; 16.30 Hiti; 17.00 Wur-litzer; 18.00 Cas v sliki; 18.30 Srečna dužina; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Shovv mix; 21.20 Pogledi od strani; 21.30 Iz kraljestva mrtvih; 23.30 Voda; 0.55 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 17.10 Leksikon za umetnike; 17.15 Sestanek z živaljo in človekom; 18.00 Doogie Hovvser;
18.30	Povej resnico; 19.00 Zvezna državna danes; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Kulturni pregled; 20.15 Poročila; 21.00 Trailer; 21.55 Dunajski
operni večer; 23.00 Čas v sliki;
23.30	Zabava; 0.30 Čas v sliki.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.25 Lajna, madžarska zabavna glasba; 9.05 Walt Disney vam predstavlja, ponovitev; 10.50 Video strani; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogaodkov dneva;
16.10	Koncert Jean-Pierre Rampa-la; 17.05 La Sept, francoska umetnostna serija;; 17.35 Ženske nad štirideset, nemška serija; 18.00 Svet denarja; 18.10 Magazin za menedžerje; 19.00 Videoklipi; 19.15 Za otroker: Za mnogostransko mladino - Večerna pravljica; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Zdravstveno predavanje o oteklinah;
21.15	Ziiriška dvorana oklepov, nemška serija; 22.05 Aktualno;
22.25	Splavarji, madžarsko-franco-
ski film; 23.15 Dnevnik; 23.20 Dnevnik BBC.
MADŽARSKA 2
6.00	Sončni tv, za Budimpešto;
16.05	Popoldan; 16.10 Ecranul no-stru, narodnostni magazin v romunščini; 16.35 Od pet do šest, magazin; 17.35 Za otroke, Atomska mravlja; 18.00 Dnevnik, vreme;
18.15	Telešport; 18.38 Telefonska igra; 19.00 Z dušo in telesom, nemška serija; 20.00 Regionalni program iz studiev Budimpešta, Pecs in Szeged; 21.00 Debatni forum;
22.00	Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.45 Filmski klub tv 2: Železni cvet, madžarski čb film.
NOVfiDOBA
-Jfc
EUROSPORT
9.00	Hitrostno drsanje na ZOI:; 9.30 Sankanje na ZOI; 10.30 »Horse-ball«; 11.30 Evrofun; 12.00 Vrhunski šport; 13.00 VVrestling; 14.00 Badminton, prvestvo Švice; 15.00 »Horseball«; 16.00 Hokej na ledu na ZOI; 18.00 Konjeništvo; 19.00 Moto šport novice; 19.30 Hitrostno drsanje na ZOI; 20.00 Košarka-Commdore : Philips, prenos; 21.30 Športna poročila; 22.00 Nogomet;
23.30	Mednarodni športni pregled; 0.30 Športna poročila.
SCREEN ŠPORT
8.00	Ameriške mišice; 8.30 Olimpijsko poročilo; 9.00 Svet športa; 9.30 Golf; 10.30 Ameriške mišice; 11.00 Nogomet, predolimpijski turnir;
12.00	Boks; 14.00 Konjeništvo;
15.00	Ameriške mišice; 15.30 nogomet, predolimpijski turnir; 16.30 Profesionalno smučanje, slalom;
17.00	Vodni šport; 17.30 NHL ho-kej-Montreal: Pittsburgh; 19.30 Argentinski nogomet; 20.30 Nogomet, predolimpijski turnir; 21.30 Smučarsko poročilo; 22.30 Nogo-met-Sevilla : Real Madrid, Atletico Madrid : Real Sociedad; 0.30Tenis, Philadelphia.
MUSIČ TELEVISION
0.00 Post moderna glasba; 1.00 VJ Kristiane Backer; 3.00 Nočni video;
7.00	Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone; 16.00 Veliki hiti, vodi Paul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Vol, rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944 483 461061; 20.00 VJ Ray Cokes; 21.30 Modni utrip s Svvatch; 22.00 Veliki hiti, vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega.
SKY ONE
7.00	DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo se; 10.10 Risanke; 10.30 Kakšna dežela; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki, nadaljevanka; 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Barnaby Jones, nadaljevanka; 14.20 Drugi svet;
15.20	Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Brady Brides; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci, nadaljevanka; 18.30 Začarano; 19.00 Življenjska dejstva, nadaljevanka;
19.30	Skrita kamera; 20.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Rastoče bolečine, nadaljevanka; 21.00 Polna hiša, nadaljevanka; 21.30 Murp-hy Brovvn; 22.00 Kitajska plaža, nadaljevanka; 23.00 Ljubezen na prvi pogled; 23.30 Oblikovalke; 24.00 Sveti Kjerkoli.
SAT 1
6.00	Dobro jutro; 8.30 Očarljiva Je-annie; 9.05 Ko zvonijo zvonovi, avstrijski film, ponovitev; 10.55 Bo-oker, ponovitev; 11.55 Kolo sreče;
12.45	TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Očarljiva Je-annie; 15.05 Falcon Crest; 16.00 Vrnitev v raj; 17.05 Pojdi na vse; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Zarotniki, ameriška kriminalna nadaljevanka; 21.15 Lovec; 22.15 Spieglova TV reportaža;
23.00	Cruising, ameriška kriminalka
SUPER CHANNEL
6.30	Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Novice v žarišču: 8.30 Evropski mediji; 9.30 Super trgovina; 10.00 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila; 12.00 Super trgovina; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Turistična oddaja;
14.00	Vse zmešano, zabavni program; 14.50 Glasbena poročila;
15.00	Išče se, znane glasbene
osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite 9944 71 418 1717; 17.50 Glasbena poročila; 18.00 Wyatt Earp, vvestern nadaljevanka; 18.30 Jaz, vohun, nadaljevanka, igra Bill Cosby; 19.30 Reportaža; 20.00 Šport v živo; 20.50 Športna poročila; 21.00 Pogled v prihodnost, dokumentarec; 21.30 Poročilo iz vzhodne Evrope; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Poročilo iz Evrope; 22.45 Poslovne novice iz ZDA; 23.00 Jaz, vodun, nadaljevanka, igra Bill Cosby; 24.00 Glasbena poročila; 0.10 Metal hard rock klub; 1.10 Glasbeni miks; 1.30 Super trgovina; 2.00 Glasbeni miks skozi noč.
3 SAT
9.00	Čas v sliki 13.00 Čas v sliki;
13.10	Opoldanski magazin; 13.45 Kviz (ponovitev od 26. 2. 1992);
14.15	Jazz Club: Dva prijatelja - Clark Terry in Red Mitchell; 15.15 Glasbena oddaja; 16.05 Telemotor;
17.00	Mini čas v sliki, poročila za otroke; 17.10 Siebenstein: Nč ni tu samo za spanje; 17.35 Mini kviz;
18.00	Šport; 19.00 Danes; 19.20 2 sat studio; 19.30 K stvari, politični magazin; 20.00 Stari: Smrt; 21.00 Spomini nekega Evropejca - Stefan Zvveig; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Mačka na vroči pločevinasti strehi, ameriški film (igrajo Paul Nevvman, Elizabeth Taylor, Burt Ives, režija Richard Brooks); 0.10 10 pred 10, poročila švicarske televizije.
PRO 7
5.35	Jane in Kathleen; 6.20 Risanke; 8.05 Muppet shovv; 8.35 Bum-perjev revir, ponovitev; 9.35 Utrip življenja, ponovitev; 10.40 Ukročena trmoglavka, angleški film; 12.45 Jacke in McCabe, ponovitev; 13.35 Lov na ljudi v džungli, ameriški pustolovski film; 15.05 Mr. Belvedere;
15.35	Doogie Hovvser; 16.05 Ben Cropp: Avstralski krokodili, avstralski dokumentarni film; 17.00 Risanke; 19.05 Trda peterica; 20.00 Poročila; 20.15 Komisar Navarro: Vojna v kitajskem mestu, francoska kriminalka; 21.55 Special Sguad, avstralska nadaljevanka; 22.45 Cesta v onostranstvo, ameriška kriminal-
ka; 0.40 Highwayman, ponovitev; /)>f vjc LIT\I O 2.25 Dekle z ozkimi boki, nemški fc I »OO M I V c.
film; 4.05 Neverjetne zgodbe.
RTL PLUS
6.00	Dobro jutro in poročila; 9.30 Ponovitev različnih nadaljevank;
11.30	TicTac Toe; 12.30 Hammer;
13.00	En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan; 14.20 Springfieldska zgodba; 15.05 Dallas; 15.50 Chips;
16.45	Tvegano; 17.10 Vroča nagrada; 18.00 Elf 99; 18.45 Poročila;
19.15	21 Jump Street; 20.15 Super privrženec; 21.15 Klic v sili; 22.15 Trije odsluženi kifeljci, ameriški film; 24.00 Služba v Vietnamu; 0.55 Boj zoper mafijo.
TELE 5
6.55	Dobro jutro, Bino; 9.30 Doma s Tele 5; 10.35 VVildcat; 11.00 Divji zahod; 12.00 Igralni shovv; 13.00 Model in vohljač; 13.45 Bim, bam, bino; 17.50 Model in vohljač; 19.00 Kviz; 19.30 Poročila; 19.45 Kviz;
20.15	Dažba kovčkov; 21.10 Komisar Mariani, italijanski film; 22.35 Egualizer; 23.25; Plenty, ameriški film, ponovitev; 2.05 Na zob; 2.30 Divji zahod.
20.35 TVS 1
BOBENČEK
V drugi oddaji Bobenček, ki jo vodi Saša Gerdej, boste videli krajšo reportažo o dogajanju na področju pop glasbe v Rusiji. Ob tej priložnosti bo v studiu tudi gost ukrajinski glasbenik, Vitalij Osmaček. V rubriki Nostalgija se bodo spomnili pesmi »Zemlja pleše«, ki jo je pela Marjana Deržaj, v studiu pa bodo spregovorili z novo interpretatorko te pesmi Anjo Rupel iz skupine Vi-deosex. Seveda bodo izžrebali tudi tri nagrajence, ki so spoznali pevca iz prejšnje oddaje, hkrati pa bodo zastavili novo uganko.
ŽIVLJENJE BREZ GEORGA, humoristična serija
Ste kdaj ure in ure sedeli pred vhodnimi vrati njene hiše, na dežju, samo da bi jo za trenutek videli, potem pa okoli šestih zjutraj ugotovite, da ste si zapisali napačen naslov? Če ste vse to že doživeli, potem ste isti kot Larry.
Ste kdaj začeli kaditi zato ker ste na njegovi šibični škatlici našli zapisano telefonsko številko neke druge ženske? Ste kdaj raztrgali njegovo sliko in jo kasneje zlepili, čeprav so neki mali delci manjkali? Če ste, potem ste podobni Jenny. Ali ste kot Amanda, ki sanjari o tem, da bi našla moškega, s katerim se nikoli ne bi kregala? Ali kot Ben, ki je začel brati Simone de Beauvior ter jo prenehal brati samo zato, ker ni sočnih scen?
S Carol Royle in Simonom Cadellom v glavnih vlogah je komedija »Življenje brez Georga« obsedena z ljubeznijo.
Jenny ne more pozabiti svoje nekdanje ljubezni - Georga (ki je v seriji neviden negativec). Z druge strani pa Larry ljubi Jenny - in tako se prigode in nezgode male skupine protagonistov združujejo v šest epizod, ki jih bomo gledali vsak četrtek na drugem programu.
V ostalih vlogah: Rosalind March, Michael Thomas, Cheryl Maiker in Ronald Fraser.
Scenarij: Penny Croft in Val Hudson
Producent in režiser: Susan Belbin
SLOVENIJA 1
8.55-12.10 in 13.30- 1.40 Teletekst
9.10	Video strani
9.20	Program za otroke - Legende sveta, 6. epizoda kanadske nanizanke: Pravljice iz lutkarjevega vozička (6/10); Jelenček, ponovitev serije HTV (1/3)
10.40	Euroritem, ponovitev 40. oddaje
11.00	Zelena ura, ponovitev
12.00	Poročila
12.05	Video strani
13.45	Video strani
13.55	Napovednik
14.00	Umetniški večer, ponovitev - Povečava: Berlinski filmski festival; Češka šola ne obstaja (dokument, film o Goranu Markoviču)
16.20	Gospodarska oddaja, ponovitev
16.50	EP video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV Dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.20	Tok tok - kontaktna oddaja za mladostnike
19.05	EO video strani
19.10	Risanka
19.17	Napovednik
19.24	EPP
19.30	TV Dnevnik 2, vreme, šport
19.55	Forum
20.10	EPP
20.15	M. Bradbury: Karkoli drugega bi bilo pohlepno, 6., zadnji del angleške nadaljevanke
21.05	EPP
21.10	Oči kritike
22.00	TV Dnevnik 3, vreme, šport
22.25	Napovednik
22.28 EO video strani
22.30	Sova - Pri Huxtablovih - 31. epizoda amer. nanizanke; Monte Carlo - amer. nadaljevanka (3/4); Marijini ljubimci - amer. film
1.30	Videostrani
SLOVENIJA 2
15.50	Video strani
16.00	Sova, ponovitev - Monte
Carlo - amer. nadaljevanka -2/4); Cellini - ital. nadaljevanka (4/6)
17.40	Euroritem, ponovitev 40. oddaje
18.00	Regionalni programi - Maribor
19.00	Jazz in blues
19.25	Napovednik
19.30	TV Dnevnik ZDF
20.00	Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, 1. del, prenos iz Cankarjevega doma
20.55	Alternativni program: Studio City
21.55	Dobrodošli
22.25	Gore in ljudje
23.25	Yutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan, soap opera
13.20	Amandoti, soap opera
14.00	RAI, oddelek za vzgojo in izobraževanje
16.00	Oresedici, TV novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program: Superbook - risanke
16.30	Juke box, glasbena oddaja
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes, TV dnevnik
19.25	Ryan, soap opera
19.45	Amandoti, soap opera
20.30	Bella TV, razvedrilni program v živo
22.00	Vsedanes, TV dnevnik
22.10	Globus
22.40	RAI, oddelek za vzgojo in izobraževanje
kanal
KANAL-A
9.45	A shop
10.00	Ponovitev večernega sporeda, A shop
19.00	A shop
19.15	Rolanje s Hobotnico
19.45	A shop
20.00	Dober večer
20.05	Dnevno informativni program
20.30	Vox populi
20.45	Kam - Turistična oddaja
21.15	Celovečerni igrani film
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Glasba, risanka; 9.15 Stare obrti: rodna gruda; 9.30 Restavracija »Nočne straže« Rembrandta van Rijna, dokumentarni film; 10.00 Poročila;
10.05	TV šola: Predmetni pouk: Družbeno področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 Povejte mi, kaj naj delam; Služba iskanja; 11.35 Dragi John, humoristična serija; ponovitev (2/56);
12.00	Poročila; 12.05 Lovejoy, serijski film, ponovitev (3/10); 13.00 Sli-
ka na slika; ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste - poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV: 16.35 Oddaja narodne glasne in običajev;
17.05	Dopolnitev; 17.15 Poročila v angleščini; 17.20 Gremo naprej;
18.00	Poročila; 18.10 Preteklost v sedanjosti: »Matica Hrvatska«, 1. del; 18.40 Santa Barbara, serijski film (31/50); 19.25 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP;
20.05	V velikem planu; 21.35 Glasbeni oder: P. I. Čajkovski; 22.20 EPP; 22.25 Dnevnik II; 22.50 Glasba; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV
koledar; 17.00 Malvazija - Pasje zgodbe, serija za otroke (6/6); 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP; 20.05 »Rose-anne«, humoristična serija (1/8);
20.30	EPP; 20.35 Velikani rocka;
21.05	EPP; 21.10 Umetnost vsakdanjosti, tuja dokumentarna serija (1/ 5); 22.05 EPP; 22.10 Bolvvieser 1, nemški igrani film; 23.45 Gardija-da; 4.00 Odpoved programa.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme, 15.45 Leksikon za umetnike, 15.50 Prosim, ne motite,
17.30	Družba Arche Noah, 18.00 Simpsonovi, 18.30 Kolo sreče,
19.00	Zvezna država danes, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kulturni pregled,
21.00	Znanost, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Šport, 23.00 Capo-ne, 0.30 Max Hedroom, 1.20 Cas v sliki.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki, 9.05 Doogie How-ser, 9.30 Ruščina, 10.00 Šolska TV,
10.30	Kleopatra, 12.10 Šport, 12.15 Poročila, 13.00 Čas v sliki, 13.35 Sužnja Isaura, 14.00 Inšpekcija,
15.00	Jaz in ti, 15.30 Am dam des,
16.05	Mojster Eder, 17.10 VVurlitzer,
18.00	Čas v sliki, 18.05 Dunajski operni večer, 18.30 Srečna družina,
19.30	Čas v sliki. 20.00 Šport, 20.15 Kletka polna norcev, 22.05 Mainz bo ostal Mainz, 1.10 Kdor ima, ima,
2.40	Poročila.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sotrpini, rehabilitacijski magazin; 8.50 Naravno zdravilstvo;
9.00	Dallas, 62. del ameriške serije;
9.50	Žrebanje lota; 9.55 Pravi genij; Mož, ki je osrečil ženske; 10.25 Derrick, pon. kriminalke; 11.25 Video strani; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Magazin za Cigane in ne le za njih;
16.40	Dobrodelni koncert za Begunce iz Jugoslavije; 17.15 Ženske nad štirideset, nemška serija; 17.40 Vprašanje kristjanov; 17.50 Svet denarja; 18.00 Okno, program uslug; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke: Traffic Jam, zabavna glasba, top lista mladih; 20.00 Dnevnik, Tele-šport; 20.35 Dallas, pon. 62. dela;
21.30	Panorama, svetovna politika;
22.40	Splavarji, 2. del madžarsko-francoskega filma; 23.35 Dnevnik.
MADŽARSKA 2
6.00	Sončni tv, za Budimpešto;
12.00	Siesta, magazin studia Szeged; 16.15 Popoldne; 16.20 Magazin Alpe-Jadran; 16.50 Antal Rali, portret; 17.30 Za otroke, risanka;
18.00	Dnevnik; vreme; 18.15 Olim-piada; 19.00 Superskupina, kriminalka; 20.25 Narodna glasba; 20.25 Mislec, znanstvena tv - revija;
21.00	Telešport; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.25 Pred koncem dneva ;22.50 Svatbeno potovanje, franco-sko-italijanski film.
umrn
VSAK PETEK
			
			
EURO ŠPORT
9.00	Avto šport; 9.30 Badminton, prvenstvo Švice; 10.30 Smučanje, veleslalom (Ž), prenos iz Narvicka;
12.30	Košarka - Commodore : Philips; 14.00 Smučanje, veleslalom (Z), prenos; 15.00 Nogomet; 16.30 Moto šport novice; 17.00 Akrobatsko smučanje; 18.00 Smučanje, veleslalom (Ž); 19.00 Namizni tenis, Top 12; 21.30 Športna poročila;
22.00	Boks; 23.30 Smučanje, veleslalom (ž); 0.30 Športna poročila.
SCREEN ŠPORT
9.00	Ameriške mišice; 8.30 Profesionalno smučanje, veleslalom; 9.00 Nemška košarka - Stuttgart: Bam-burg; 10.30 Ameriške mišice; 11.00 Nogomet, predolimpijski turnir;
12.00	NHL hokej - Montreal: Pittsburgh; 14.00 Olimpijsko poročilo;
15.00	Ameriške mišice; 15.30 Nogomet, predolimpijski turnir; 16.30 Atletica - Birmingham; 18.00 Moto šport; 18.30 Smučarsko poročilo;
19.30	NBA košarka, tedensko poročilo; 20.00 Svet športa ;20.30 Nogomet, predolimpijski turnir; 21.30 Gol, mednarodni moto šport; 22.30 NBA košarka - Detroit : Chicago;
24.00	Ameriški boks.
MUSIČ TELEVISION
0.00 Post moderna glasba; 1.00 VJ Kristiane Becker; 3.00 Nočni video;
7.00	Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone; 16.00 Veliki hiti, vodi Paul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 YO!, rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944 483 461061; 20.00 VJ Ray Cokes; 22.00 Veliki hiti, vodi Paul King: 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega.
SAT 1
6.00	Dobro jutro; 8.30 Očarljiva Je-annie, ponovitev; 9.05 Vrnitev v raj;
10.00	Resnični čudeži, ponovitev;
10.55	Lovec, ponovitev; 11.55 Kolo sreče, ponovitev; 12.45 TV borza;
13.35	Pod kalifornijskim soncem;
14.30	Očarljiva Jeannie: 15.05 Fal-con C rest; 16.00 Cagney & Lacey;
17.05	Pojdi na vse; 18.15 Bingo;
18.45	Poročila; 19.20 Kolo sreče;
20.15	S polnim plinom v San Fer-nando, ameriški film; 23.00 Dres-sed To Kili, ameriški film; 1.00 Erotične fantazije, ameriški erotični film.
SKY ONE
7.00	DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo se; 10.10 Risanke; 10.30 Kakšna dežela; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki, nadaljevanka; 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Barnaby Jones, nadaljevanka; 14.20 Drugi svet;
15.20	Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Brady Brides; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci, nadaljevanka; 18.30 Začarano; 19.00 Življenjska dejstva, nadaljevanka; 19.30 Skrita kamera; 20.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Parker Lewis ne more izgubiti; 21.00 Stopnice k bogastvu; 22.00 Hunter, nadaljevanka; 23.00 VVrestling; 24.00 Petkov grozljivi večer.
SUPER CHANNEL
6.30	Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 6.30 Športna poročila; 7.35 Novice v žarišču; 8.30 Poslovni tednik; 9.00 Glasbeni miks; 9.30 Super trgovina; 10.00 Glasbeni miks;
11.50	Glasbena poročila; 12.00 Super trgovina; 12.30 Zdravo Avstrija, zdravo Dunaj; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Pogled v prihodnost, dokumentarec; 14.00 Vse
zmešano, zabavni program; 14.50 Glasbena poročila; 15.00 Išče se, znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite 9944 71 418 1717; 17.50 Glasbena poročila;
18.00	Wyatt Earp, vvestern nadaljevanka; 18.30 Jaz, Vohun, nadaljevanka, igra Bill Cosby; 19.30 Reportaža; 20.00 Šport v živo; 20.30 Oddaja o tenisu; 21.00 Divja Amerika, dokumentarec; 21.30 Spiegel TV; 22.00 Poročila BBC in vreme;
22.30	Športna poročila; 22.45 Poslovne novice iz ZDA; 23.00 Beli levi, ameriški film; 0.45 Glasbena poročila; 0.55 Modra noč; 1.25 Super trgovina; 1.55 Glasbeni miks skozi noč.
sat
3 SAT
9.00	Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki;
13.10	Opoldanski magazin; 13.45 K stvari, politični magazin (ponovitev od 27. 2. 1992); 14.15 Operetni koktajl - Dunaj, ti moj Dunaj; 15.35 Sevilski brivec, Rossinijeva opera, prirejena za otroke in mladino:
17.00	Mini čas v sliki, poročila za otroke; 17.10 Ostržek: Avanturistična noč; 17.35 Narednik Nerry: ... in odvečni boter; 18.00 3 sat - Borza;
18.25	Tipi in trendi; 19.00 Danes;
19.20	3 sat studio; 19.30 Tuji dopisniki poročajo iz vsega sveta; 20.00 Smrt nekega učenca: 3. Učitelji;
21.00	Politika in gospodarstvo s švicarskega zornega kota; 21.45 Kulturni žurnal; 21.51 Športna poročila; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Pogledi s strani - Revija; 22.50 Oddaja o filmu; 23.00 Stric Moses, ameriški film, 1932 (igrajo Maurice Schvvartz, Rubin Goldberg, Judith Abarbanell, režija Aubrey Scotto/ Sidney M. Goldin); 0.40 10 pred 10 - Poročila švicarske televizije.
PRO 7
6.15	Richmond Hill; 7.00 Risanke;
8.30	Muppet show; 9.00 Harryjeva čudovita kazenska porota; 9.25 Doogie Howser; 10.00 Ben Cropp: Avstralski krokodili, avstralski film, ponovitev; 11.00 Leto poletov, švicarska kriminalka; 12.40 Trda peterica; 13.40 Komisar Navarro: Vojna v kitajskem mestu, francoski film, ponovitev; 15.05 Perry Mason;
16.05	Končna postaja pravičnost;
17.00	Risanke; 19.05 Kolt za vsak primer; 20.00 Poročila; 20.15 Človek ne jezi se, nemška komedija;
22.05	Operacija maškerada: 23.00 Temna noč, ameriška grozljivka; 0.35 Special Sguad; 1.25 M. A. S. H.; 2.00 Cesta v onostranstvo, ameriški film, ponovitev.
RTLPLUS
cert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani. Najprej bo na sporedu delo Bele Bartoka - Glasba za instrumente s strunami, tolkala in čelesto, zatem pa Koncertni diptihon za violončelo in orkester Uroša Kreka, kjer bo kot solist nastopil naš priznani umetnik Miloš Mlejnik.
V odmoru boste izvedeli, kateri pomembni koncerti bodo
SOVA TVS 1
sledili do konca koncertne sezone, katera gostovanja orkestra načrtujejo ter prisluhnili pogovoru s Prešernovim nagrajencem Urošem Krekom o njegovem delu za čelo. Sledil bo komentar k točki drugega dela koncerta, Berliozovi Fantastični simfoniji, ki ni zamikala le dirigenta, marveč tudi filmske ustvarjalce in baletne umetnike. Dirigent večera bo stalni gost Slovenske filharmonije Janos Kovacs.
6.00	Dobro jutro, poročila; 8.30 Ponovitev različnih nadaljevank;
11.30	Ti c Tac Toe; 12.30 Hammer;
13.05	En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan; 14.20 Springfieldska zgodba; 15.05 Klan volkov; 15.50 Chips; 16.40 Tvegano; 17.10 Vroča nagrada; 18.00 Elf 99; 18.45 Poročila; 1915 Vrhunci s koeleskega pustnega karnevala; 22.05 Nogometna oddaja; 23.00 Tutti Frutti; 0.05 Tudi spogledovati se je treba naučiti, nemški erotični film.
TELE 5
6.55	Dobro jutro, Bino; 9.30 Doma s Tele 5; 10.35 Divja mačka; 11.00 Divji zahod; 12.00 Igralni shovv;
13.00	Model in vohljač; 13.45 Bim, bam, bino; 17.50 Model in vohljač;
19.00	Igralni shovv; 19.30 Poročila;
20.15	Kmečki teater, veseloigra;
21.10	Ring je prost; 22.55. Izdajalski obraz, francoski film; 0.25 Komisar Mariani, italijanski film, ponovitev; 2.35 Divji zahod.
20.00 TVS 2
KONCERT
SIMFONIČNEGA
ORKESTRA
SLOVENSKE
FILHARMONIJE
V petek, 28. februarja, boste lahko na II. programu TV Slovenija spremljali celoten kon-
MARIJINI LJUBIMCI
ameriški barvni film, 1984, 108 min., (Maria's Lovers), scenarij: Berard Brach in Andrej Končalovski, režija: Andrej Končalovski, fotografija: Juan Ruiz-Anchia, glasba: Garys. Remal, igrajo: Nastasija Kinski, John Savage, Robert Mitchum, Keith Caradine, Anita Morris, Bud Cort, kare n Young.
Ruski režiser Andrej Končalovski pravzaprav ni zapustil Sovjetske zveze zaradi oporečništva ali predvsem zaradi oporečni-štva. Pred tem je namreč v letih 1978/79 zaključil ruski megapro-jekt, film Sibirijada, ki je s svojimi stroški potolkel vse rekorde in je prišel v svetovni distribucijo v skrajšani inačici, saj naj bi sicer trajal kar pet ur. Učenec Mihajla Romma, ki je debitiral s filmom Prvi učitelj in med drugim posnel tudi film Romanca o zaljubljenih, je pač izkorisitl ugled, ki si ga je s svojimi filmi pridobil v svetu in poskusil srečo v Ameriki. Prvo priložnost mu je ponudil Cannon in tako je v Ameriki debitiral s filmom Marijini ljubimci, za katerega je scenarij napisal skupaj s slovitim francoskim scenaristom Gerardom Brachom. Za Končalovskega so Marijini ljubimci pomenili dokaj uspešen vstop v ameriško filmsko produkcijo, za Američane je posnel še Pobegli vlak in Duet za enega, za producenta pa je po evropsko nastavljen film pomenil precejšen neuspeh predvsem na ameriškem, finančno merodajnem filmskem tržišču.
Zgodba filma Marijini ljubimci ima evropski nastavek, izhaja namreč iz ameriškega slovanskega zaledja, tako kot marsikateri ameriški filmi, ki se ukvarjajo z usodo ameriških vojnih veteranov, med drugimi tudi Ciminov Lovec na jelene. Seveda gre pri Končalovskem za drugačno pobudo kot pri Ciminu, v bistvu pa za isto - pripadniki drugih, neanglikanskih narodov so pač v Ameriki pogosteje med tistimi, ki morajo za Ameriko v vojskovanja. Tako je tudi z Ivanom, junakom Marijinih ljubimcev, ki je povratnik iz japonskega vojaškega taborišča med drugo svetovno vojno.
Ob koncu II. svetovne vojne se Ivan vrne domov v Brownsville, v Pensilvanijo. Njegova mladostna ljubezen Marija se je medtem že skorajda odločila za atraktivnega letalskega poročnika, toda ob Ivanovi vrnitvi se prebudijo nekdanja čustva in Marija se z Ivanom poroči. Toda zakon že takoj na začetku ni uspešen. Ivan je z Marijo impotenten, moč čustev in hrepenenj po Mariji, ki so bila za Ivana predvsem v ujetništvu že kar travmatična, povzročajo impotenco, ko bi lahko svoja hrepenenja uresničil. Za Marijo je bolj kot Ivanova impotentnost traumatično spoznanje, da je v stikih z drugimi ženskami Ivan normalen moški. Marija sprejme krivdo in občutki krivde uničijo njun zakon. Po kratki avanturi s potepuškim pevcem Marija zanosi, toda njeno upanje, da bo z otrokom pridobila Ivanovo naklonjenost je jalovo, šele po travmatičnem soočenju Ivana s samim dejanjem nezvestobe, ki ga doživi kot poslušalec moškega hvalisanje, mu omogoči, da se bo lahko znova soočil z Marijo in z njenim otrokom.
TELEVIZIJA
SOBOTA, 29- FEBRUARJA - SVEČANA
SLOVENIJA 1
8.00	Teletekst
8.15	Video strani
8.25	Izbor - Angleščina - Follovv me, 38. lekcija; Radovedni Taček: Taček in Smrček; Zlati prah: Stari modrec; Klub klobuk; Bobenček, pop-rock novosti
12.00	Poročila
12.05	Gore in ljudje, ponovitev
13.05	Video strani
13.15	Napovednik
13.20	Zgodbe iz školjke, ponovitev
14.15	Tok tok, ponovitev
16.00	Tednik, ponovitev
16.50	EP video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV Dnevnik 1
17.10	Pika in koala, avstralski risani film
18.15	EP video strani
18.20	Alf, ponovitev 63. epizode amer. nanizanke
18.45	Koledar - februar, ponovitev
19.00	Risanka 19.08 Napovednik
19.15	Žrebanje 3x3
19.25	EPP
19.30	TV Dnevnik 2, vreme, šport
19.55	Utrip
20.10	EPP
20.15	Show Rudija Carrella
21.45	EPP
21.50	Delo na črno, amer. nanizanka (5/10)
22.40	TV Dnevnik 3, vreme, šport
23.04	EP video strani
23.05	Napovednik
23.10	Sova - Murphy Brovvn, 13. epizoda amer. nanizanke; Monte Carlo, 4., zadnji del amer. nadaljevanke; Otroci noči, ameriški film; Ljudje počnejo vse mogoče, amer. varietejski program
2.20	Video strani
SLOVENIJA 2
16.05	Video strani
16.15	Sova, ponovitev - Pri Huxta-blovih, 31. epizoda amer. nanizanke; Monte Carlo, amer.
nadaljevanka (3/4)
17.30	Svetovalna oddaja
17.45	Angleščina v poslovnih stikih
18.00	Garfield in prijatelji
18.25	Domači ansambli: ansambel Ottavia Brajka
19.00	Klasika
19.25	Napovednik
19.30	TV Dnevnik Srbija
20.00	Conan, ameriški film
22.00	Alternativni program: Trača-rije
23.30	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan, soap opera
13.20	Amandoti, soap opera
14.00	RAI, oddelek za vzgojo in izobraževanje
15.45	Čarobna svetilka - otroški program: Pikvikovci, risani film
16.55	Nekdo me ljubi, ameriški glasbeni film, 1953 (igrajo Betty Hutton, Ralph Merker, režija Irving Brecher)
18.30	Globus
19.00	Vsedanes - TV Dnevnik
19.25	Jutri je nedelja, verska oddaja
19.35	Ryan, soap opera
19.55	Amandoti, soap opera
20.30	Zadnjih šest minut, angleški pustolovski film, 1972 (igrajo Barry Nevvman, Suzy Kendah, režija Michael Tuchner)
22.15	Vsedanes - TV Dnevnik
22.25	RAI, oddelek za vzgojo in izobraževanje
kanal
KANALA
9.45	A shop
10.00	Ponovitev večernega programa, A shop
20.00	Dober večer
20.05	Dnevno informativni program; Ne prezrite
21.00	Vojne vihre (VVinds of War) 5/ 18. ameriška nadaljevanka
22.10	Video grom
23.10	Ne prezrite
23.45	Erotična uspavanka
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Glasba, risanka; 9.15 Stare obrti: Ne zna vsak z lesom; 9.30 Francisco de Goya - njegova Španija in njegovo obdobje, dokumentarni film; 10.00 Poročila: 10.05 TV šola: Odprta ura; 11.05 Koncert evropske radio mreže, posnetek; 12.00 Poročila;
12.05	Lovejoy, serijski film, ponovitev (4/10); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste - poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Glasba ali reportaža;
16.35	Leteči medvedki, risana seri-
ja (20/24); 17.00 Poročila v angleščini; 17.05 Dobro je storiti dobro;
17.30	Preteklost v sedanjosti: »Matica Hrvatska«, 2. del; 18.00 Poročila; 18.10 V registraturi, dramska serija, ponovitev (3/9); 19.15 V začetku je bila Beseda; 19.25 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP;
20.05	Ali me je kdo iskal:! 20.05 Hrvaške Atene - Dubrovnik, dokumentarna serija (10/13); 21.20 Ekran brez okvirja; 22.35 Dnevnik II; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
13.30	Test; 13.45 Napoved programa; 13.50 Video strani; 14.00 TV koledar; 14.10 Ognjeno drevje Thi-ke, serijski film (7/7); 15.00 Genova: EP v dvoranski atletiki; 18.00 Risanke, glasba; 18.30 Zlatko in de-
tektivi; 19.15 Risanka; 19.20 EPP, napoved programa; 19.30 Dnevnik;
20.00	EPP; 20.05 »Classic Desig-ne«, dokumentarna serija (1/6);
20.30	EPP; 20.35 Cosby show (1);
21.00	EPP; 21.05 »Row Deal«, ameriški film; 22.40 HIT DEPO; 0.40 Odpoved programa, video strani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Simpsonovi;
9.30	Angleščina za začetnike; 10.00 Francoščina; 10.30 Ruščina; 11.00 Voda; 12.25 Kra kra; 12.30 Halo Avstrija, halo Dunaj; 13.00 Čas v sliki;
13.10	Živalski raj; 13.35 Trojčki na
krovu; 14.55 Družinski izlet; 15.10 Jaz in ti; 15.30 Boule in Bill: 16.00 VVurlitzer; 17.10 Mini Lei Lei; 18.00Čas v sliki; 18.05 Šport; 18.30 Srečna družina; 19.20 Dobesedno;
19.30	Čas v sliki; 20.00 Šport: 20.15 Domače in tuje zvezde; 2.30 Poročila, Ex libris.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 13.00 Leksikon za umetnike; 13.05 La gazza ladra (opera); 16.00 Visoka hiša; 17.00 Draga družina; 17.45 Kdo me hoče;
18.00	Doogie Howser; 18.30 Čas v sliki; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled;
20.15	Edvard Zel Ig (komedija);
21.35	Zlata dekleta; 22.00 Čas v sliki; 22.10 Nočni šport; 22.40 Maščevanje mrtvih; 0.25 Čas v sliki; 0.30 Casanova; 2.15 Poročila; 2.20 Ex libris.
MADŽARSKA 1
6.15	Vaška TV, magazin; 7.30 Za otroke; 8.30 Medigra: 8.35 Za otroke in ne le za njih; 11.00 TV - magister; 12.30 Panorama, svetovna politika; 13.30 Sezamova ulica, za otroke; 14.30 Hokej na ledu, drž. prvenstvo; 15.15 Galvolgyi show;
16.05	Podium, llona Bencze; 16.45 Tele video '92; 16.50 Razgovor z Gardellijem; 18.15 Montreal in Toronto, madžarski arhitekti v Kanadi, 1. del; 17.55 Otroški kotiček;
18.25	Nova moda: 19.00 Jolly Joker, nemška serija; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Mamma Lucia, 1. del italijanskega filma: 22.15 Bon-go, žrebanje srečk za februar;
23.25	Splavarji, 3. del madžarsko-francosksega filma; 0.15 Dnevnik.
MADŽARSKA 2
7.00	Sončni tv (za Budimpešto);
10.05	Prizma, način življenja: 10.30 Ne le zelenjava; 11.00 Čebelica Maja, risanka; 11.25 Vstopi! V Glasbeno akademijo; 11.55 Za otroke;
13.20	Iskanje poti, debatni program za najstnike; 13.45 Popoldne; 13.55 Čudovite živali; 14.20 Avto 2, avto-magazin; 14.45 Moonfleet, mladinska serija; 15.10 Angleščina: 15.40 Tatika, mladi zvezdniki; 16.50 Za otroke; 17.20 Edina Zemlja, poljudnoznanstvena serija; 18.15 Za otroke; 17.20 Edina Zemlja, poljudnoznanstvena serija: 18.15 Telešport:
EP v dvoranski atletiki, EP v streljanju z zračno puško, posnetki; 19.00 Poslušaj svoje srce, ameriški tv-film; 20.40 50 minut o glasbi; 21.30 Pustolovci izključeni; Iskanke druga, družice; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; 22.35 Moje noči so lepše kot vaši dnevi, francoski film.
EURO ŠPORT
9.00	Mednarodni športni pregled;
10.00	Smučanje, slalom (Ž), prenos iz Narvicka: sledi Hitrostno drsanje, svetovno prvenstvo; sledi Namizni tenis, Top 12; sledi Judo, Budimpešta; sledi Atletika, EP; sledi Akrobatsko smučanje; 18.30 Smučanje;
20.00	Atletika, EP; 22.00 Boks;
23.00	Hitrostno drsanje, EP; 24.00 Smučanje.

SCREEN ŠPORT
I.	30 Atletika, Birmingham; 3.00 Golf; 4.00 Argentinski nogomet; 5.00 Biljard snooker; 7.00 Gol, mednarodni moto šport; 8.00 Smučarsko poročilo; 9.00 Golf, Portugalska; 10.00 Moto šport; 10.30 NBA košarka, tedensko poročilo:
II.	00 Nogomet, predolimpijski turnir; 12.00 Svet športa; 12.30 NBA košarka - Detroit: Chicago; 14.00 Argentinski nogomet; 15.00 Golf; 16.00 Nogomet, predolimpijski turnir; 17.00 Boks; 18.00 Mednarodni moto šport; 19.00 Boks; 20.30 Nogomet, predolimpijski turnir: 21.30 Rally - Švedska; 22.30 NHL hokej - Boston : VVashington.
SUPERCHANNEL
6.30	Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Glasbeni miks; 9.30 Vse zmešano, zabavni program;
14.00	Šport) tajski boks; 15.50 Športna poročila: 16.00 Svet športa; 16.30 Video turistične novige;
17.00	Mladi potres, mladinski program; 17.30 Metal narti rock klub;
18.30	Turistična oddaja; 19.00 Video moda; 19.30 Poročila iz vzhodne Evrope; 20.00 Požar v tovarni trianglov, ameriški film; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Filmi v Evropi; 23.00 Športni program;
23.30	Glasba v živo, koncert; 0.30 Športna poročila: 0.40 Glasbeni miks skozi noč.
MUSIČ TELEV1SION
MUSIČ TELEVISION
0.00 Post moderna glasba; 1.00 VJ Kristiane Backer; 3.00 Nočni video;
8.00	Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 11.00 Velika slika; 11.30 Ameriški top 20; 13.30 XPO; 14.00 VJ Ray Cokes; 17.00 Yo!, rap glasba; 18.00 Rock teden; 18.30 Velika slika:
19.00	Evropski top 20; 21.00 Sobotni večer v živo; 22.00 Zabava.
SKY ONE
7.00 Slonji deček, 7.30 Leteči Ki-wi; 8.00 Tovarna zabave; 12.00 Nevarni zaliv, nadaljevanka; 12.30 Kakšna dežela; 13.00 Po letu 2000;
14.00	Oborožitev, nadaljevanka;
15.00	VVrestling; 16.00 Opica, nadaljevanka; 17.00 Človek z Atlantide, nadaljevanka; 18.30 Joanie ljubi Chachi: 19.00 Robin Schervvood-ski, nadaljevanka; 20.00 TJ Hooker;
21.00	Nerešene skrivnosti, nadaljevanka; 22.00 Policaji, nadaljevanka; 23.00 VVrestling; 24.00 Novinci;
1.00	Boney, nadaljevanka.
SATI
SAT 1
6.00 Otroški vrtee; 10.00 Cagney & Lacey, ponovitev; 11.40 Kolo sreče; 13.05 Čar gora; 13.35 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev; 14.30 Moško gospodarstvo; 15.05 Tarzanovo maščevanje, ameriški film; 16.45 Čudovite slike iz živalskega sveta; 18.15 Srce je as, nova oddaja; 18.45 Poročila; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Grobnica s skrivnostno ključavnico, nemški film; 22.00 Kontaktna oddaja; 23.05 Vroča koža v poletnem vetru, Švicarski erotični film; 0.25 Vroča koža v poletnem vetru, švicarski erotični film; 0.25 Erotične fantazije, 2. del, ameriški film, ponovitev.
RTLPLUS
6.00 Risanke, 7.10 Pravljice z vsega sveta; 8.00 Mladinske oddaje; 9.20 Klack; 10.30 Peter Pan; 11.00 Različne mladinske oddaje, 12.35 Michel Valliant; 13.25 Super Mario Brothers; 14.05 Daktari; 15.00 Šerif Lobo; 16.00 BJ in medved; 17.00 Vroča nagrada; 18.15 Jutro potem; 18.4 Poročila; 19.10 Full House;
20.15	Film; 22.15 Kako prosim?!;
23.15	Erotični film; 0.40 Erotični film.
PRO 7
5.25 Pustolovščina, tehnologija, amer. dokumentarna oddaja; 6.10 Ravvhide; 7.00 Adderly; 7.50 Film, ponovitev; 9.15 Mr. Belvedere, ponovitev; 9.50 M.A.S.H; 10.20 Hard-castel & McCornik; 11.15 film, ponovitev; 13.5 Pustolovščina, tehnologija, ponovitev; 14.50 Film; 16.30 Vse popolnoma normalno; 16.55 Blagoslovljena ekipa; 18.00 Film; 20.00 Poročila; 20.15 Film; 22.00 Film; 24.00 Vojna svetov; 1.05 Film, ponovitev; 2.50 M.A.S.H.
©
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino; 10.20 Oče opravi z vsemi, ameriška nadaljevanka; 10.50 Dražba kovčkov; 11.45 Prosim, nasmeh; 13.00 Bim, bam, bino; 16.55 POP; 18.00 Primeri iz soseščine, nadaljevanka; 16.30 Divje življenje; 19.25 Poročila; 20.15 Robin Hood in pirati, italijanski film, ponovitev; 21.50 Švicarska afera, švicarski film; 23.15 Smrt lahko joka, ameriški film, ponovitev; 0.45 Škandal v majhnem mestu, ameriški film, ponovitev.
SOC
3 SAT
9.00 Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki 13.10 Borza (ponovitev od 28. 2. 1992); 13.35 Tipi in trendi (ponovitev od 28. 2.1992); 14.10 Na vrat na nso: Glavni dobitek; 14.40 Primer za Titusa Bunga: Bobi je izginil; 15.05 Kulinarika iz Avstrije; 15.30 Šport; 17.25 Še več pustolovščin družine Robinson, film, 1979 (igrajo Robert F. Logan, Susan Daman-te Shavv, Heather Rattray, režija John Cotter; 19.00 Danes; 19.20 3 sat studi; 19.30 Rossini; 20.15 Se-vilski brivec; 22.40 Aspekti; 23.2 Vroče in iskreno-s Hendrike von Sydow in Dieterjem Thomasom; 0.20 Šport.
SOVA TVS 1
OTROCI
NOČI
ameriški barvni film, 1985, (CHILDREN OF THE NIGHT), scenarij: Vickie Patik, Robert Granette po zgodbi VVilliama VVooda, režija: Robert Marko-vvitz, fotografija: Gil Hubbs, glasba: Miles Goodman, igrajo: Kathleen Ouinlan, Nicholas Campbell, Lar-Park-Lincoln, Mario Van Peebles.
Problem mladoletne prostitucije se pojavlja zlasti v velikih urbanih okoljih, kjer je tudi vse več deklet žrtev spolno iztirjenih odjemalcev. Največkrat so ta dekleta odvisna od bogatih zvodnikov, ki jim zagotavljajo preživetje, izdajajo pa se tudi za njihove zaščitnike, čeprav se praviloma izkaže, da so zgolj izkoriščevalci. Film o teh nemočnih otrocih, ki si življenje služijo s prostitucijo, je posnet po resničnih zapisih doktorice Louise Lee, ki je tudi osrednja junakinja filma OTROCI NOČI. Louise, ki jo je odlično upodobila igralka Kathleen Ouinlan, piše disertacijo na temo mladoletne prostitucije, preživlja pa se kot natakarica v lokalu, iz katerega opazuje vedenje deklet na cesti.
20.00 TVS 2
CONAN - BARBAR
ameriški barvni film, 1981, 125., (CONAN, THE BARBARIAN), scenarij: John Milius in Oliver Stone po likih stripa Roberta E. Hovarda, režija: John Milius, igrajo: Arnold Scvvarzenegger, James Earl Johns, Max von Sydow, Sandahl Bergman, Ben Davidson, Cassandra Gaviola.
1200 let pred našim štetjem stari kovač zapusti svojemu sinu Conanu meč, ki je zaradi načina kaljenja boljši od drugih. Toda vas napadejo tujci pod vodstvom Thulsa Dooma. Očeta ubijejo, mater obglavijo, Conna - še otrok - pa mora v suženjstvo. Odraste v nepremagljivega borca, saj se mora v areni stalno boriti za preživetje. Ker je bistre glave, mu je kmalu jasno, kdo je krivec za njegovo nesrečo. Skupaj s prijatelji se pripravi na obračun...
Film je značilen primerek »mitološkega« spektakla, posnet po stripovski predlogi. Čeprav dolg več kot dve uri, ima film zelo malo teksta, toliko več pa akcijskih prizorov, v katerih pridejo do izraza Schvvarzeneggerjeve mišice. Vsekakor je avstrijski zvezdnik izkoristil priložnost, saj je po desetih letih še vedno »vodilni v svoji zvrsti«. Oliver Stone, kasneje režiser odličnih filmov PLATOON, ROJEN 4. JUNIJA, WALL STREET in letos JFK, kot scenarist Conana ni prispeval kakšnega avtorskega pečata, prej bi lahko poudaril »moško« linijo v navezti z Milusom, ki v svojih filmih poudarja tovarištvo in prijateljstvo, kjer ni veliko prostora za ženske vloge.
17.10 TVS 1
PIKA IN KOALA
avstralska barvna risanka, 1983, (67 min.), (DOT AND THE KOALA), režija: Yoram Gross, scenarij: John Palmer.
Prikupna junakinja avstralskih risank Pika ima spet polne roke dela. Njeni gozdni prijateljici so se namreč znašli v težavah, kajti prebivalci majhnega avstralskega mesteca želijo v njihovi bližini zgraditi jez. Predstavljajo si, da si bodo z njegovo pomočjo zagotovili bolj moderno in bolj udobno življenje. Gozdne živali pa se dobro zavedajo, da bi jez uničil mnoga življenja. Zato strnejo svoje vrste in si na vse mogoče načine prizadevajo, da bi gradnjo preprečili. Jez sicer raste pred njihovimi očmi, zato postaja boj med njimi in graditelji vse bolj odkrit in srdit...
Filmska zgodba neprikrito in naravnost opozarja male in velike gledalce, kako škodljivi in nevarni so nepremišljeni človekovi posegi v naravo.
r
SLOVENIJA 1
8.10	13.20 in 13.50- 010 Teletekst
8.25	Video strani
8.35	Program za otroke, ponovi-tev-Ziv žav; Superbabica-an-gleška nanizanka (7/13)
10.00	Moški zbor Valentin Polan-šek z Obirskega
10.30	Komu gori pod nogami?, ponovitev
11.30	Obzorja duha
12.00	Poročila
12.05	EP video strani
12.10	Garfield in prijatelji, ponovitev
12.35Domači ansambli: ansambel Ottavia Brajka, ponovitev
13.10Video strani
14.05	Video sterani
14.10	Gremlini, ameriški film
15.55	Napovednik
16.00	P. Veldham: Kapitan James Cook, angl. nadaljevanka (1/ 8)
16.50	EP video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV Dnevnik 1
17.10	Tatuirani, francoski film
18.50	TV Mernik
19.05	Risanka 19.13 Napovednik
19.20	Slovenski loto
19.24	EPP
19.30	TV Dnevnik 2, vreme šport
19.55	Zrcalo tedna
20.10	EPP
20.15	Zdravo
21.15	EPP
21.20	Španska aramda, angl. dokument. oddaja (2/3)
22.10	EP video strani
22.15	TV Dnevnik 3, vreme, šport
22.35	Napovednik
22.40	Sova - Ko se vname star panj, angl. nanizanka (7/13); Enemy of the Enemy, šved-
ska nadaljevanka (1/8)
0.00 Video strani
SLOVENIJA 2
14.30	Video strani
14.40	Sova, ponovitev - Murphy Brovvn, 13. epizoda amer. nanizanke; Monte Carlo, amer. nadaljevanka (4/4)
15.55	Napovednik
16.00	Športno popoldne
19.25	Napovednik
19.30	TV Dnevnik HTV
20.00	Potovanja,angl. poljudnoznanstvena serija (5/9)
20.50	Dekalog, poljska nanizanka (1/10)
21.45	Retrospektiva slovenske opere-Risto Savin: Matija Gubec
23.15	Yutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan, soap opera
13.20	Amandoti, soap opera
14.00	Nekdo me ljubi, ameriški glasbeni film, 1953 (igrajo)
Betty Hutton, Ralph Merker, režija Irving Brecher)
15.30	Superbook, risanke
16.00	Čarobna _ svetilka-otroški program: Živa zakopana, lutke
16.40	Zadnjih šest minut, angleški pustolovski film, 1972 (igrajo Berry Nevvman, Suzy Ken-dall, režija Michael Tucchner)
18.20	Meridiani, aktualna tema, ponovitev
19.00	Vsedanes-TV dnevnik
19.25	Pokvikovci, risani film
20.35	Prav posebna ljubezen, ameriški ljubezenski film, 1978 (igrajo Charles Durning, Irene Tedrow, režija Lee Philips)
22.05	Žrebanje loto
22.10	Vsedanes-TV dnevnik
22.20	S. W. A. T. tf
23.10	Yesterday, zgodovina Pop Musič
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Nekdo me ljudi - ameriški
barvni glasbeni film, 1953, igrajo: Betty Hutton, Ralph Merker, režija:	Irving
Brecher
15.30	Superbook - risanke
16.00	Čarobna svetilka - otroški program, Živa zakopana
-	lutke
16.40	Zadnjih šest minut - angleški barvni pustolovski film, 1972, igrajo: Barry Nevvman, Suzy Kendall, režija: Michael Tucchner
18.20	Meridiani - akt alnatema/ ponovitev
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Pikvikovci - risani film
20.35	Prav posebna ljubezen
-	ameriški barvni ljubezenski film, 1978, igrajo: Charles Durning, Irene Tedrovv, režija: Lee Philips
22.05	Žrebanje loto
22.10	Vsedanes - tv dnevnik
22.20	S.VV.A.T. - tf
23.10	Yesterday - zgodovina Pop Musič
X '
/' -A. - ,
l iLAA.
kanal
KANAL - A
10.00	Ponovitev filmskega spore: da prejšnje nedelje
19.30	Ponovitev reportaže iz Alber tvilla
20.00	Celovečerni igrani film
21.50	Ne prezrite: Reportaža iz Albe rtvilla
22.30	Ponovitev igranega filma po izbiri gledalcev
Po filmu: Lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Glasba, risanka; 9.15 Stare obrti: Otroci mavrice; 9.30 Sikstinska Madona in druge slike, dokumentarni film;
10.00	Nedeljski živec, oddaja za otroke; 11.00 Veliki koreografi: Roland Petit; 12.00 Poročila; 12.05 Plodovi zemlje, oddaja za kmetovalce; 13.05 Ekumena; 13.30 Slika na sliko, ponovitev; 14.25 Poročila;
14.35	Glasba; 15.05 Leteči medvedki, risana serija (21/24); 15.30 Nedeljsko popoldne; 17.00 Poročila v angleščini; 17.05 Mozart na tur-
neji, glasbeno dokumetarna serija (10/13); 18.00 Poročila; 18.10 Potopis; 18.40 Iz Zagreba z ljubeznijo;
19.10	Dopolnitev; 19.20 EPP; 19.25 Nocoj; 19.30 Skušnje življenja, tuja dokumentarna serija (10/12); 22.00 Šport; 22.35 Dnevnik II; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini;
23.50	Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
13.50	Test; 14.05 Napoved programa; 14.10 Video strani; 14.20 TV koledar; 14.30 »Bonjour 1’angois-se«, francoski film; 16.00 Genova: EP v dvoranski atletiki; 19.05 Risanka; 19.15 TV Fortuna; 19.20 EPP, napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP; 20.05 Bagdad Cafe, humoristična serija (4/15);
20.30	EPP; 20.35 Človek z zlato roko, ameriški film; 22.35 EPP; 22.40
Klic opolnoči, serijski film (2/8);
23.25	Jazz; 23.55 Odpoved programa, video strani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Kultura; 9.35 Karikaturist Haderer; 10.05 Tisoč mojstrskih del; 11.00 Ura za tisk;
12.00	Tedenski pregled; 12.30 Usmeritev; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Doogie Hovvser; 13.35 Hans Christian Andersen; 15.30Jaz in ti; 16.19 Dekle iz mesta; 17.10 Mladinski magazin; 18.00 Čas v sliki; 18.30S
Srečna družina; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Šport; 20.15 Regina na stopnicah; 21.55 Matere; 21.55 Glas islama; 22.00 Biserna Ana; 23.25 Simfonični koncert; 1.00 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.05 Ime mi je zajec; 9.35 VVinnetou in Old Shaterhand v dolini mrtvih;
11.00	Operna matineja; 12.20 Verdi: narodnost in mit; 13.00 Domovina, tuja domovina; 13.30 Skrivnost gradu Rubein; 14.00Športno popoldne; 17.15Klub za seniorje; 18.00Doogie Hovvser; 19.00 Avstrija danes; 19.30Čas v sliki; 20.15 Igrani film; 21.55 Čas v sliki; 22.00 Šport;
22.05	A. A. Law; 22.55 Jasna neumnost; 0.25 Max Headroom; 1.25 Čas v sliki.
MADŽARSKA 1
6.45	Vaška tv, magazin; 7.30 Za otroke; 7.55 Biblijsko sporočilo;
8.00	Kava s smetano; 8.30 Nedeljski magazin, ne le za tiste, ki doma sedijo; 11.05 Za bojši jezik; 11.15 Pogled domov; 12.00 Hokej na ledu, drž. prvenstvo; 13.30 Financial Times, poslovne novice; 14.00 Denarnica države; 14.45 Arhitektura na razpotju, serija; 15.25 Zaznavanje, 3. del; 16.00 Zgodovinski kviz;
16.40	Verski program, za reforma-te; 17.00 Walt Disney vam predstavlja, risanke, serijski film; 18.55 Montreal in Toronto, madžarski arhitekti v Kanadi, 2. del; 19.30 Teden, dnevnik, telešport; 20.35 Mamma Lucia, 2. del italijanskega filma; 22.10 Sci-fi magazin; 22.50 Rossini: Mojzes, opera v štirih dejanjih, v italijanščini, prenos iz Madžarske drž. opreme; 0.50 Video strani.
MADŽARSKA 2
7.00	Sončni tv; 9.05 Za otroke; 9.50 Dixie-glasba; 10.10 Tretji kanal, vrhunska tehnika; 10.40 Kanon, vera in kultura; 11.10 Nogomet na angleški način; 11.30 Profit, nasveti za investiranje; 11.45 Humanum, begunci iz Jugoslavije; 12.45 Popoldne; 12.55 Formula I., VN Južne Afrike, prenos iz Johannesburga;
15.00	Narodopisni zakladi; 16.10 Žive snežke, pon.; 17.30 Vesela tv-teka, iz pradavnih tv-časov; 18.25 Delta, znanstveni poročevalec;
19.00	Familija DD, madžarska serija; 19.35 Knight Rider, ameriški film; 21.15 Zgodilo se je v tem tednu; 22.15 Telešport: atletika, stre-Ijaštvo.
NOVf4 DOBA
jfjjj
SKVONE
7.00	Baileyev ptič; 7.30 Brodolomec; 8.00 Tovarna zabave; 12.00 Verska oddaja; 13.00 Izgubljeni v vesolju; 14.00 TBA; 15.00 VVrest-ling; 16.00 Osem je dovolj; 17.00 Ladja ljubezni; 18.00 Hej očka - nadaljevanka; 18.30 Od srca do srca; 19.30 Simpsonovi - nadaljevanka; 20.00 Ulica Jump 21; 21.00 Mini nadaljevanka; 23.00 Sokolje gnezdo; 24.00 Zabava nocoj; 1.00 Središče mesta.
SATI
SAT 1
6.00	Otroški vrtec; 11.00 Celovečerni film, ponovitev; 12.40 Filmske novice; 13.05 Addamsovi; Vesoljska ladja Enterprise; 14.30 Moško gospodarstvo; 15.05 Črni blisk;
15.35	Komedija; 16.55 Celovečerni film; 18.45 Poročila; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Velika parada smeha;
23.25	Športna oddaja; 23.40 Skeči na tekočem traku; 24.00 Komedija.
RTLPLUS
6.00	Peter Pan; Flinstone Kids; 7.10 Različne mladinske oddaje; 9.55 Bojna zvezda Galactica; 11.55 Ta teden; 12.30 Major Dad; 13.00 Mladinske oddaje; 14.55 Glasbena kavarna; 16.05 Zabavna oddaja; 17.50 Primarij dr. VVestphall; 18.45 Poročila; 19.10 Dan kot nobeden drug;
20.15	Poročni show; 21.45 Spie-glov TV magazin; 22.50 Playboyev nočni program; 23.20 Ljubezenske ure; Kanal 4.
TELES
6.30	Dobro jutro, Bino - različne risanke in otroške oddaje; 10.15 Primeri iz soseščine - nadaljevanke; 10.45 Otroški film - ponovitev;
12.30	Prava ljubezen; 13.30 Divje življenje; 15.00 Bim bam bino - različne risanke in otroške oddaje; 18.20 Prva ljubezen; 18.55 Nemško policijsko poročilo; 19.25 Poročila; Očka nas bo vse posekal; 20.15 Prosim nasmeh; Celovečerni film; 22.50 Nogomet; 0.35 Celovečerni film - ponovitev; 2.25 POP.
PRO 7
5.15Lassie; 5.40 V Carstvu divjih živali - dokumentarni film; 6.25 Ravvhide; 7.15 Adderly; 8.05 Poročnik Preston; 8.40 Film; 10.25 Vse popolnoma normalno - ponovitev; 10.50 M.A.S.H.; 11.25 Blagoslovljena ekipa; 12.20 V carstvu divjih živali - dokumentarni film; 13.15 Film; 15.35 Beg v Zaharin; 17.15 Hardcastle in Mc Cormick, ponovitev; 18.20 Skrivnost poletja - am. film; 20.00 Poročila; 20.15 Ponaredek; 22.15 Film; 0.30 Številka Šest - angleška nadaljevanka; 1.40 Har-ryeva čudovita kazenska porota; 2.05 Ponovitev filma.
SOC
3 SAT
9.00 Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki; 13.10 3 sat tedenski pregled; 13.45 Pred 25 leti; 14.00 Trg kot merilo vseh stvari; 15.30 Matineja Karla Maya; 17.00 Stara, nova dežela;
17.30	Heinz Ruehmann pripoveduje pravljice; 17.35 Super babica;
18.00	In Vite Vita; 18.30 Dnevnik;
18.50	Športna poročila; 19.00 Danes; 19.19 Politika, dogodki, osebe - pogovorna oddaja; 20.15 Ženska Hudič; 22.10 Glasba in pogovor;
22.40	Peta kolona, Obisk iz onostranstva; 23.40 Stephan Gadd 1985
MTV
1.00	VJ Kristiane Becker; 3.00 Nočni video; 8.00 Dobro jutro z Rebec-co de Ruvo; 11.30Evropski Top 20;
13.30	XPO; 14.00 Velika slika; 14.30 VJ Ray Cokes; 18.00 Modni utrip s Swatch; 18.30 Rock teden; 19.00 Ameriški Top 20; 21.00 120 minut;
23.00	Headbangers bali.
21.45 TVS 2
FŠisto Savin:
MATIJA
GUBEC
Najboljše in najbolj reprezentativno Savinovo delo je opera »Matija Gubec«. V njej je avtor strnil vse izkušnje, ki si jih je pridobil v svoji dotlej že obsežni ustvarjalnosti. Lik velikega vodje slovensko-hrvaške-ga kmečkega upora iz leta 1573 je Savina navdušil že v času, ko je služboval v Varaždinu. Zasnoval jo je konec leta 1922, celotna partitura pa je bila izdelana avgusta naslednjega leta.
Libreto, ki ga je v nemščini napisal po gradivu v Grudnu tudi tokrat skladatelj sam, nato pa ga je prevedel v slovenščino Fran Roš, je sicer boljši kot pri prejšnjih operah, vendar kot celota ne zadovoljuje. V njem je vrsta dramaturških pomankljivosti, psihološko ni
SUPERCHANNEL
6.00	Glasbeni miks; 10.00 Vse zmešano - zabavni program; H.OOVer-ski program; 12.00 Glasbeni miks;
13.00	Verski program v nemščini;
13.30	Vse zmešano - zabavni program; 14.50 Športna poročila;
15.00	Napisano je - verski program; 15.30 Turistična oddaja v nemščini; 16.00 Svet športa;
16.30	Športni program; 17.00 Mladi potres - mladinski program; 17.30 Verski program v angleščini; 18.00 Tedensko poslovno poročilo; 18.30 ERF - verska oddaja v nemščini;
19.00	Video moda; 19.30 Zadnje letovišče; 20.00 celovečerni ameriški film; 21.50 Športna poročila; 22.30 Glasba v živo - koncert; 23.30 Film v Evropi; 24.00 Vse zmešano
dovolj utemeljen in tudi zgodovinsko dogajanje je gledano preveč skozi prizmo romantičnosti. Ne glede na to je Savinu uspelo ustvariti opero, ki je v njegovem gledališkem opusu stilno še najbolj enovita. Tu je novoromantični način gradnje v smislu simfonične strukture s pomenskimi motivi realiziran najdosledneje in tudi po muzikalnem izrazu in izvirnosti je to delo najmočnejše. Lokalni ko-lorit daje operi uspešna naslonitev na južnoslovansko, predvsem na zagorsko motiviko. »Matija Gubec« vsebuje vrsto uspešnih mest, ki poslušalca pritegnejo in razodevajo skladateljevo inventivnost. Posebno prepričljivo učinkujejo na primer Gubčeva pesem v prvem dejanju, zbor za sceno v drugem dejanju, Janina pesem ob mrtvem Mogajiču, Gubčev očenaš in veličastna zaključna himna svobodi.
Savin je predložil partituro ljubljanski Operi leta 1925, uprizorili pa so jo šele čez deset let. Medtem je dirigent Anton Neffat tudi popravil instru-mentacijo.
SOVA TVS 1
SOVRAŽNIKOV
SOVRAŽNIK
švedska barvna nadaljevanka, 1990, 8 delov, (Feindens Fiende), scenarij: Thomas Borgstrom, Lars Bill Lundholm, Jon Lind-strom, režija: Mats Arehn in Jon Lindstrdm po romanu Jana Guilloja, igrajo: Peter Haber, Maria Grip, Sture Djerf, John Rovve in drugi.
Švedske nadaljevanke so na TV Slovenija redko na programu; še redkeje pa jih lahko vidimo v Sovi. Nadaljevanka Sovražnikov sovražnik dokazuje, da švedski ustvarjalci še kako dobro obvladajo žanrski rokopis, da se lahko njihovi programi povsem samozavestno kosajo z ameriškimi in angleškimi.
Junak nadaljevanke Sovražnikov sovražnik je Count Carl Gustaf Gilbert Hamilton oziroma v vsakdanjem življenju Coung Hamilton, švedski super agent. V mladosti je simpatiziral z levičarskimi gibanji, kasneje pa se je celo izpopolnjeval pri CIA! Zaradi svoje preteklosti je zmeraj nekoliko sumljiv. Še zlasti pa v trenutku, ko sovjetski prebežnik razkrije angleškim obveščevalcem, da ima sovjetska tajna služba svojega vohuna v vrstah švedske vojaške obveščevalne službe! Count Hamilton se znajde v absurdni situaciji: njegovi predpostavljeni so ga namreč pravkar odlikovali z visokim odlikovanjem, ker je s svojima tovarišema uničil sovjetsko podvodno bazo, hkrati pa je osumljen sodelovanja s sovražnikom. Hamiltonov položaj je še toliko težji, ker postane njegov primer predmet prestižnega spopada med konkurenčnima obveščevalnima službama, med obveščevalno službo švedske mornarice in policije. Count Hamilton težko prenaša prisilni dopust, sumničenja, neprestan nadzor. Nekega dne, ko si daje duška s hitro vožnjo, ga ustavita policistki v civilu. Eno izmed njiju, lepo Evo-Britt povabi švedski super tajni agent na večerjo, ne da bi ji razkril resnico o sebi...
Švedska nadaljevanka Sovražnikov sovražnik tako predstavlja redko prikazane lokacije, pretežno neznan svet, po katerem pa prav tako divja neusmiljena vohunska vojna. Nadaljevanko so snemali v Stockholmu, Londonu, Moskvi in na Bližnjem vzhodu in ji tudi s tem zagotovili atraktivno podobo. Skratka, nadaljevanka Sovražnikov sovražnik bo pritegnila ljubitelje tovrstnega žanra osem večerov zapored...
26. februar
STRAN 16
NOVIiDOBA
i0h,___
TELEVIZIJA
SLOVENIJA 1
9.00-12.15 in 16.20-0.30 Teletekst
9.15	Video strani
9.25	Program za otroke - Festival otroške in vedre pesmi '87
10.25	M. Bradbury: Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angl. nadaljevanka (5/6)
11.15	TV Mernik, ponovitev
11.30	Utrip, ponovitev
11.45	Zrcalo tedna, ponovitev
12.00	Poročila
12.05	Video strani
16.35	Video strani
16.45	Napovednik
16.50	EP video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV Dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.20	Program za otroke - Radovedni Taček: Lutka; Jelenček, serija HTV (4/13)
18.10	Obzorja duha, ponovitev
18.40	EP video strani
18.45	Boj za obstanek, angl. poljudnoznanstvena oddaja
19.10	Risanke
19.17	Napovednik
19.24	EPP
19.30	TV Dnevnik 2, vreme, šport
20.00	EPP
20.05	Ženske in moški, 3., zadnja epizoda amer. nanizanke
20.35	EPP
20.40	Made in Slovenia
21.25	EP video strani
21.30	A. Marodič: Junak našega časa, TV zgodba
22.10	TV Dnevnik 3, vreme, šport
22.35	Napovednik
22.40	Sova - Enemy of the Enemy, švedska nadaljevanka (2/8; Zvezdne steze, 9. epizoda amer. nanizanke
0.20 Video strani
SLOVENIJA 2
15.50	Video strani
16.00	Oči kritike, ponovitev
16.50	Sova, ponovitev: Ko se vname star panj, angl. nanizanka (7/13); Enemy of the Ene-my, švedska nadaljevanka (1/8)
18.10	Euroritem, 41. oddaja
18.30	Športni dogodek, ponovitev
19.00	Kremenčkovi, amer. risanka
serija (1/26)
19.25	Napovednik
19.30	TV Dnevnik Koper
20.00	EPP
20.05	Žarišče
20.30	Po sledeh napredka
21.30	Zabavnoglasbena oddaja
22.00	Mostovi
22.30	Sedma steza
22.50	Ciklus filmov A. Hitchcocka: Krčma Jamajka, amer. film
0.20 Yutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Prav posebna ljubezen - ameriški barvni ljubezenski film, 1978, igrajo: Charles Durning, Irene Tedrovv, režija: Lee Philips
15.30	Arthur, britanski kralj - TV
nanizanka
16.00	Oresedic - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke, S.O.S. posebna enota - serijski film
17.00	S.VV.A.T. - serijski film
17.50	Vesterday - zgodovina Pop Musič
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vse danes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Ponedeljkov športni pregled
22.00	Vse danes - tv dnevnik
22.10	Princ Regent - angleška
barvna	nadaljevanka
v osmih delih (prvi del), igrajo: Peter Egon, Nigel Daren-port, Susannah Vork, režija: Michael Simpson
23.00	S.VV.A.T. - serijski film
/?
X
kanal
KANAL-A
09.45	A shop
10.00	Ponovitev sobotnega programa; A shop
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A shop
20.00	Dober večer
20.05	Informativno dokumentarni program
20.30	Borza
21.00	Celovečerni film; po filmu: Lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar;
8.45	Servisne informacije; 9.00 Glasba, risanka; 9.15 Stare obrti: Zares samo igračka; 9.30 Zaspana Venera in druge slike, dokumentarni film; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola: Razredni pouk: Program za učence I. in II. razreda; 11.05 Srečni ljudje, serija za otroke (6); 11.20 Žlatarjevo zlato, lutkovna serija za otroke (3/6); 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (3/56);
12.00	Poročila; 12.05 Lovejoy, serijski film, ponovitev (5/10); 13.00 Sli-
ka na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste - poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV; 16.35 Jezik in govor (3/4); 17.15 Poročila v angleščini; 17.20 Gremo naprej;
18.00	Poročila; 18.10 Dokumentarna oddaja; 18.40 Santa Barbara, serijski film (32/50); 19.25 EPP; 19.28 Nocoj; 1930 Dnevnik I; 20.00 EPP;
20.05	Svet športa; 20.50 Hrvaška v svetu; 21.50 EPP; 21.55 Dnevnik II; 22.20 B. Bersa: Ogenj, opera (21 3); 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija-Daktari, serijski film, ponovitev (14/39),
Gimnastika, serija za otroke (9/10), Risanke; 19.20 EPP, napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP;
20.05	Popolni tujci, serijski film (7/ 28); 20.30 EPP; 20.35 »Sense of Guilt«, serijski film (5/7); 21.25 Električni kavboj; 21.55 EPP; 22.00 »GabarieLs Fire, serijski film (2/22);
22.50	Izven tokov; 23.50 Odpoved programa, video strani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Doogie How-ser; 9.30 Slike iz Avstrije; 9.55 Na-
tančno poglej; 10.00 Šolska TV;
10.30	Edvvard Zelig; 11.45Telezoo;
12.00	Visoka hiša; 13.00 Čas v sliki;
13.40	Družna Arche Noah; 14.10 Hannelore in hoteli; 15.00 Jaz in ti;
15.05	Nils Holgerson; 15.30 Am dam des; 16.05 Mojster Eder; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Srečna družina; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Šport; 21.15 Pogledi od strani; 21.25 Gaudiamax; 22.45 Amazonke na mesecu; 0.10 Le Boeuf sur le toit; 0.30 Čas v sliki
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 16.50 Leksikon za umetnike; 16.55 Široke ceste sveta;
17.30	Lindenstrasse; 18.00 Dogie Hovvser; 18.30 Show Rudija Carrel-la; 19.00 Zvezna država danes;
19.30	Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Podeželski zdravnik;
21.00	Novo v kinu; 21.15 Teleskop;
22.00	Čas v sliki; 22.30 Nočni studio; 0.30 Halo Avstrija, halo Dunaj;
1.15	Čas v sliki
MADŽARSKAVT1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Hiša lutk, za otročke, mamice in očke; 9.05 Imej rad ponedeljek, pon.; 9.50 La Sept, francoska serija; 10.20 Serijski film;
10.45	Video strani; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Bakony je moj Pariz, madžarska serija; 16.25 Mendelssohn: San kresne noči, nizozemski film;
17.10	Zajtrk plus; 17.30 Ženske nad štirideset, nemška serija; 17.55 Katoliška kronika; 18.05 Gaia, ekološke novice; 18.40 Svet denarja;
18.50	Videoklipi; 19.00 Igra; 19.15 Otroški kotiček; 20.00 Dnevnik, šport; 20.35 Mamma Lucia, 3. del
italijanskega filma; 22.10 Moj teden; 22.30 A. Honegger: Johanna na grmadi; 24.00 Dnevnik; 0.05 Dnevnik BBC.
MADŽARSKA
6.00	Sončni tv (za Budimpešto);
10.00	Skupščinski dnevnik, prenos zasedanja Parlamenta; 16.10 Popoldne; 16.15 Naša obrazovka, magazin v slovaščini; 16.40 Kanadski dan, - od pet do šest, magazin, vmes kanadski kratki filmi; 17.40 Za otroke, risanka; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.15 Telešport; 18.38 Telefonska igra; 19.00 Odločna ženska, 3. del angleškega tv-filma. 20.00 Filmski program; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; vremenska napoved; 22.25 Pred koncem dneva; 22.45 Frederic Back, portret; 23.20 Backove risanke, izbor.
SKY ONE
7.00	DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo se; 10.10 Risanke; 10.30 Kakšna dežela; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki; 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Barnaby Jones-nadaljevanka;
14.20	Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Bradat Brides; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nadaljevanka; 18.30 Začarano; 19.00 Življenjska dejstva; 19.30 Skrita kamera; 20.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Alf-nadaljevanka; 21.00 Mini nadaljevanka; 23.00 Ljubezen na prvi pogled; 23.30 Skriti video shovv; 24.00 Hill Street Blues; 1.00 Zunanje meje.
SAT 1
6.00	Dobro jutro; 8.30 Očarljiva Je-annie; 9.05 Velika parada smeha - ponovitev; 11.50 Kolo sreče;
12.45	TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Očarljiva Je-annie; 15.05 Sokolje gnezdo; 16.00 McGyver; 17.05 Pojdi na vse; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.15 Kolo sreče; 20.15 Šogun; 21.15 Celovečerni film; 23.10 Novice, zgodbe;
23.55	Kanal 4
SUPERCHANNEL
6.30	Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled, Novice v žarišču; 7.55 Športna poročila; 8.00 Poročila iz Evrope; 8.30 Poročilo iz vzhodne Evrope; 9.00 Glasbeni miks; 9.30 Super trgovina; 10.00 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila;
12.00	Super trgovina; 12.30 Video turistični vodič; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Divja Amerika - dokumentarec; 14.00 Vse zmeša-
no - zabavni program; 14.50 Glasbena poročila; 15.00 Znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste
-	pokličite 9944 71418 1717A;
17.50	Glasbena poročila; 18.00 Wy-att Earp-western; 18.30 Jaz vohun
-	nadaljevanka, igra Bill Cosby;
19.30	Reportaža; 20.00 Šport v živo
-	tajski box; 21.00 Boj za obstanek
-	dokumentarec; 21.30 Današnji svet - nadaljevanka; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Športna poročila; 22.45 Poslovne novice iz ZDA; 23.00 celovečerni film; 0.45 Glasbena poročila; 0.55 Modra noč
-	umetnost in zabava; 1.25 Super trgovina; 1.55 Glasbeni miks skozi čas.
RTLPLUS
6.00	Dobro jutro in poročila; 8.55 Angel se vrača; 9.45 Bogat in lep;
11.00	Dragi stric Bill; 12.30 Hum-mer; 13.00 En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan; 14.20 Springfi-eldska zgodba; 15.05 Dallas; 16.40 Tvegano; 17.10 Vroča nagrada;
18.00	Elf 99; 18.45 Poročila; 19.15 Ekipa A; 20.15 Umor je njen konjiček; 21.15 Zabavna oddaja; 22.55 Deset pred enajsto; 24.00 Služba v Vietnamu; 0.50 Boj zoper mafijo.
TELE 5
6.55	Dobro jutro, Bino-različne risanke in različne otroške oddaje;
9.30	Doma s Tele 5; 10.35 VVildcat-ponovitev; 12.30 Domači magazin;
13.00	Model in vohljač; 13.45 Bim, bam, bino; 17.500 Model in vohljač;
19.15	Poročila; 20.15 Na lastno pest ameriška nadaljevanka; 21.05 Celovečerni film; 22.55 Egualizer;
23.45	Celovečerni film; 2.00 Na zob; Divji zahod.
PRO 7
5.55	Adderly 6.40 Risanke; 8.20 Muppet shovv; 8.50 Starsky in
Hutch; 9.50 Končno postaja pravičnost, ponovitev; 10.50 Film; 12.25 Kolt za vsak primer; 13.20 Zadet od bliska, ponovitev; 15.10 Agentka s srcem; 16.05 Planet velikanov, am. fantastična nadaljevanka;
17.00	Risanke; 19.00 Mojster; 20.00 Poročila; 20.15 Caddyshack II;
22.05	Nočni sokol; 23.00 Film; 0.45 Operacija maškarada; 1.35 Avtostopar; 2.10 Ponovitev igranega filma
MUSIČ TELEVISION
MTV
00.00 Headbandes bali; 2.00 VJ Kristine Backer; 3.00 Nočni video;
7.00	Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simonne; 16.00 Veliki hiti; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Yo! - rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944-483-461061; 20.00 VJ Ray Cokes;
22.00	Veliki hiti - vodi Paul King;
23.00	Poročila; 23.15 MTV v kinu;
23.30	Novice; 23.45 Trije od enega
sat
3SAT
9.00	Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki;
13.10	Opoldanski magazin; 13.45 Dopisniki poročajo iz vsega sveta;
14.15	Berstein v Salzau; 15.45 Chopin, nokturno v H-duru; 15.50 politika; 17.00 Mini čas v sliki - poročila za otroke; 17.10 Ostržek: O sodniku, ki je bil opica; 17.35 Narednik Berry; 18.00 Slike iz Avstrije; 19.00 Danes; 19.20 3 sat studio; 19.30
Frontalno kritični magazin; 20.00 Dvopičje; 21.00 Reportaže o najbolj uspešnih avstrijskih rokerjih; 21.45 Kulturnik Žurnal; 21.51 Športna poročila; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Glave - uganka znanosti; 23.15 Jazz;
0.00 10. pred 10.
17.20 TVS 1
RADOVEDNI
TAČEK:
LUTKA
Taček si je za lahko noč zaželel pravljico. Ob tem je spoznal različne vrste lutk: Tako, ki jo natakneš na prst, pa lutko, narejeno iz kuhalnice, ročno lutko, marioneto in... Ne, vsega vam pa ne povemo. Naj ostane še kaj za presenečenje.
Scenarij Majda Koren, sodelujejo Nace Simončič, Marko Okorn, Božo Vovk, Nadja Vidmar, Berta Bojetu, Peter Du-gan in Karel Brišnik. Scena Tomaž Marolt, glasbena oprema Ivo Meša, dramaturg Jože Rode, redakcija Irena Struna Arko, režija Boštjan Korbar.
19.00 TVS 2
KREMENČKOVI
Razvedrilni program TV Slovenije bo v mesecu marcu predvajal šestindvajset 25-mi-nutnih risanih zgodb o Kre-menčkovih, ki živijo v kameni dobi, glavni zvezdi risanke pa sta Fred in Vilma, poprečen par, ki se sooča z vsakdanjimi problemi, ambicijami in seveda tudi razočaranji.
Risanka bo na sporedu vsak dan razen ob nedeljah, ko bodo ponovitve.
Prireditelji, pozor!
Prosimo prireditelje po vsej Sloveniji in zamejstvu, da nam pošiljate napovedi svojih prireditev (naslov, datum, ura, kraj, mesto prireditve) za čim daljše obdobje. Objava brezplačna. Hvala!
Uredništvo Super napovednika
22.50 TVS 2
KRČMA JAMAICA
angleški črno-beli film 1939, 95 min. scenarij: Sydney Gilliat in Joan Harrison po romanu Daphne de Maurier, režija: Alfred Hitchcock igrajo: Charles Laughton, Maureen 0'Hara, Horace Hodges, Hay Petrie, Frederick Piper, Leslie Banks, Marie Wey, Emlyn VVilliams.
Krčma Jamaica je - ob Dunajskem valčku in V znamenju kozoroga - eden izmed treh Hitchcockovih »kostumskih« filmov, katerih dogajanje se odvija v prejšnjem stoletju - tokrat na obali Cornvvalla. Neke viharne noči se tu znajde irsko dekle, ki išče sorodnike - teto in njenega moža - ki ima zloglasno krčmo. Tu se zbirajo najrazličnejši tolovaji in z lažnimi signali organizirano vodijo v viharnih nočeh ladje na pečine, ki jih potem, ko nasedejo, oropajo, preživele pa pobijejo. V takšnem organiziranem kriminalu je zato vsak tujec odveč, kot priča lahko celo nevaren. Tako se hočejo tolovaji znebiti tudi mladega neznanca Trehearna, a ga irsko dekle Mary reši in skupaj hočeta pobegniti. Zločinci ju ujamejo in odpeljejo k pravemu vodji tolpe, krajevnemu mirovnemu sodniku, Siru Humphreyu. Sreča pa je mladima vendarle naklonjena: Trehearnu uspe pobegniti in poiskati pomoč pri vojakih, Mary pa prepreči nov brodolom in morijo. Ker je Sir Hamphrey razkrinkan, mu ne preostane drugega, kot da se zateče na vrh jambora in se vrže v globino, da bi ga ne prijeli živega. Trehearen je namreč novi mirovni sodnik, ki so ga oblasti poslale, da razkrinka že dolgo sumljivega Sira Humphreya.
S svojim zadnjim angleškim filmom pred odhodom v Holly-vvood, Hitchcock ni bil zadovoljen. Posnel ga je za prijatelja, koproducenta in igralca Charlesa Laughtona, ki mu je bilo treba prirediti scenarij - razširiti njegovo glavno vlogo, ki bi bila sicer po Hitchcockovi zamisli bistveno skromnejša. S tem, da Sira Humphreya spoznamo takorekoč na začetku filma, režiser gledalcev ni mogel presenetiti s predstavitvijo pravega krivca, ki bi se po vseh pravilih zvrsti smel pojaviti šele v zadnji tretjini filma. Za to slabost pa se je oddolžil Charles Laughton zato, da nam predstavi svojega Sira Huamphreya v vsej sadistični pokvarjenosti, kakršno zmore le igralec njegovega kova.
&
/g/ hfibef*'*
EŽE ou 36.709,00 SL
5KIM upravljavcem
,UM„ že ZA 36A00.00
■SSžSKSfr-
sm0JEV'
17. STRAN
26. februar
TELEVIZIJA
NOM, DOBA
_____________________
SLOVENIJA 1
8.25-12.10 in 14.10- 0.40 Teletekst
8.40	Program strani
8.50	Program za otroke: Zgodbe iz školjke
9.50	Šolska TV: Nekoč je bilo... življenje: Življenjske verige; Angleščina-Follovv me, 40. lekcija; Popis prbivalstva; Zakaj nastane ivje; Zakaj nastanejo snežinkek
10.55	Euroritem, ponovitev
11.10	Sedma steza, ponovitev
11.30	Svetovna oddaja, ponovitev: Anagleščina v poslovnih stikih, ponovitev
12.00	Poročila
12.05	Video strani
14.35	Video strani
14.45	Napovednik
14.50	Ciklus filmov A. Hitchcocka: Krčma Jamajka, ponovitev ameriškega filma
16.20	Mostovi, ponovitev
16.50	EP video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV Dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.20	Program za otroke: Koledar: marec; Alf, 64. epizoda amer. nanizanke
18.25	EP video strani
18.30	Svet poroča
19.10	Risanka
19.17	Napovednik
19.24	EPP
19.30	TV Dnevnik 2, vreme, šport
20.00	EPP
20.05	C. Mathevv: Pravi junak, angl. nadaljevanka (3/6)
20.55	EPP
21.00	Osmi dan
22.00	EP video strani
22.05	TV Dnevnik 3, vreme, šport
22.30	Poslovna borza
22.40	Avstralija, (D. N.), avstralska dokumentarna oddaja (2/7)
23.10	Napovednik
23.15	Sova: Chelmsford 123, angl. nanizanka (1/7); Enemy of the Enemy, švedska nada-Ijanka (3/8)
0.30 Video strani
SLOVENIJA 2
16.10	Video strani
16.20	Sova, ponovitev: Enemy of the Enemy, švedska nadaljevanka (2/8); Zvezdne steze, 9, epizoda amer. nanizanke
18.00	Regionalni programi-Koper
19.00	Kremenčkovi, amer. risana serija (3/26)
19.25	Napovednik
19.30	TV Dnevnik Sarajevo
20.00	EPP
20.05	Žarišče
20.30	Znanje, kdo bo tebe meril, dokumentarna oddaja
21.20	Omizje
23.20	Alternativni program: Under 25
23.50	Vutel
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Pozdravi in poljubi - franco-
sko-italijar.ski glasbeni film, 1953; igrajo:	Chaterine
Erard, Arturo Bragaglia
15.3015.30	Arthur, britanski kralj - tv nanizanka
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški
program, Živa zakopana - lutke
17.10	Princ Regent - angleška
barvna	nadaljevanka
v osmih delih (drugi del); igrajo: Peter Egan, Nigel Davenport, Susannah York; režija: Michael Simpson
18.00	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Jamsko dekle - ameriška
barvna komedija, igrajo: Daniel Roebuck, Cindy Ann Thompson; režija:	David
Oliver
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Pozdravi in poljubi - franco-
sko italijanski glasbeni film, 1953; igrajo:	Catherine
Erard, Arturo Bragaglia; režija: Giorgio Simonelli
kanal
KANAL - A
10.00	Ponovitev večernega sporeda; A shop
19.00	A shop
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A shop
20.00	Dober večer
20.30	Celovečerni film
22.15	Glasbena oddaja; po oddaji: Lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila: 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Glasba, risanka; 9.15 Stare obrti: Ko spregovorijo piščali; 9.30 Zgodovinski parki DDR Nemčije, dokumentarni film; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola: Predmetni pouk: Jezikovno umet: niško področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 Veliki svet; 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (4/56); 12.00 Poročila: 12.05 Lovejoy, serijski film, ponovitev (6/10); 13.00 Slika
na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila:
14.10	Spregledali ste - poglejte:
16.00	Poročila: 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV; 16.30 Mala-vizija; 17.15 Poročila v angleščini;
17.20	Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.10 Izobraževalni program;
18.40	Santa Barbara, serijski film (33/50); 19.25 EPP; 19.28 Nocoj;
19.30	Dnevnik I; 20.00 EPP; 22.25 Dnevnik II; 22.50 Glasba; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini;
23.55	Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
15.50	Test; 16.05 Napoved programa: 16.10 Video strani; 16.20 TV koledar; 16.30 Malavizija - Grizzly Adams, serijski film (7/8), Batman, serijski film (19/34), risanka: 19.15
Loto; 19.20 EPP, napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP;
20.05	Prestavljeni raj, serijski film (9/11); 20.55 EPP; 21.00 Kavarna Na zdravje, humoristična serija (15);
21.25	EPP; 21.30 »Sense of Guilt«, serijski film (6/7); 20.20 »D. J. is so hot«; 23.30 Odpoved programa, video strani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Doogie How-ser; 9.30 Angleščina za začetnike;
10.00	Šolska TV; 10.30 Trojčki na
krovu;	12.05 Šport; 13.00 Čas
v sliki; 13.35 Sužnja Isaura;
14.00	»Mallorca«; 14.50 Leto in
dan; 15.00 Tri leta Jaz in ti;
17.10	VVurlitzer; 18.30 Srečna družina;	19.30 Čas	v sliki;
20.00	Šport; 20.15 PustvVillachu;
22.15	Pogledi od strani; 22.25 Jezdec Hector (Komedija); 23.55 Revija Viva paradiž; 0.55 Pod soncem;
1.25	Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 16.10 Leksikon za umetnike; 16.15 Šolska TV;
16.45	Biblija v slikah; 17.30 Usmeritev; 18.00 Doogie Hovvser;
18.30	Gaudimax; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Kulturni pregled; 20.15 Uni-versum; 22.00 Cas v sliki;
22.30	Klub 2; Poročila.
MADŽARSKATV 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Angleščina: 9.00 To + ono, zabavni magazin, pon.;
10.00	Serijski film; 10.25 Video strani; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Drehscheibe Europa, magazin Deutsche VVelle; 16.45 Po sledeh Dra-kule, dokumentarni film; 17.35 Ženske nad štirideset, nemška serija;
18.00	Čar kina, filmski magazin;
18.40	Svet denarja; 18.50 Videokli-pi; 19.00 Igra; 19.15 Otroški kotiček; 20.00 Dnevnik, šport; 20.35 Twin Peaks, 10. del ameriške serije;
21.30	Igre Metropolis, kviz; 22.05 Portreti iz XX. stoletja; Gjagilev;
N01HU90BA
23.20	Calcio, italijansko prvenstvo, pregled; 1.00 Dnevnik; 1.05 Dnevnik BBC;
MADŽARSKA 2
6.00	Sončni tv (za Budimpešto);
15.00	Skupščinski dnevnik, prenos zasedanja Parlamenta; 17.05 Popoldne; 17.10 Naš ekran, narodnostni magazin v hrvaškem in srbskem jeziku; 17.35 Za otroke, risanka; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.14 Pop rock, magazin založnikov plošč; 18.40 Telefonska igra; 18.55 Pred 175. leti se je rodil pesnik Ja-nos Arany; 19.10 Klicanje preteklosti, Jozsef Kovago; 20.00 Telešport;
21.00	Studio '92, Kulturni tednik;
22.00	Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; 22.25 Pred koncem dneva; 22.50 Goreče postelje, nemški film (podnaslovi).
SKY ONE
7.00	DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo se; 10.10 Risanke; 10.30 Kakšna dežela; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki - nadaljevanka; 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Barnaby Jones - nadaljevanka; 14.20 Drugi svet;
15.20	Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Brady Brides; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različnj udarci; 18.30 Začarano; 19.00 Življenjska dejstva; 19.30 Skrita kamera; 20.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Otroški pogovori; 21.00 TV film;
23.00	Ljubezen na prvi pogled;
23.30	Avtostopar: 24.00 Policijske zgodbe; 1.00 Pošasti.
MTV
0.00 Eksplozivna mešanica;
1.00	VJ Kristiane Backer;
3.00	Nočni video; 7.00 Dobro jutro z Rebecco de Ruvo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone; 16.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v kinu;
17.30	Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Yo! - rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944 483 461061; 20.00 VJ Ray Cokes; 22.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega.
SUPER CHANNEL
6.30	Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Novice v žarišču; 8.30 Spiegel TV; 9.00 Glasbeni miks;
9.30	Super trgovina; 11.50 Glasbena poročila; 12.00 Super trgovina;
12.30	Športna oddaja; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Boj za obstanek; 14.00 Vse zmešamo
-	zabavni program; 14.50 Glasbena poročila; 15.00 Išče se - znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite 9944 71418 1717; 17.50 Glasbena poročila;
18.00	Wyatt Earp - vvestern nadaljevanka; 18.30 Jaz, vohun - nadaljevanka, igra Bill Cosby; 19.30 Reportaža; 20.00 Šport v živo; 20.50 Športna poročila; 21.00 Znanstveni shovv - dokumentarec; 21.30 Evropski mediji; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Poročilo iz Evrope; 22.45 Poslovne novice iz ZDA; 23.00 Celovečerni film; 0.50 Glasbena poročila; 1.00 Modra noč
-	umetnost in zabava; 1.30 Išče se;
1.50	Super trgovina; 2.00 Glasbeni miks skozi noč.
TELE 5
6.50	Dobro jutro, Bino; Doma s Tele 5; 10.35 VVildcat- ponovitev;
11.00	Divji zahod; 12.00 Igralni shovv; 13.00 Model in vohljač; 13.45 Bim, bam, bino; 17.50 Model in vohljač; 19.15 Poročila; 19.30 Ugankarski shovv; 20.15 Celovečerni film; 23.00 Egualizer; 23.50 Na lastno pest; 1.35 Divji zahod.
RTLPLUS
6.00	Dobro jutro in poročila; 9.00 Ponovitev različnih nadaljevank;
11.00	Dragi stric Bill; 11.30 Tic, Tac, Toe: 12.30 Hammer; 13.00 En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan; 14.20 Springfieldska zgodba;
15.05	Dallas; 15.50 Chips; 16.40 Tvegano; 17.10 Vroča nagrada;
18.00	Elf 99; 18.45 Poročila; 19.15 Knight Rider; 20.15 Celovečerni film; 22.00 Eksplozivno; 22.50 Zakon; 0.50 Boj zoper mafijo.
SATI
SAT 1
6.00	Dobro jutro; 8.30 Očarljiva Je-annie: 9.05 Celovečerni film - po-
novitev; 10.40 Šogun - ponovitev;
11.40	Kolo sreče; 12.45 TV borza;
13.35	Pod kalifornijskim soncem;
15.05	Sokolje gnezdo; 16.00 Lepotica in zver; 17.05 Pojdi na vse;
18.20	Bingo; 18.45 Poročila; 19.15 Kolo sreče; 20.15 Zabavna oddaja;
21.15	Celovečerni film; 0.20 Na bregu; 1.20 Celovečerni film - ponovitev.
PRO 7
5.25	Adderly, ponovitev; 6.15 Risanke; 7.50 Muppet shovv; 8.20 Agentka s srcem; 9.20 Planet velikanov; 10.25 Celovečerni film;
12.40	Mojster, ponovitev; 13.25 Celovečerni film; 15.10 Air force;
16.05	Trojica s štirimi pestmi - pustolovska nadaljevanka; 17.00 Risanke; 19.00 Jasen primer za Clair - ameriška detektivska nadaljevanka; 20.00 Poročila; 20.15 Celo-
večerni film; 21.55 Celovečerni film; 23.40 Celovečerni film; 0.55 Celovečerni film, ponovitev.
3 SAT
9.00	Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki;
13.10	Opoldanski magazin; 13.45 Frontalno - politični magazin, ponovitev; 14.15 Disco 72; 15.05 Glasbeni festival v Freiburgu; 16.05 Clip; 17.00 Mini čas v sliki - poročila za otroke; 17.10 Cik-cak - mladinska oddaja; 18.00 Slike iz Nemčije; 19.00 Danes; 19.20 3 sat studio; 19.30 Kulturna oddaja;
20.00	Sladkor - resnično sladka katastrofa; 21.51 Športna poročila;
22.00	Sladkor - resnično sladka katastrofa; 21.51 Športna poročila;
22.00	Čas v sliki; 22.25 Čas v sliki;
22.30	Klub 2;
Ljubečna Celje tel./063/ 33-421
PRODAJALNA KUNKER LJUBEČNA IKI CELJE
UGODNE CENE ZA GOTOVINSKO PLAČILO:
-	nosilci za ploščo
-	do 3,60 m1
-	od 3,60-5,80 m1
-	nad 5,80 m1
-	MODUL MB 6/1
188,70 SLT/m1 223,85 SLT/m1 268,25 SLT/m1 24,88 SLT/kom.
Cene so brez prometnega davka In veljajo do 7. marca 1992
TVS 1 SOVA
CHELMSFORD LETA 123
angleška barvna humoristična nanizanka, 1990, 7 epizod (Chelmsford 123), scenarij: Jimmy Mulville Rory McGrath, režija: Vil Finch, igrajo: Rory McGrath, Jimmy Mulville, Philip Pope, Gioffrey VVhitehead, Geoff McGiveren in drugi.
Humoristična nanizanka Chelmsford leta 123 je nastala za predvajanje na angleški televiziji Channel 4, skratka na tistem programu, ki je znan po svoji »alternativni« podobi. Hkrati pa se nanizanka Chelmsford 123 lepo vpisuje tudi v tradicijo angleškega humorja. Nanizanka nam predstavlja tegobe rimskega guvernerja Aula Paulina, ki leta 123 upravlja najbolj necivilizirano rimsko provinco, Britanijo. Aulus Paulinus je zelo sofisticiran mogočnik, vendar pogosto uporabi tudi prijeme, ki nikakor ne priličijo njegovemu življenjskemu slogu. To pa niti malo ne preseneča, kajti pleme Britov vodi robati, nesramni, po slavi hlepeči in ne posebej bistri Badvoc. Seveda pa nanizanka ne rekonstruira pretekle zgodovine, ampak nasprotno, z neizmernim užitkom sprevrača splošno predstavo o antičnem svetu, o življenju Rimljanov in barbarov. Tako v prvi epizodi razlaga učitelj svojim učencem, zakaj je kip rimskega guvernerja Aula Paulina brez nosu ... Toda resnici se vrli potomci Rimljanov in Britov sploh ne približajo; resnica je banalna: kipar Vatorus je imel zmeraj težave z oblikovanjem nosov, tako tudi pri guvernerjevem kipu... In takšnih, morda nekoliko grobih, reinterpretacij zgodovine v nanizanki ne manjka. Jimmy Mulville in Rory McGrath, ki sta upodobila rimskega guvernerja in plemenskega vodjo, sta tudi avtorja scenarija za novo Sovino nanizanko, Chelmsford leta 123.
14.00 TV KP
POZDRAVI IN POLJUBI
francosko-italijanski glasbeni film, 1953, režija: Giorgio Simonelli, igrajo: Catherine Erard, Arturo Bragaglia, Giancarlo Nico-tra in drugi.
V zakotnem mestecu učiteljica med radijsko oddajo povabi poslušalce, naj pošljejo razglednico ubogemu osamljenemu dečku. Njena pobuda doživi velik odziv, njej sami pa prinese ljubezen voditelja oddaje...
mmmBk
m____
TELEVIZIJA
SREPA, 4. MARCA
STRAN 18 - SUŠCA
SLOVENIJA 1
8.25	-12.10 in 15.30 -0.50 Teletekst
8.40	Video strani
8.50	Program za otroke: Geniji in genijalci, igrana serija (1/8)
9.40	Retrospektiva slovenske opere: Risto Savin: Matija Gubec
11.10	C. Mathevv: Pravi junak, angl. nadaljevanka (3/6)
12.00	Poročila
12.05	Video strani
15.45	Videostrani
15.55	Napovednik
16.00	Potovanja, angl. poljudnoznanstvena serija, ponovitev (5/9)
16.50	EP video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV Dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.20	Klub klobuk: Kontaktna oddaja za otroke
19.05	Ep video strani
19.10	Risanka
19.17	Napovednik
19.24	EPP
19.30	TV Dnevnik 2 vreme, šport
20.05	Film tedna: Hiša iger, ameriški film
21.40	Mali koncert: Slavko Zimšek, violina
21.55	EPP in EP video strani
22.00	TV Dnevnik 3, vreme, šport
22.25	Napovednik
22.30	Sova: Krila, amer. nanizanka (5/15); Enemy of the Enemy, švedska nadaljevanka (4/8); Ali the world’s a Stage, angleška dokumentarna serija (1/137
0.40 Video strani
SLOVENIJA 2
15.00	Video strani
15.10	Osmi dan, ponovitev
16.00	Sova, ponovitev: Chelms-ford 123, angl. nadaljevanka (1/7); Enemy of the Enemy, švedska nadaljevanka (3/8)
17.40	Euroritem, ponovitev 41. oddaje
18.00	Regionalni programi - Maribor
19.00	Kremenčkovi, ameriška risana serija (4/26)
19.25	Napovednik
19.30	TV Dnevnik ORF
20.00	EPP
20.05	Žarišče
20.30	Športna sreda
22.30	Komorna glasba skozi stoletja: Nacionalne šole v romantiki, ponovitev 6. oddaje
23.00	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Prizorišče nasilja - ameriška drama, 1958, igrajo: John Smith, Fay Spain, režija: Joe Kane
15.10	S. W. A. T. - serijski film
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški
program, Don Kihot - risanke, S. O. S. posebna enota - serijski film
17.00	Jamsko dekle - ameriška
barvna komedija, igrajo: Daniel Roebuck, Cindy Ann Thompson, režija:	David
Oliver
18.30	Slovenija naša dežela - Kraji, običaji in ljudje
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Pogovori - med resnobnostjo in nasmeškom
21.00	Sever vzhod - aktualne oddaje
22.00	Prizorišče nasilja - ameriška drama. 1958, igrajo: John Smith, Fay Spain, režija, Joe Kane
f y
Z: C."
£ A;-,
kanal
KANAL-A
0.45 A shop
10.00	Ponovitev večernega programa; A shop
19.00	A shop
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A shop
20.00	Informativno dokumentarni program
20.30	Oddaja o malih živalih
21.00	Celovečerni film
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Glasba, risanka: 9.20 Stare obrti: Ujeti čas;
9.05	Porcelan, dokumentarna serija; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola: Razredni pouk, program za učence III. in IV. razreda; 11.00 Tiskovna konferenca vlade Republike Hrvaške; 12.00 Poročila: 12.05 Lovejoy, serijski film, ponovitev (7/10); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste - po-
glejte; 16.00 Poročila; 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV;
16.35	Šolski program; 17.05 Risanka; 17.15 Poročila v angleščini;
17.20	Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.10 Družinske teme; 18.40 Santa Barbara, serijski film (34/50);
19.25	EPP; 19.28 Nocoj: 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Velikem planu; 21.35 EPP; 21.40 Dnevnik II; 22.05 Oddaja resne glasbe;
23.00	Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop: 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa .
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija - Polna hiša, humoristična serija, ponovitev (10/22), Muppet show, Risanke;
19.20	EPP, napoved programa;
19.30	Dnevnik; 20.00 EPP; 20.05 Glasba; 20.15 Rotterdam: Nogomet - Pokal pokalnih prvakov - Fey-enoorde: Tottenham Hotspur, 1. polčas; 21.00 EPP; 21.15 Rotterdam: Nogomet, 2. polčas; 22.00 »Petek«, britanski film; 23.55 »Blue Moon«; 0.25 Odpoved programa, video strani.
AVSTRIJA1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Doogie, How-ser; 9.30 Francoščina; 10.00 Šolska
TV; 10.30 Jutro potem; 11.40 Živinozdravnic 12.10 Poročila; 13.00 čas v sliki; 13.35 Sužnja Isaura;
14.00	Krokodil; 15.00 Jaz in ti;
16.05	Julijana; 16.30 Heureka;
17.10	VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki;
18.05	Doogie Hovvser; 18.30 Srečna družina: 19.20 Kdo hoče več; 19.30 Čas v sliki; 20.05 Šport; 20.15 Zgodilo se je pri belem dnevu; 21.50 Model in vohun, Volčji otroci; 0.40 Čas v sliki
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 16.55 Leksikon za umetnike; 17.00 Multikulturno življenje; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Dan umetnikov; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Argumenti; 21.30 Črno na belem;
22.00	Čas v sliki; 22.30 Šport, Čas v sliki
MADŽARSKA TV 1
Prvi program
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sezamova ulica, za otroke; 9.35 Derrick, pon. kriminalke; 10.35 Letni kolobarji, program za upokojence; 11.05 Video strani;
16.00	Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Arhitektura na razpotju, dokumentarna serija;
16.55	Dobrodelni koncert v korist beguncev iz Jugoslavije, posnetek;
17.30	Ženske nad štirideset, nemška serija; 17.55 Koledar 1992, poljudnoznanstveni magazin; 18.35 Švet denarja: 18.45 Otroški kotiček; 19.30 Dnevnik; 19.55 Nogomet; Anderlecht - Sampdoria, tekma za pokal državnih prvakov, prenos iz Bruslja; 21.55 Potovanje okoli demokratičnih glav: 22.40 Petruška, plesna igra; 23.15 Najsreč-
nejši dan; 23.20 Dnevnik; 23.25 Dnevnik ZDF.
MADŽARSKA 2
6.00	Sončni tv (za Budimpešto);
16.00	Popoldne; 16.05 Unser Bildschirm, narodnostni magazin v nemščini; 16.30 Od pet do šest, magazin; 17.30 Za otroke; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.15 Telešport; 18.38 Telefonska igra; 19.05 Poletna fantazija, ameriški tv-film; 20.40 Kraljice Caracalle, koncert sedmih primadon v Rimu; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva:
22.25	Dvojni portret: Agnes Heller-Ferenc Feher; 23.15 Ameriška košarka.
NOVCiDOBA
M
		
	[j# MUSIČ TELEV1SION	
MTV
0.00 Post moderna glasba; 1.00 VJ Kristiane Backer; 3.00 Nočni video; 7.00 Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone; 16.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Yo! - rap glasba; 19.30 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega
SUPER CHANNEL
6.30	Poslovne novice; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled;
7.30	Novice v žarišču; 8.25 Športna poročila; 8.30 Zdravo Avstrija, zdravo Dunaj; 9.00 Glasbeni miks; 9.30 Super trgovina; 10.00 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila;
12.00	Super trgovina; 12.30 Turistična oddaja v nemščini; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Znanstveni show - dokumentarec;
14.00	Vse zmešano - zabavni program; 14.50 Glasbena poročila;
15.00	Išče se - znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite 9944 71418 1717; 17.50 Glasbena poročila; 18.00 Wyatt Earp - vvestern nadaljevanka;
18.30	Jaz, vohun - nadaljevanka, igra Bill Cosby; 19.30 Reportaža;
20.00	Šport v živo; 21.00 Turistična oddaja; 21.30 Poslovni tednik;
22.00	Poročila BBC in vreme; 22.30 Športna poročila; 22.45 Poslovne novice iz ZDA; 23.00 Celovečerni film; 0.30 Glasbena poročila; 0.40 Modra noč; 1.10 Super trgovina; 1.40 Glasbeni miks skozi noč
KY ONE
■JO DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 igraj-o se; 10.10 Risanke: 10.35 Kakš-dežela; 11.00 Maude; 13.00 Mia-zd ravni ki - nadaljevanka; 12.00
Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Barnaby Jones; 14.20 Drugi svet; 15.10 Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Bradi/ Brides; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci; 18.30 Začarano; 19.00 Življenjska dejstva - nadaljevanka; 19.30 Škrita kamera; 20.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Skrita kamera; 21.00 TBA; 22.00 Pametni dečko - nadaljevanka; 23.00 Ljubezen na prvi pogled; 23.30 Nočno sodišče; 24.00 Sonny Spoon.
SAT 1
6.00 Dobro jutro, Očarljiva Jennie;
9.05	Otroški film - ponivitev; 11.15 Zlata hit parada narodnozabavne glasbe; 11.55 Kolo sreče; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Očarljiva Jeannie;
15.05	Sokolje gnezdo; 16.00 Boo-ker; 17.05 Pojdi na vse; 18.15 Bin-go; 18.45 Poročila; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Celovečerni film; 22.15 Družbenopolitični magazin; 23.40 Celovečerni film.
RTLPLUS
6.00 Dobro jutro, Evropa, poročila;
8.30	Ponovitev različnih nadaljevank; 11.30 Tic, Tac. Toe; 12.30 Hammer; 13.30 En oče preveč;
13.30	Kalifornijski klan; 14.20 Springfieldska zgodba; 15.05 Dallas; 15.55 Čips; 16.45 Tvegano; 17.10 Vroča nagrada; 18.00 Elf 99; 18.45 Poročila; 19.15 Nazaj v preteklost; 20.15 Narodnozabavna glasba; 21.15 Gottschalkov show;
22.15 Sternov TV magazin; 23.20 Benny Hill; 24.00 Služba v Vietnamu; 0.50 Boj zoper mafijo.
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino; 9.30 Doma s Tele 5; 10.35 VVildcat - ponovitev; 11.00 Divji zahod; 12.00 Igralni show; 13.00 Model in vohljač; 13.25 Bim, bam, bino; 17.50 Model in
vohljač; 19.00 Na zob; 19.25 Poročila; 19.40 Kviz; 20.15 Celovečerni film; 22.35 Celovečerni film; 0.15 Egualizer; 1.35 Hill Street Blues - ponovitev; 2.50 Divji zahod.
PRO 7
6.20 Jane in Kathleen; 7.05 Risanka; 8.40 Muppet Shovv; 9.10 Air Force; 10.10 Trojica s štirimi pestmi; 11.10 Celovečerni film - ponovitev; 13.30 Celovečerni film; 15.05 Bumpeyev revir; 16.05 Utrip življenja - ameriška družinska nadaljevanka; 20.00 Poročila; 20.15 Celovečerni film; 22.25 Jake in McCabe; 24.00 Celovečerni film; 2.00 Nočni sokol, Kriminalka - ponovitev; 4.55 Avtostopar.
3 SAT
9.00	Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Opoldanski magazin; 13.45 Kulturna oddaja; 14.15 Veseli glasbeniki; 15.45 Cvetlice iz Izraela; 16.30 Nizozemska; 17.00 Mini čas v sliki - poročila za otroke; 17.10 Ostržek; 17.35 Narednik Berry;
18.00	Slike iz Švice; 19.00 Danes; 19.20 3 Sat studio; 19.30 Kviz - poročila enkrat drugače; 20.00 Ni nujno, da je vedno kaviar; 21.00 Netto - gospodarske informacije; 21.30 Dokumentacija; 21.45 Kulturni žur-nal; 21.50 Športna poročila; 22.00 čas v sliki; 22.25 Celovečerni film; 23.45 10 pred 10
SOVA TVS 1
VES SVET JE ODER
angleška barvna dokumentarna serija, 1983, 13 delov, (Ali The World’s A Stage), scenarij: Ronald Harvvood, režija: Keith Cheet-ham, Misha VVilliams, glasba: Ken Moule.
Avtor angleške dokumentarne serije Ves svet je oder je Ronald Harvvood, ki je domačim ljubiteljem filma znan zlasti kot scenarist Vatesovega filma Garderober. Harvvood sicer slovi kot dramski pisec, tokrat pa se je preizkusil tudi kot scenarist. Harvvood je dobesedno zaljubljen v gledališče, ki mu pomeni vse, tako delo ko obsesijo, življenje in umetnost. Dokumentarna serija je njegovo osebno popotovanje skozi svet gledališča, skozi svet amfiteatrov, čez gledališke.deske, ki so zgolj podoba življenja in vendar več ko življenje samo... Njegovo popotovanje se začne na večer premiere njegove drame Garderober; postavitev je bila precej draga, sama usoda drame pa bo odvisna od prvih kritik - kamerino hladno oko spremlja mrzlico ob premieri, večerjo, pričakovanje prvih kritik... To je torej nedvomno pravi trenutek za samospraševanja in vprašanja o pomenu, vlogi gledališča, o njegovih koreninah, začetkih in poteh. Vendar Ronald Harvvood ni suhoparen zgodovinar, ki bi strogo sistematično nizal zgodovinska poglavja, ampak strasten iskalec, ki išče odgovore tudi zase, ki preverja znane in neznane hipoteze, predvsem pa se zaveda bogastva gledališča, njegovih različnih oblik, tako v preteklosti kot v sodobnosti. Po Harvvo-odovem mnenju je teater nujnost, vendar se ne zadovolji zgolj s to mislijo, ampak se strastno vprašuje, zakaj je vendar teater nekaj nujnega, zakaj je cvetel, zakaj so ga ljudje potrebovali in si ga želeli v tako različnih obdobjih. Serija je strastno iskanje odgovorov na ta vprašanja, iskanje, ki se razprostira čez celotno zgodovino gledališča: Harvvood je vključil v serijo dokumentarne posnetke različnih gledaliških praks. Skratka, teatra ni pojmoval kot zgolj evropsko skušnjo, ampak svetovno; ne zgolj kot sodobno, ampak kot večno. V seriji sodelujejo tudi mnogi eminentni gledališki umetniki in kritiki, med drugim sir John Gielgud, Edvvard Fox in mnogi drugi...
Serija Ves svet je oder bo torej pritegnila tako tiste, ki brez gledališča ne morejo, kot tiste, ki jih bo šele Ronald Harvvood navdušil za magični, bogati svet teatra...
20.05 TVS 1
FILM TEDNA HIŠA IGER
ameriški barvni thriller, 1987, 97 min. (House of Games) scenarij: David Mamet po zgodbi Jonathana Katza, režija: David Mamet, fotografija: Juan Ruiz Anchia, glasba: Alaric Janš, igrajo: Lind-say Crouse, Joe Mantegna, Mike Nussbaum, Ricky Jay
Film Hiša iger je prvenec Davida Mameta, ki je predtem zaslovel zlasti kot odličen scenarist. Njegovi so namreč scenariji za Rafelsonov thriller Poštar zvoni zmeraj dvakrat, pa za Lumetovo »dramo« Razsodba in za DePalmovo mojstrovino Nedotakljivi. Leta 1987 je Mamet storil enak korak kot - recimo - leta 1981 Lavvrence Kasdan, sicer zelo cenjen hollywoodski scenarist; debitiral je kot režiser, in to z odličnim thrillerjem. Tako kot Kasdan s filmom Telesna strast ni skrival, da ga fascinira film noir, tudi Mamet s prvencem Hiša iger izraža svojo navezanost na teater, na intimno zgodbo, študije človeških karaterjev in podobe prebujenih strasti.
Junakinja filma Hiša iger je psihiatrinja Margaret Ford. Čeprav je v svojem poklicu uspešna, o čemer priča tudi uspeh njene knjige, jo mučijo dvomi. Eden izmed njenih pacientov jo namreč obtoži, da mu v resnici ne more pomagati, kajti če ne bo nemudoma povrnil kvartopirskega dolga, bo njegovo življenje v nevarnosti. Margaret Ford se odpravi v Hišo iger, da bi prepričala kvartopirca Mikea, naj vendar črta dolg njenemu pacientu. Zagrizen kvartopirec jo prosi za pomoč v igri pokra zoper mojstra iz Las Vegasa. Psihiatrinja, željna življenja, sprejme igro v igri; medtem ko je Mike odsoten, opreza za znamenjem, obsesivno kretnjo, ki izdaja nasprotnika, ko se pretvarja. In res opazi izdajalsko kretnjo, jo vznemirjena sporoči Mikeu, ki nadaljuje z igro... in izgubi. Junakinja se počuti krivo, zato je pripravljena posoditi denar; šele v zadnjem hipu, ko je že napisala ček, pa opazi, da ima lasvegaški kvartopirec otroško pištolo! Ostro-roba igra je bila zgolj prevara, v katero so hoteli vrhunski prevaranti ujeti njo, poznavalko človeške psihe. Mračni svet prevar pritegne, očara filmsko junakinjo, in kmalu se znova vrne v Hišo iger, da bi se še bolje seznanila z življenjem v njej, okusila njej dotlej povsem neznani svet; svet, v katerem so prevare izpeljane do popolnosti, v katerem so tudi naključja načrtovana, v katerem je vsaka napačna kretnja pravilna, smiselna - kot del velike prevare... Hiša iger je zelo dober thriller; s kar komornimi potezami, z izjemno natančno grajeno zgodbo (s presenetljivim preobratom!) in z vrsto psihološko zelo precizno orisanih likov. Psihiatrinja Margaret Ford na začetku filma misli, da pozna človeško psiho, hkrati pa je polna dvomov o sami sebi. Na koncu filma pozna junakinja tudi temne strani, strasti človeške psihe, predvsem pa je zaradi srečanj, izkušenj v svetu prevar pridobila samozavest, moč, ki je prej ni niti slutila...
PRIREDITVE OD 27. 2. 1992 DO 4. 3. 1992
Četrtek, 27. februarja
Ljubljansko
Ljubljana: 20.00 Več šansonov Jacquesa Brela, mala drama, SNG. 19.30 A. Suassuna Testament blagega psa, za dijaški večerni 4 in izven, drama, SNG. 19.00 J. Strauss ml. Netopir, za red G in izven, opera, Opera Balet. 19.30 koncert, orkester slovenske filharmonije, dirigent Janos Kovacs, solist Miloš Mlejnik, modri abonma I. in II., Gallusova dvorana, CD. 19.00 Mit o svetem gralu, predava dr. Marko Uršič, sejna V 4, CD. koncert Zdenka Kovačiček in Vanja Lisjak trio, jazz, klub CD. 18.00 10. mednarodni bienale male plastike, otvoritev, uvodne misli mag. Aleksander Bassin, velika sprejemna dvorana CD. 16.00, 18.15, 20.30 Tootsie, komedija, Kinoteka. 10.00 Človek iz Cadillaca, melodrama, Komuna. 16.00, 18.30, 21.00 Kraljevi ribič, črna komedija, Komuna. 16.00, 18.00, 21.00 Vikend z Bernijem, komedija, Union. 17.00, 19.00, 21.00 VVarshavski, kriminalka, mini Union. 17.00, 19.00, 21.00 Na tuj način, komedija, Vič.
16.00,	18.00, 20.00 Lolita, Sloga. 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 Nebrzdan seks, Sloga. 22.00 Nezvesta žena, Sloga. 20.00 Amarcord, F. Fellini, Kosovelova dvorana, CD. 18.00 Študija o razvoju in ohranitvi mednarodno zaščitnega otoka Unije, študentje FAGG, KUD France Prešeren. 19.30 Cehov - Becket - Brecht Tri sestre, premiera, Slovensko mladinsko gledališče.
Domžale: 18.00, 20.15 Dobro jutro Vietnam, vojna drama, kino Domžale.
Štajerska
Celje: 16.30, 18.30, 20.30 Kraljevi ribič, am. črna komedija, kino Union. 16.30, 18.30 Lov na pravico, am. Akcijski, Metropol.
19.00	Amadeus, Oscar, am. glasbena drama, Mali Union. 20.30 Rožnati seks, trda erotika, Metropol. 19.00 otvoritev razstave faksimilov, Znameniti evropski spomeniki, uvodne besede konzul G. VValter Simon, Likovni salon Celje.
Brežice: 10.00, 12.00 S. Tovvnsend Skrivni dnevnik Jadrana Krta, režija Duša Škof, SLG Celje, kulturni dom.
Rogaška Slatina: 17.00, 19.00 Bolnišnica Frankestein, horor komedija, kino Zdravilišče.
Maribor: 9.00 tekmovanje za mladince in mladinke, smuk, mariborsko Pohorje.
Gorenjska:
Kranj: 16.00, 18.00 Crkni, Fred!, am. komedija, Center. 20.00 Amadeus, am. glasb, drama, Center. 18.00, 20.00 Nemoralne zgodbe, franc, erotični, Storžič. 18.00, 20.00 Bingo, am. komedija, Železar. 20.00 Tatovi porschejev, am. akcijski, Duplica.
20.00	modna revija, kavarna Bonami, trg Rivoli. 19.00 koncert, pihalni orkester Kranj, OŠ Besnica.
Radovljica: 17.00 Zlata gos, luktovna igrica, lutkovno gledališče blansko, Bohinjska Bela, knjižnica A. T. Linharta.
Škofja Loka: 18.00 Blanikov večer, osrednja tema Škofjeloški pasijon, galerija na Loškem gredu.
Petek, 28. februarja
Ljubljansko
Ljubljana: 19.30 J. M. Synge Svetniški vrelec, za izven, drama, SNG. 20.00 A. Nicolaj Prva klasa, za izven, mala drama, SNG. 15.00 W. A. Mozart A — deus, mladinska, Opera balet.
20.00	koncert orkestra slovenske filharmonije, dirigent Janos Kovacs, solist Miloš Mlejnik, modri abonma I. in II., Gallusova dvorana, CD. 17.00 J. Pengov - N. Simončič Zlata ribica, lutkovno gledališče. 20.00 B. Slade Ob letu osorej, CD. 19.30 Čehov - Becket - Brecht Tri sestre, Slovensko mladinsko gledališče. 16.00, 18.15, 20.30 Tootsie, komedija, Kinoteka.
10.00	Človek iz Cadillaca, melodrama, Komuna. 16.00, 18.30,
21.00	Kraljevi ribič, am. črna komedija, Komuna. 16.00, 18.00,
21.00	Vikend z Berniem, komedija, Union. 17.00, 19.00, 21.00 VVarshavski, kriminalka, mini Union. 17.00, 19.00, 21.00 Na tuj način, komedija, Vič. 16.00, 18.00, 20.00 Bingo, komedija, Bežigrad. 17.30 Kekec, kino Mojca. 10.00, 12.00 Lolita, Sloga. 14.00,
16.00,18.00, 20.00 Nebrzdan seks, Sloga. 22.00 Nezvesta žena, Sloga. 10.00 II. otroški parlament, tema pogovora Vprašanje prostega časa, Aljoša Rebolj, Vika Potočnik, Vlado Kreslin, Skupščina republike Slovenije.
Domžale: 18.00, 20.15 Dobro jutro Vietnam, am. vojna drama, kino Domžale.
Štajerska
Celje: 16.30, 20.30 Kraljevi ribič, am. črna komedija, Union. 16.30, 18.30 Na tuj račun, komedija, Metropol. 19.00 Amadeus, am. glasbena drama, Oscar, Mali Union. 20.30'Rožnati seks, trda erotika, Metropol. 19.30 P. Shaffer Črna komedija, režija Vinko Moderndorfer, SLG Celje, dnevi komedije, SLG. 19.30 koncert Gershvinove glasbe, Narodni dom
Štajerska
Celje: 18.00 Avkcija slik za pomoč Hrvaški, povezuje Oliver Mlakar, sodelujejo Arsen Dedič irf Vita Mavrič, galerija Mozaik.
19.00	etnografska prireditev, Vasovanje in ohcet po naše, KUD France Prešeren Vojnik, zadružni dom Ljubečna.
Brežice: 9.00, 11.00 S. Tovvnsend Skriti dnevnik Jadrana Krta, režija Duša Škof, SLG Celje, kulturni dom.
Rogaška Slatina: 17.00 Cyrano de Bergerac, franc ljub. drama, kino Zdravilišče. 19.00 Bolnišnica Frankenstein, horor komedija, kino Zdravilišče.
Maribor: 19.30 Carmen, popoldan na robu evropske zgodovine, slavnostna predstava, SNG. 9.00 tekmovanje za mladince in mladinke, veleslalom, mariborsko Pohorje.
Velenje: 18.00 Severna Amerika, Bencik Dare, z motorjem od New Vorka do Nikaragve, diapozitivi, dom kulture.
Laško: 18.00 ljudski običaji na laškem območju, predava Jure Kraševec, galerija Laško.
Gorenjska:
Kranj: M. Dekleva Lenča Fjenča, otroška gledališka premiera, OŠ Janko in Stanko Mlakar Šenčur. 18.00 dr. D. Pokorn Baroni Khisli in njihovo mecenstvo, grad Kieselstein. 19.30 koncert, Pater noster - Primož Trubar in Jacob Gallus, Talijini ljubitelji kieselsteinski in komorni zbor J. Gallus, dvorana gorenjskega muzeja.
Koroška
Slovenj Gradec: 18.00 Čarovnico, grozljivka, kino Slovenj Gradec 20.00 Barton Fink, črna komedija, kino Slovenj Gradec.
Sobota, 29. februarja
Ljubljansko
Ljubljana: 19.30 R. Marinkovič Zajednička kupka, gostovanje HNK iz Zagreba, za izven, drama SNG. 20.00 M. Zupančič Izganjalci hudiča, za izven, mala drama SNG. 19.00 J. Strauss ml. Netopir, za izven, opera, Opera balet. 11.00 Pustno rajanje za najmlajše, plesna skupina Arruba, Kosovelova dvorana, CD.
16.00	Sobotno popoldne za otroke, KD Španski borci. 11.00,
17.00	N. Simončič Veliki kikiriki, lutkovno gledališče. 19.30 Čehov - Becket - Brecht, Tri sestre, SMG. 16.00, 18.15, 20.30 Tootsie, komedija, Kinoteka. 16.00, 18.30, 21.00 Kraljevi ribič, am. črna komedija, Komuna. 10.00 Človek iz Cadillaca, melodrama, Komuna. 16.00,18.00 21.00 Vikend z Berniem, komedija, Union. 17.00, 19.00, 21.00 VVarshavski, kriminalka, mini Union.
17.00,	19.00, 21.00 Na tuj način, komedija, Vič, 16.00, 18.00,
20.00	Bingo, komedija, Bežigrad. 17.30 Kekec, kino Mojca.
10.00,	12.00 Lolita, Sloga. 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 Nebrzdan seks, Sloga. 22.00 Nezvesta žena, Sloga.
Domžale: 18.00, 20.15 Dobro jutro Vietnam, am. vojna drama, kino Domžale.
Štajerska: 16.30, 18.30, 20.30 Kraljevi ribič, am. črna komedija, Union. 16.30, 18.30 Na tuj račun, am. komedija, Metropol. 20.30 Rožnati seks, trda erotika, Metropol. 19.00 Amadeus, am. glas. drama, Oscar, Mali Union. 19.30 A. Suassuna Testament blagega psa, režija Žarko Petan, SNG Drama Ljubljana, dnevi komedije, SLG. 20.00 Tradicionalno Pustovanje, ansambel Journal, KUD Zarja Trnovlje. 04.00 odhod na karneval v Benetke, prijave poslovalnica Izletmk Celje, Velenje, Krško. 20.00 Pustovanje, hala Golovec. 20.00 Žabji ples, Narodni dom.
Štajerska
Rogaška Slatina: 17.00 Cyrano de Bergerac, franc. ljub. drama, Kino Zdravilišče. 19.00 Temni Angel, am. akc. ZF, kino Zdravilišče.
Maribor: 19.30 Carmen, popoldan na robu evropske zgodovine, za red sobota I. in izven, SNG. 9.00 tekmovanje mladinke, slalom, mariborsko Pohorje.
Ljutomer: 19.30 Pustovanje, hotel Jeruzalem.
Bankovci: 19.30 Pustovanje, TK Banovci.
Solčava: 16.00 Vinarska 92’, tradicionalna prireditev, kulturni dom.
Lažiša nad Rimskimi Toplicami: 19.00 C. Golar Vdova Rošlinko, gledališka skupina Pivovarna Laško, režija Ljerka Belak, kulturni dom.
Gorenjska
Radovljica: 19.30 Življenje zvezde, predstava skupine Scart, knjižnica A. T. Linharta.
Nedelja, I. marca
Ljubljansko
Ljubljana: 11.00 matineja, Fiorella Benetti, Gallusova dvorana, CD; 9.00 Bolšji trg, Adamič Lundrovo nabrežje; 16.00 Knjigarna Karantanija, Stari trg; 9.00 Izlet v Živalski vrt, Večna pot; 16.00, 18.15, 20.30 Tootsie, komedija, Kinoteka; 16.00,
18.30,	21.00 Kraljevi Ribič, am. črna komedija, Komuna; 10.00 Človek iz Cadillaca, am. melodrama, Komuna; 16.00, 18.00,
21.00	Vikend z Berniem, komedija, Union; 17.00, 19.00, 21.00 VVarshavski, kriminalka, mini Union; 17.00, 19.00, 21.00 Na tuj račun, komedija, Vič; 16.00,18.00, 20.00 Bingo, komedija, Bežigrad.
Štajerska
Celje: 19.00 Amadeus, am. glas. drama, Oscar, Mali Union
16.30,	18.30, 20.30 Kraljevi ribič, am. črna komedija, Union; 16.30, 18.30 Na tuj račun, komedija, Metropol; 14.30 Otroška maškarada gledališče Dva obraza, studio za ples IGEN, Nero, ansambel Cmok; 20.30 Rožnati seks, erotični, Metropol.
Maribor: 17.00 Carmen, popoldan na robu evropske zgodovine, za red Nedelja in izven, SNG; 9.00 tekmovanje mladinci, slalom, mariborsko Pohorje.
Ptuj: 13.00 Kurentovanje, ptujska godba na pihala in mažo-retke, mestne ulice in trgi; 14.00 Ples v maskah, mestne ulice in trgi; 15.00 Nastop folklornih, etnografskih skupin in kurentov, mestne ulice in trgi; 18.00 Zlati zvonec Ptuja ’92, razglasitev dobitnika nagrade, mestne ulice in trgi.
Ljutomer: 16.30 Fašenk, Lotmerka.
Luče ob Savinji: 17.00 koncert, mešani komorni zbor Artes Libera—les Ljubljana, župnijska cerkev Luče ob Savinji.
Polzela: 15.00 C. Golar Vdova Rošlinka, gledališka skupina Pivovarna Laško, režija Ljerka Belak, kulturni dom.
Koroška
Slovenj Gradec: 16.00 Barton Fink, komedija, kino Slovenj Gradec; 18.00 Čarovnice, grozljivka, kino Slovenj Gradec.
Dolenjska
Metlika: 9.00 Stalna vinogradniška zbirka; Belokranjski muzej.
Notranjska
Postojna: 10.00 Smuk v maskah, smučarski klub Postojna, Kalič.
Primorska
Koper: 10.00 Zdenko Huzjan, slike in grafike, galerija Loža.
Ponedeljek, 2. marca
Ljubljansko
Ljubljana: 23.00 Go-go plesalke, Gay joy Club, Celovška 25. 21.00 Underground club, klub K 4. 9.00 Plavanje, dvorana Tivoli Radomlje: 8.00 izlet v Arboretum, Volčji potok.
Štajerska
Celje: 16.30, 18.30, 20.30 Kraljevi ribič, am. črna komedija, Union., 16.30, 18.30 Na tuj račun, komedija, Metropol. 19.00 Amadeus, Oscar, am. glasb, drama, Mali Union. 20.30 Rožnati seks, erotični, Metropol.
Maribor: 19.30 Mariborski orkester v simfoničnem svetu,
Simfonični orkester opere in baleta SNG Maribor, dirigent Petr Vronsky, solistka Renata Neuvirt pianistka, koncert za klavir in orkester v A molu, Edvard Grieg, 7. simfonija, Antonin Dvorak, SNG.
Velenje: 18.00 S. Tovvnsend Skriti dnevnik Jadrana Krta,
režija Duša Škof, SLG Celje, dom kulture.
Koroška
Slovenj Gradec: 9.00, 11.00 A. P. Čehov Snubač, gledališče Loža iz Ljubljane, za srednjo šolo, kulturni dom Slovenj Gradec.
Primorska
Idrija: 10.00 Lucian Kleva, fotografska razstava, galerija Norina.
Torek, 3. marca
Ljubljansko
Ljubljana: 20.00 Sarband, srednjeveška glasba Orienta in Evrope, Linhartova dvorana, CD. 20.00 415 Internacional, koncert ansambla za staro glasbo, v maskah, Narodna galerija.
21.00 underground pust, Klub K 4.
Štajerska
Celje: 18.00 otvoritev razstave V spomin slikarki Doroteji Hauser, uvodne besede g. prelat Friderik Kolšek, razstava odprta do 29. 2., pokrajinski muzej Celje, Stara grofija. 16.30, 18.30, 20.30 Kraljevi ribič, am. črna komedija, Union. 19.00 Zadnji kitajski cesar Oscar '87, Mali Union. 16.30, 18.30 Na tuj račun, am. komedija, Metropol. 20.30 Ruleta strasti, erotični, Metropol. 8.00 Pustovanje cel pustni torek, center mesta.
Koroška
Slovenj Gradec: 9.00 razstava Konec nečesa, barvne fotografije, George Graciansky, galerija likovnih umetnosti.
Notranjska
Postojna: 16.00 veliki Pustni karneval, turistično društvo Postojna, center mesta.
Primorska
Izola: 10.00 Vasja Nanut-Planinšek, razstava slik, galerija Olga.
Sreda, 4. marca
Štajerska
Celje: 16.30, 18.30, 20.30 Kraljevi ribič, am. črna komedija, Union. 19.00 Zadnji kitajski cesar, Oscar 87, Mali Union. 16.30, 18.30 Na tuj račun, am. komedija, Metropol. 20.30 Ruleta strasti, erotični, Metropol.
Koroška
Slovenj Gradec: 9.00 Konec nečesa, barvne fotografije, George Graciansky, galerija likovnih umetnosti.
Primorska
Lucija: 10.00 Lician Kleva, fotografska razstava, galerija Norina
MUZIKA JE BIZNIS
Nov trend, ki osvaja vse več klubov in plesišč je nedvomno pošast, imenovana TECH-NO. Jasno, kot sem že nekajkrat omenil, se to ne dogaja pri nas, temveč v še vedno precej oddaljenem zahodnem svetu. In ker razni glasbeni tabloidi povsem odvisni od večno novih in novih trendov, je v zadnjem času izrazito naraslo število zapisov, ki se ukvarjajo s tem žanrom. Če za trenutek pozabimo, da so ti isti časopisi še pred nedavnim prav galantno ignorirali TECHNO bende, duete in manijake, je ta novica pravzaprav razveseljiva. Kot prva posledica popularizacije te podvrste elektronsko bazirane glasbe bo razmah novih bendov in projektov, ki se bodo navezovali na to zvrst. In če preskočimo dolgo vrsto verižnih pojavov se bodo v končni fazi zopet pocenili semplerji, kar bo pomenilo, da se bo lahko vsak pokovec pečal z nečim, kar je samo po sebi zadostno, da se že da po malem primerjati s punk, rap in house trendi, ki so svoje čase neizbrisno vplivali na celotno popularno in nepopularno glasbo.
Techno pravzaprav ni nič novega. Površno gledano gre za glasbo, zelo podobno acid-house produkciji, le da je zdaj dobila novo ime in odprta vrata iz underground getoiziranosti. Zaradi lahko dostopne tehnologije in neštetih možnosti na področju kreativnosti pa bo v devetdesetih še bolj odprta za mešanje z drugimi glasbenimi zvrstmi. Sploh bi naj bil cros-sover, torej medsebojno mešanje trendov, nekakšen žanrski Babilon postal prav tisto področje, kjer se bo v prihodnje zgodilo največ zanimivih stvari. Poleg tipičnih
-predstavo o novih crossover dogodivščinah. Predvsem je pri vsej stvari najbolj razveseljivo, da je možnosti res ogromno in da je zopet prišlo do izraza imeti idejo, imeti denar za realizacijo pa je postalo drugotnega pomena. In to je šele začetek.
sedbi po odhodu vokalista H. R.-a. Mosley je pred tem pel v skupini Faith No More.
WEEN, odštekani ameriški duo, »bend ki obvlada vse glasbene stile«, je izdal nov album za založbo Shimmy Disc. Naslov albuma je »The Pod«.
NOVICE
VIDENO
PUBLIC IMAGE LIMITED
nameravajo kmalu izdati novi album. Pri založbi Virgin, ki se bojda nahaja v velikih finančnih težavah, je že izšel single z naslovom »Cruel«. Zdi se, da se oboji, založba in PIL nahajajo pred veliko preizkušnjo. Prvi bodo poskušali obstati, drugi pa po daljšem času izdati nekaj zanimivega in užitnega.
THE CULT so izdali EP v omejeni nakladi. Na njem se nahajajo pesmi »Heart Of Soul« (akustična in originalna verzija), »Earth Mofo« in »Edie (Ciao Baby)«.
Hi
EMF se grejo rock.
Tudi EMF nameravajo izdati EP. Na njem bodo štirje posnetki, ki bi naj predstavili rockovsko plat tega benda. Imenoval se bo »Unexpla-ined«. Znano?
NICK CAVE bo po več kot letu molka izdal nov album pri založbi Mute. »Henry s Dream« kot se LP imenuje, je bil posnet v Los Angelesu, produciral pa ga je David Briggs, ki sicer sodeluje z Neilom Voungom.
Umrl je WILLIE DIXON, legendarni pevec in pisec blu-esa. Mož, ki je vplival na imena kot so Bo Diddley, Muddy VVaters, Hovvling Wolf, Sonny Boy VVilliamson in Chuck Berry je bil eden izmed začetnikov in živečih legend bluesa. Njegove pesmi so prirejali Rolling Stones, Led Zeppelin, Van Morrison in The Cream.
KMFDM: Kili Motherfuc-king Depeche Mode — techno je IN!
Altern 8 ali Orbital, trenutnih ljubljenčkov britanskega glasbenega tiska namreč obstajajo tudi bendi, ki povezujejo na videz nezdružljive komponente v novo, do pred kratkim še neobstoječe oblike. Nemški bend KMFDM kot nalašč sodijo v to skupino. Hardcoreovski riffi, reggae ritmi in semplirani Hendrix v pesmi »We Must Awaken« daje morda dovolj jasno
BAD BRAINS: Rastameni imajo težave s pevci.
BAD BRAINS so se razšli s pevcem Chuckom Mosley-em. Mosley je pred letom dni pridružil chichaški HC za-
MARŠ FESTIVAL, 21. 2.
ŠTUK MARIBOR
Končno se je po vseh čudnih letih, ko so v Mariboru uspešno zatrli rockn’roll, kar je strukturam uspelo predvsem z večkratnim zapiranjem in sesuvanjem prizorišč (klub MKC, rock klub Gustav, ki je še vedno zaprt in delno tudi ŠTUK, ki se je ob pomoči mariborskih kulturnih politikov obglavil kar sam), spet odprlo koncertno nebo. In sicer je nov balon uspel dvigniti petkov koncert na ŠTUK-u, ki ga je organizirala agencija MARA (projekt radia MARŠ), generalni sponzor pa je bila Socialdemokratska mladina, na katerem so nastopili: Argoth iz Maribora, D’Kroniks s Ptuja, Nuit iz Maribora, Overflovv iz Koprivnice, Strelnikoff iz Celja in Miladojka Vouneed iz Ljubljane.
Navadno je veljalo, da so rock koncerti v Mariboru skrajno samomorilski posel, saj razen v redkih primerih organizatorjem nikoli ni uspelo pokriti stroškov. V mislih nimam komercialnih projektov, ampak npr. nikoli ne bom pozabil, da je beograjska Disciplina kičme pritegnila manj kot petdeset obiskovalcev. A sedaj se je nekaj obrnilo na glavo in že pol ure po začetku več ni bilo mogoče kupiti vstopnic.
Led so prebili Argoth, ki se trudijo veslati po vodah dar-ka, vendar so to pot naleteli na gluha ušesa. Zato sta pevca - deklamatorja po dveh s playbackom podloženih komadih užaljena nad publiko in vsem vesoljnim svetom demonstrativno zapustila oder. Verjetno marsikomu v veselje, saj je njuno svetobolje šlo težko v ušesa. Tako so D’Kroniks prišli prej na vrsto.
Instrumentalna skupina, ki čvrstvo ostaja v rock okvirjih, gradi svojo glasbo na dialogih med posameznimi instrumenti predvsem saksofon - kitara, in maratonskih kitarskih solih. Zadovoljivo tehnično znanje jih napravi zanimive za komad ali dva, a na žalost jim težko sledimo dlje, razen če nismo vsekani na takšno glasbo. Izleti v glasbeno ropotarnico in preigravanje nekaterih rock klasikov jih skušajo približati publiki, vendar kaj več od simpatij niso poželi. Vsaj ma-
lo bi morali na vajeti privezati solo kitarista, ki včasih res ne ve za pravo mero.
Nuit, ki so sledili, so presenetili. Iz svojih patetičnih dark labirintov so očitno prišli na svetlo in zaprašili pol ure z energijo nabitega frazi-ranja, nekje med PIL in zgodnjimi Bauhaus, ki so mu dodali lasten obraz. Presenečeno občinstvo se je razvnelo, začelo migati in dobilo zalet za mladce iz tujine - hrvaške skupine Overflovv.
Lani so izdali svojo prvo ploščo in nastopili tudi na Novem rocku. Obetavno. In v Mariboru so podrli vsa pričakovanja. Njihov glasbeni stroj je mlel 120 na uro in v izvrstni uigranosti ter kompaktnem muziciranju izpljunil pristaše, ki so začeli svoj priljubljeni šport - skakanje z odra. Izvrstno in prava lekcija.
'
OVERFLOW: Mulci iz Koprivnice žgejo sto na uro. Novo ploščo jim bo produciral producent od Fugazi.
LOU REED: Na MARŠU ga radi slišijo.
Njihov veter so zajeli Strelnikoff in nadaljevali v ubijalskem tempu. Dvorano so nabili s svojima pevcema, kitaristom, saksofonistom in ma-šino, da zvok ni pustil nikogar pri miru. Pravkar snemajo novo ploščo, na koncertu pa še vedno obvezna Too drunk too fuck. Pristaja kot pribito.
Teren za zvezde, Miladoj-ko Vouneed, je bil postlan kot še nikoli. Idealno stopnjevanje programa in izbor skupin ter zanimivost - povezovanje, ki je zakrilo premore (spet MARŠ in njegovi spikerji) - so pripravili vse potrebno za let v nebo. Novi komad, nato pa Real Love in
radio
slovenj gradeč
UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO
izpad elektrike. In nato spet, dokler niso žalostni šli z odra. Prisotni niso mogli verjeti. Zaradi napake pri oz-vočevalcu. Cmok v ustih. Žur pa je kljub vsemu bil odličen, mnogim odprl glave in ušesa in pokazal, da še obstajajo kraji, kjer se bo igral rock. Tragedija z Miladojko, pa se bo po mojem občutku zelo hitro odlepila.
Peter Tomaž Dobrila
KUD IDIJOTI
23. 2., KLjUB Celje
Med redke bende, ki nekaj let že pregovorno napolnijo celjski Kljub gotovo sodijo neutrudljivi Puljani. O njih ni treba veliko govoriti, kot ilustracijo bi morda lahko omenili le to, da gre za prepričljivo najboljši punk bend na Hrvaškem, pa tudi v ostalih republikah in državah bivše Jugoslavije jim ne bi našli para. So tudi eden izmed redkih bendov, ki že desetletja ustvarja povsem tipično in prepoznavno glasbo, obilno prežeto z njim lastnim humorjem, kar oboje daje zaščitni znamki KUD Idijoti nezamenljiv pečat.
Idijoti so tokrat zaradi že notorične omejitve trajanja koncerta do desete ure zvečer igrali le dobro uro. Pomlajeno celjsko občinstvo je po krajšem ogrevanju zaživelo kot se takšnim koncertom poda in popolnoma opravičilo trditev, da se prirejanje koncertov zopet izplača. Idi-jote sem imel priložnost videti že nekajkrat in brez pretiravanja lahko zapišem, da je od njih komajda možno pričakovati slab koncert. Tokrat so Istrani predstavili tudi nekaj pesmi z njihovega novega albuma, posnetega že pred pol leta, ki pa zaradi vojne še ni izšel. Bojda naj bi se to zgodilo v aprilu, ko bodo Idijoti tudi odšli na turnejo po Nemčiji. Mimogrede, potrditev njihove nesporne kvalitete je tudi dokaj številčno občinstvo, ki so ga Idijoti našli v Švici in Nemčiji. Še o koncertu: na veliko zadovoljstvo tistih, ki bend poznajo že dlje časa je bilo moč slišati še komade Mi smo ov-dje samo zbog para, Zbogom Marija, Hočemo cenzuru ter, jasno, Bandiera rossa. Dodatek je bil, zaradi že omenjene časovne stiske žal precej kratek. Morda bo naslednji koncert Idijotov v Celju že lahko vsaj za pol ure daljši. Bendi razreda, v katerega sodijo KUD Idijoti namreč lahko igrajo tudi uro in pol, ne da bi postali dolgočasni. Še več,	običajno se pravo
vzdušje razvije v drugi polovici koncerta in Idijoti vedo, kako	se ustvari	pravo
vzdušje.
ZDA (Billboard) — albumi
1.	NIRVANA - Nevermind
2.	GARTH BROOKS - Ropin 'The Wind
3.	MICHAEL JACKSON - Dangerous
4.	HAMMER - Too Legit To Quit
5.	GARTH BROOKS - No Fences
6.	U2 - Achtung Baby
7.	BOYZ II MEN - Coole-yhighharmoney
8.	METALLICA - Metallica
9.	MICHAEL BOLTON - Time, Love And Tenderness
10.	MARIAH CAREY - Emo-tions
DELO
Velika Britanija (NME)
— neodvisni albumi
1.	TEENAGE FANCLUB
-	Bandwagonesque
2.	PRIMAL SCREAM - Scre-amdelica
3.	LUSH - Spooky
4.	THEPAPY? - Pleasure Death
5.	MY BLOODY VALENTINE
-	Loveless
6.	HOLE - Pretty On The In-side
7.	NIRVANA - Bleach
8.	StETINENNE - Foxbase Alpha
9.	CARTER USM - 101 Dam-nations
10.	MERCURY REV - Yerself Is Steam
Velika Britanija (BME) — singli)
1.	WET WET WET - Good-night Girl
2.	KYLIE MYNOGUE - Give Me Just A Little More Time
3.	2 UNLIMITED - Tvvilight Zone
4.	THE PASADENAS - l’m Doing Fine Now
5.	CURTIS	STIGERS
-	I Wonder Why
6.	SHAKESPEARE’S Sl-STEMS - Stay
7.	THE VVONDER STUFF
-	Welcome To The Cheap
8.	KICKS LIKE A MULE
-	The Bouncer
9.	THE PRODIGY - Everybo-dy In The Palače
10.	JAMES - Born Of Frustra-tion
Velika Britanija (NME) - albumi
1.	WET WET WET - High On The Happy Side
2.	SIMPLY RED - Starš
3.	GENESIS - We Can’t Dane
4.	OUEEN - Greatest Hits II
5.	LISA STANSFIELD - Real Love
6.	NIRVANA - Nevermind
7.	SCOT VVALKER/THE WAL-KER BROTHERS - No Re-grets
8.	TINA TURNER - Simply The Best
9.	LUSH - Spooky
10.	CE CE PENISTON - Fi-
Slovenija — Lestvica ultrazvočnih erozij radia MARŠ
1.	CURVE - Clipped
2.	RED HOT CHILI PEPPERS
-	Under The Bridge
3.	INFECTIOUS GROOVES
-	Punk It Up
4.	MEAT PUPPETS - Sam
5.	LET 3 - El Desperado
6.	LOU REED - What'sGood
7.	CASSANDRA COMPLEX
-	What Can I Do For You
8.	AMERICAN MUSIČ CLUB
9.	PUBLIC ENEMY - Shut Em Down
10. MORDRED - Falling Away
Slovenija — Vibratorjeva lestvica Koroškega radia
1.	DON MENTONY BAND
-	Mrtve rože
2.	SOKOLI - Še je čas
3.	1 x BAND - Prva zapoved
4.	U'REDU - Le en dan
5.	SEX GUNFIGHTERS
-	Greznica
6.	MIZAR - Svjat Dreams
7.	CENTER ZA DEHUMANIZACIJO - Hanging Para-dise
8.	KUD IDIJOTI - Hočemo cenzuru
9.	RDEČI BARON - Sexopati
10.	BULDOŽER - Vojno lice
DP REKLAMA, opravljanje storitev s področja ekonomske propagande in trgovine. CEUE, Ul. XIV divizije 6
- ^
nally
H0V£ .DOBA
Spoštovani gospod Rojec,
Še naprej
protidelavska
in
protisocialna
oblast!
Predsedstvo Delavske stranke Slovenije je na svoji seji 21. februarja ocenilo zasedanje slovenskega parlamenta ter nastope nekaterih poslancev in zgroženo ugotovilo, da poslanci vladajoče koalicije narobe razumejo svoj volilni mandat, še bolj pa politično kulturo in parlamentarno demokracijo. Predsedstvo meni, da poslanci v svoji egoistični borbi za oblast, za takšna umazana podtikanja, omalovaževanje nasprotnega kandidata, neusmiljeno medsebojno obračunavanje, resnično nimajo mandata volilcev. Očitno se ne zavedajo, da s takim obnašanjem najbolj škodujejo le sebi in svoji stranki. Se bolj žalostno pa je, da ne poznajo niti nove Ustave Republike Slovenije, ki so jo sami sprejeli.
Delavska stranka Slovenije obžaluje, da predlagani kandidat za predsednika slovenske vlade mag. Marko Voljč ni dobil potrebne podpore v parlamentu. Tako, na nesrečo delavstva in gospodarstva, ostaja na oblasti še naprej protidelavska in protisocialna oblast, kateri je največja neznanka ekonomska politika in razvojna opcija mlade države Slovenije.
Predsedstvo Delavske stranke Slovenije sklepa, da bodo rezultati glasovanja ter dogajanja v parlamentu in vladi Republike Slovenije nasploh, v nadaljevanju našega političnega in družbenega življenja, povzročili še večje poslanske zdrahe in ministrske igre ter strankarsko mešetarjenje. Rezultati glasovanja pa so zlasti neugodni zaradi tega, ker ne prinašajo nikakršnih kakovostnih strukturnih sprememb. Prav nasprotno: vsi računi bodo izstavljeni delavcem in davkoplačevalcem v Republiki Sloveniji. Na drugi strani pa se bo agonija na vsej črti še bolj poglabljala, škoda pa bo vsak dan večja.
Delavska stranka Slovenije spoštuje parlamentarno demokracijo in se ne bi vtikala v delo parlamenta in nastope posameznih poslancev, če bi bila gospodarska in socialna slika povsem drugačna, kot je danes. Tako pa nas skrbi, da bodo volilci na nek drug način povedali: »dost vas mamo, treba vas je razpustiti!«
Vladajoči koaliciji odrekamo pravico, da zastopa interese naših članov, saj se bodo ti lahko izrazili in uveljavili šele z izvolitvijo naših poslancev, pa čeprav nekatere stranke vladne koalicije zadnje čase vlivajo v svoje programe različna socialdemokratsko obarvana gesla, da bi še naprej privabljale v svoje vrste delavce in zlorabljale njihovo zaupanje. RAJKO LESJAK, predsedstvo Delavske stranke Slovenije
Sejmarji na travniku
V vašem cenjenem listu v številki z dne 12. 2. 1992 ste v članku z naslovom SEJMARJI NA TRAVNIKU novinarja Braneta Piana, med drugim zapisali, da na direktno vprašanje o razlogih, ki lahko medna-
rodni obrtni sejem odpeljejo iz Celja, »Več ne pove, le še toliko, da se nekateri občinski veljaki s svojimi prijatelji iz republiških virov trudijo največji obrtniški sejem v Sloveniji stlačiti v lasten žep.«
Zaradi resnice se čutim dolžnega povedati, da mi Vaš novinar ni postavil ne direktnega in sploh nobenega vprašanja. Z Vašim novinarjem nisem bil v kontaktu. Z moje strani ni prejel niti mogel sprejeti kakršenkoli odgovor. Toliko v pojasnilo javnosti ali tistim, ki bi se lahko čutili prizadete.
Ob tej priložnosti želim dodati, da je bil dne 5. 2. 1992 sestanek predstavnikov Občine Celje, Obrtne zbornice Ljubljana, Gospodarske zbornice iz Celja in STEPA, kjer sem sodeloval in kjer je, kot je razvidno iz zapisnika, ki ga je zapisal predstavnik STEPA, prišlo do treznih zaključkov tako glede priprave sejma MOS 92, nesporazumov o obračunu sejma MOS 91, skupnega sodelovanja na sejmih 1993, kakor glede eventualne ustanovitve skupnega sejemskega podjetja s sedežem v Celju.
Tako, kot na drugih področjih, tudi na področju sejemske dejavnosti, nastaja v slovenskem in sosednjem prostoru huda in že kar neizprosna konkurenca. Tako smo v Celju pred nalogo, da doseženo ohranimo in poskušamo naše prednosti v interesu vseh partnerjev, tudi obrtne zbornice in njenega podjetja STEP, kar najbolje izkoristiti.
S spoštovanjem!
ANTON ROJEC, dipl. iur., Celje
dovolite, da vas spomnim na novoletni sprejem za novinarje, ki ste ga kot celjski župan pripravili ob prehodu starega v novo leto. Prav tam sem vam v pogovoru zastavil vprašanje o »poskusih privatiziranja« Zavoda Golovec in Mednarodnega obrtnega sejma. Jasno ste dali vedeti, da vam je problematika znana, da se s poskusi privatiziranja na Golovcu ne strinjate, konkretneje pa o imenih, ki so v to raboto vpletena, niste želeli govoriti. Ker v vašem pismu tudi ne zanikate, da o zadevi ne bi ničesar vedeli, me še toliko bolj čudi, da niti tokrat javnosti ne razložite vsega, kar vam je kot županu gotovo znanega. Lep pozdrav.
BRANE PIANO, odgovorni urednik
Ne uživajte regrata!
Prebivalce južne tretjine občine CELJE, zahodne polovice občine ŠENTJUR, in vzhodne tretjine občine ŽALEC, opozarjamo, da naj ne uživajo regrata.
Regrat je na teh območjih obremenjen s težkimi kovinami, PCB-jem, rakotvornimi organskimi substancami in fiuor-jem, prav tako pa poleg že znanimi črnobilskimi radionukle-idi tudi še z radionukleidi cin-karniške proizvodnje titana (bele megle).
JANEZ ČRNEJ, Društvo za varstvo okolja Celje
Spoštovani urednik,
še kako drži izrek Prišla je doba, da se karikaturist sproba. Po priznanju Slovenije so se v Avstriji odločili, da uvozijo karikaturista iz Celja. Tako sem zdaj tu, da kot njihov gost rišem turiste, smučarje ves mesec. Hrano, pijačo in spanje imam brezplačno, pa še nekaj honorarja dobim. Nič se ne pritožujem. Toliko in lep pozdrav.
P. S. Pošiljam vam nekaj lepih zimskih razglednic.
MILAN ALAŠEVIČ, Celje, zdaj Schladming
NOVEJŠI FR. SUHAR
OKUSNEGA
PISANJA
NEPRO-
FESIONALEC
PESNIK
JARC
KRIŽANU:
STROGA
GRAJA
PRITOK
VOLGE
GR. BOG VOJNE
DEL
STOPALA
»KING«
COLE
ZATREP
V
BOHINJU
OZNAČITEV
BISTVENIH
LASTNOSTI
ARABSKO M. IME
MESTO V ROMUNIJI
VEČANJE
BRAŠNO
VOZARNA ZA TRAMVAJE
TOVARNA V MARIBORU
HERCE-
COVEC
VELIKA
GMOTA
GLASB.
ZNAMENJE
PRVI
IGRALEC
TEMAČ-
NOST
SVETOVNO
PRVENSTVO
NT-U
VERDIJEVA
OPERA
AMERIŠKA
PEVKA
(DIANA)
DOLENJSKA”
REKA
STARO-
PERZIJSKI
KRALJ
SREDIŠČE
VRTENJA
GLAVNICA
GLASB.
POJEM
NEMŠKI
FILOZOF
(GEORG)
Nagrajenci nagradne križanke Nove dobe iz prejšnje številke
1.	nagrada: Veliki komplet slovenskih igralnih kart - Rožanc Diana, Prisojna 6, 63000 Celje
2.	nagrada: Mali komplet slovenskih igralnih kart - Dominko Nada, Š. Kuzmiča 30, 69000 Murska Sobota
3.	nagrada: Mali komplet slovenskih igralnih kart - Kolenc Anka, Rečica 78, 63332 Rečica/Savinji
Nagrajencem čestitamo, nagrade boste prejeli po pošti.
Nagradna križanka Nove dobe:
1.	nagrada: 3-mesečna naročnina Nove dobe
2.	nagrada: 2-mesečna naročnina Nove dobe
3.	nagrada: 1-mesečna naročnina Nove dobe
Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do ponedeljka, 2. marca do 9. ure.
Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke
SKRB, LOME, OMAR, VENA, FRAMASON, RELIKT, TO, AVALA, ŽABE, NORA, SORDI, KLM, KAL, AN, OV, CONNORS, LEPENKA, IT, ORANJE, ATE, VARTA, FREI, OŠTIR, FAVN

RESTAVRACIJA NAMA ŽALEC sobota, 29. 2. ob 20. uri
VESELO PUSTNO RAJANJE
z ansamblom TIP TOP
Najlepša maska bo potovala s Kompasom Žalec na Dunaj, ostale maske pa čaka veliko bogatih Naminih nagrad!
nuv^UDH
____'rT%
STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI
Časopis, ki je močnejši od papirja.
S PRILOGO IZPOD PULTA
S.O.S. IZ POSTELJE
NA VPRAŠANJA BRALCEV ODGOVARJA
Dragi Koritnik,
spremljam te že ves čas, odkar pišeš tole rubriko in moram ti reči da si čisto v redu; tvoja rubrika mi je prijetno branje.
Zdi se mi pa, da si začel v zadnjem času malce popuščati, kot da ti zmanjkuje sape. Povej mi, Koritnik, kaj je s tabo, se mar staraš? Ali pa je kaj narobe s tvojim spolnim življenjem? Običajno ti svetuješ bralcem, kaj jim je storiti. Zakaj ne bi naredil izjeme in nam zaupal, kje tiči vzrok tvoje očitne zmedenosti? Si upaš sprejeti izziv ali pa boš vrgel pismo v koš?
VINKO
Predragi moj Vinko, prijatelj moj, brat preljubi!
Le kako si uganil, da se nekaj čudnega dogaja z mano? Sem res postal tako dolgočasen? No, ja, menda bo že tako. Veš, polna luna je, marsikaj se dogaja po svetu. Američani hranijo Ruse, modre čelade bodo končno prišle na Hrvaško, Slovenci menjamo mandatarje kot stare gate, le zakaj naj bi bil prav jaz popolnoma brezhiben? Toda, da mi ne boš očital strahopetnosti bom sprejel tvoj izziv in podrobno razgalil vzroke, zaradi katerih si tako v skrbeh za moje mentalno zdravje.
Dragi moj Vincenc, vem da mi ne boš verjel, ko ti bom rekel da sem zaljubljen. Ja, ja, tudi najboljšim se lahko zgodi kaj takega. Poglej, že kar nekaj časa sem na svetu. Preživel sem mnogo Kurirčkove torbice, Dneve mladosti, pretolkel sem se skozi petnajst peklenskih mesecev urnebesnega pijančevanja v JLA, preživel sem vojno v Sloveniji in tudi dejstvo, da sem zmagovalec sem športno prenesel. Videl sem Trefaltov TV variete in ostal živ, toda pri ljubezni me je zvilo. Nič več nisem tisti stari kvantač, kletvice se od mojih glasilk čudežno odbijajo nazaj v pljuča. Zaradi tistega čudovitega dekleta sem ostal brez besednjaka. Upam, da me bo urednik razumel in me ne bo nagnal. Kaj morem, ko pa se mi namesto kvant po glavi podijo le še čebelice, cvetice, travniki in gmajne, studenčki, ajda in rž. Ker se zavedam, da takšne reči ne sodijo v mojo rubriko, bom poskušal tvoje razočaranje potešiti z nekaj nespodobnimi besedami: čunka, fuk, bingelj, ziza, otepač, nategovanje, finka, predvolilni boj, kavs, joški, mufna. Upam, da je zdaj Vinko sit in Anton cel.
SEKSOLOG AMATER g. ANTON KORITNIK
HOROSKOP
Oven 21. 3.-20. 4.
P3
£•31

V prihodnjih dneh boste poklicno in zasebno navezali stike, ki bodo zelo koristni. Dobili boste namreč zanimiv posel, ki vam bo prinesel finančno olajšanje. V soboto se ne spuščajte v prepir.
Srečne številke 1, 2, 11, 16, 17, 34.
Bik 21. 4.-20. 5.
Za vami je nekaj težkih dni, zdaj si | vzemite čas in o vsem temeljito premislite. Ne sprejemajte nobenih denarnih obveznosti, ne segajte pregloboko v denarnico. Koristil bi vam vsaj krajši počitek.
Srečne številke 5, 17, 18, 22, 38, 44.
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
j j JČe boste v prihodnjem tednu pre-EilAS več delavni, se vam to utegne zdravstveno maščevati, zato hitite počasi. Nekdo misli na vas in vam bo lahko v veliko pomoč, le zaupati bi mu morali bolj kot kažete.
Srečne številke 9, 10, 22, 27, 30. 35.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
Delo vam v prihodnjem tednu ne bo preveč dišalo, zato se potrudite in se skušajte dobro skoncentrirati. Popuščanje vam lahko škoduje. Lepi trenutki v zasebnem življenju bodo poskrbeli za napetosti.
Srečne številke 7, 8, 9, 10, 43, 45.
Škorpijon 24. 10.-22. 11.
V prihodnjih dneh boste kos nalo-■UlB gi, ki se vam je doslej zdela nerešljiva. Dosežek vam bo dal novih spodbud, ki jih s pridom izrabite. Niso izključena presenečenja. Pazite na denar in dokumente.
Srečna številka 3, 4, 13, 23, 28, 40.
Strelec 23. 11.-21. 12.
Hitra in odločna poteza vam je prinesla, kar ste želeli, izogibajte se, da bi v vsem delali po istem vzorcu. Ob koncu tedna boste rahlo razočarani. Nekdo vas skuša onemogočiti, a ne bo uspel. Srečne številke 11, 13, 15, 26, 36, 37.
Rak 22. 6.-22. 7.
jZdi se vam, da vas partner zapostavlja, vendar mu ne delajte krivice. Ob koncu tedna boste doživeli lepo presenečenje. Pazite na prehrano in poskrbite za svoje boljše telesno počutje. Srečne številke 11, 12, 22, 23, 27, 40.
Kozorog 22. 12.-20. 1.
Če svojih načrtov ne boste uresni-||t3 čili kar takoj, še to ne pomeni, da niste uspešni. Vsako odločitev dobro premislite, nič ne dajte' na nasvete od strani. Ob koncu tedna boste poželi odobravanje.
Srečne številke 1, 7, 8, 15, 25, 34.
Lev 23. 7.-23. 8.
V stikih z ljudmi ste zelo nezaupljivi. Vaša nestanovitnost ne bo imela dobrih posledic, ker boste izgubili dobrega prijatelja. Z denarnimi izdatki ne pretiravajte, ker bo stiska še trajala. Srečna številka 1, 8, 9, 14, 31, 32.
Vodnar 21. 1.-19. 2.
Grozijo vam nesoglasja s partner-jem, ker preveč pričakujete. Zadržujte delovni tempo v poklicu, dokler si ne boste vzeli počitka. Upoštevajte želje partnerja in se v soboto nekoliko poveselite.
Srečne številke 11, 14, 19, 21,39, 44.
Devica 24. 8.-23. 9.
Vsakdanjost vas dela nezadovoljne, a ne mislite samo nase. V prihodnjih dneh si boste na jasnem o pomembni stvari. Ob koncu tedna vas čaka presenečenje. Pazite na zdravje, bodite previdni v prometu.
Srečne številke 1, 11, 14, 18, 25, 39._
Ribi 20. 2.-20. 3.
Zdaj bi se lahko odpravili na predvideno potovanje, druge načrte raje prespite. V prihodnjih dneh vam lahko povzroči nekaj težav neka malenkost, zato nič ne prepustite naključjem. Srečne številke 2, 7, 23, 31, 36, 42.
N0VA.90BA
_________
BESEDE UMETNIKA
dhabo
JANČAH
(...) Iz Kleistove veseloigre o razbitem vrču se lahko že takoj na njenem začetku poučimo o sledečem: usodni kamen spotike nosi vsakdo v samem sebi. Ta nauk si je vsekakor treba vzeti k srcu, če govorimo o starih nacionalizmih v novi Evropi, ki utegnejo razbiti ali pa so že razbili vrč komaj vzpostavljenega novega političnega, za hip smo pomislili da tudi kulturnega in človeškega ravnovesja (...)
(...) Stališče obdarjenih z večnostjo je jasno: krivda je kar enako porazdeljena, usodni kamen, nad katerim smo se spotaknili, smo nosili v sebi. Vsakdo, ki je začel govoriti o kulturnih pravicah svojega naroda, nosi kamen spotike in krivde, saj je to moralo naleteti na odgovor, prav tako je s stališča večnosti enako kriv tisti, ki se je zavzemal za politične svoboščine in kaj tvegal za demokratično družbeno ureditev, kot tisti, ki je zatiral. Prej je manjšina zatirala večino, zdaj manjšina večino, in tako naprej, zares do večnosti. Na koncu bomo res lahko ugotovili samo to, da je vrč razbit. (...)
(...) Pisateljska srečanja, ne samo tako znamenita, kot je bil blejski kongres PEN pred petindvajsetimi leti, so bila zmeraj tudi poskus osvobajanja pred strahom. (...)
(...) Pisatelji ne nameravamo sejati strahu pred novimi strahovi, ki se rojevajo v naših zaznavah. Radi bi samo zastali pred novimi dilemami, kjer bosta znova na preizkušnji človekov strah in pogum, radi bi prisluhnili tistemu bitju srca, ki ga zgodovina ne sliši, literatura pa s svojimi subtilnimi odzivi zelo natančno. (...)
Izbral Slavko G a bere
KNJIGE
ZGODBA
0 PORAŽENCIH
Raymond Carver: PERESA. — Izbor Igor Zabel, Aleph, Ljubljana 1991.
Čeprav se Raymond Carver ni vključeval v nobeno literarno strujo svojega časa, je s svojo izrazito in prepoznavno pisavo, pa tudi z značilnim izborom tem vplival na celo vrsto mlajših pisateljev, ki se niso identificirali s sofisticiranim in eruditskim pisanjem profesorjev kreativnega pisanja, avtorjev ameriške metafikcije. Carver je šel svojo pot; namesto načitano-sti in pompoznih tem je za njegovo pisavo značilna minimalna, asketska uporaba jezikovnih sredstev; njegov stil je preprost, vendar precizen in do kraja pretehtan, jezik pa nepoetičen, banalen, vsakdanji - prav takšne so tudi zgodbe, ki jih pripoveduje.
Carverjevi junaki so ljudje, ki so spoznali temno plat ameriškega sna, predstavniki nižjega sloja, ki se jim življenje, namesto da bi vsak dan v vsakem pogledu napredovali, počasi sesipa, kruši, zato so nezadovoljni, tečnobni, a presenetljivo sprijaznjeni z usodo. Carver-jev junak je tisti Američan, ki gre v nedeljo zjutraj po cigarete - in se nikoli več ne vrne, saj je njegovo preživetje in životarjenje v navidez ne tako slabih razmerah nevz-
držno. Ali pa moški, ki ga po rutinskem pijančevanju ljubica postavi pred vrata. Za zmeraj. Ali nezadovoljni mož, ki sliši pikre pripombe na račun ženine teže, pa jo potem hujša in mrcvari. Zgodbe so okruški od bleščečega in divjega ameriškega življenja, so ugasli temni kosi nacionalnega sna in ponosa; čeprav se Carver ne loteva 'velikih tem, nobenih usodnih besed ni v njegovih zgodbah, pa uspeva prikazati obup in bedo malega človeka, ujetega v ustaljene navade, ki mu hkrati onemogočajo, da bi mu šlo še kdaj na bčlje, da bi se spet postavil na noge.
Čeprav asketsko jezikovno okleščene so Carverjeve zgodbe prevajalsko zelo zahtevne, saj zahtevajo ob veliki preciznosti še strašen posluh za nianse v jeziku; Igor Zabel, Igor Bratož in Mateja Kos so svojo nalogo zelo dobro opravili, Aleš Debeljak, sosed pisateljeve vdove, pa je napisal topel in za slovenske razmere zelo oseben esej o Carverjevi literaturi in o njegovi slavi in slovesu med pisateljskimi kolegi. V času, ko je velikih avtorjev vse manj, so prevodi velikih in spretnih peres kratke zgodbe še pa še dobrodošli.
Matej Bogataj
RAZSTAVA SOCIALNA GRAFIKA V VVEIMARSKI REPUBLIKI V MESTNI GALERIJI V LJUBLJANI
KRIK VSAKDANJOSTI
Razstava nemške grafike in risbe iz časa VVeimarske republike med leti 1918 in 1933 v Mestni galeriji v Ljubljani je nedvomno dogodek za likovne sladokusce in pomemben ljubljanski galeristični projekt. Pripravili so jo v sodelovanju z Inštitutom za mednarodno sodelovanje iz Stut-garta, zbirka pa predstavlja eno najzanimivejših in svojevrstnih umetniških obdobij v slikovitem likovnem razvoju našega stoletja.
V Ljubljano so pripeljali risbe in grafike iz Stuttgarta in Berlina in tako občinstvu ponudili v ogled značilno atmosfero tako imenovane nove stvarnosti (Di neue Sac-hlichkeit) ali magičnega realizma, likovne smeri po prvi svetovni vojni, ki je formalno poudarjala iluzijo plastičnosti in iskala naturalistični detajl, vsebinsko pa je bila raz-
peta med socialo in satiro, erotiko in ilustracijo umazane vsakdanjosti in razvrata.
Vojna je prekinila polet avantgarde, kubizma, futurizma, konstruktivizma in dadaizma in vtisnila v ustvarjalce pečat izpraznjenosti, gro-ženosti, posebno travmo, še posebej značilno za nemške likovne umetnike. In tako blizu naši po lanskoletni groz-
ljivi vojni izkušnji, ki še sedaj v najbolj zverinski razsežnosti divja le nekaj deset kilometrov vstran.
Umetnost nove stvarnosti neposredno razkriva socialne, ekonomske in politične razmere povojne Nemčije, slikarji čustveni ekspresionistični naboj usmerjajo v oblikovanje agresivnih sporočil družbi in o družbi, ki jo vidijo globlje od drugih. Niso se postavili na vzvišen piedestal, temveč so prodrli v pore ljudskega življenja in nehanja, se približali načinu izražanja ljudskega srda v grafitih in močno vplivali na dvajseta leta v Nemčiji.
Ne glede na podčrtani an-
gažma in neposredno govorico črte in grafike je bil to čas velikih umetnikov, velikih mojstrov Georga Grosza, Maxa Beckmanna, Ota Dixa, Heinricha Hoerleja, Georga Scholza, Christiana Schada, ki so v veliki meri vplivali tudi na sočasno umetnost sosednjih držav in na Slovenskem sprožili pravo likovno gibanje, likovno novo stvarnost. Nastala so imenitna dela bratov Kraljev, bratov Vidmarjev, opus Vena Pilona in podobe Franca Stiplovčka. In dokazali so, da umetniški angažma ni literarno sporočanje, temveč upor proti brezumju, krik in protest zoper umazano vsakdanjost.
SPLIT: GRADBENI PODVIG STOLETJA
PLAČA IZ RUŠEVIN
V prihodnjih nekaj mesecih bodo z jugovzhodnega dela Dioklecijanove palače v Splitu odpeljali velikanske količine kamenja in tako končno po mnogih stoletjih javnosti pokazali celotno, skoraj dva tisoč štiristo kvadratnih metrov prostrano podkletitev. Ker je antična mojstrovina po Unescovi lestvici prvovrstni kulturni spomenik, pričakujejo pri svojem gradbenem podvigu stoletja, kot ga v Splitu imenujejo, obilno mednarodno finančno pomoč.
Po temeljitih in strokovnih pripravah ne pričakujejo posebnih presenečenj, kar pa še ne pomeni, da bodo arheologi, konzervatorji, umetnostni zgodovinarji in drugi strokovnjaki stali križem rok.
Še kako budno bodo nadzorovali, da ne bi skupaj z zemljo in kamenjem odpeljali morebitne arhitekturne okra-
ske, keramiko, kovinske izdelke in podobno.
Po izkopu, odpeljati bo po ocenah treba okoli štiri tisoč kubičnih metrov materiala, se bodo lotili rekonstrukcije zidov in obokov, vgradili bodo ustrezno izolacijo, vodovodno in električno omrežje in ventilacijski sistem. Očiščene in zaščitene podzem-
ske dele jugovzhodnega dela palače bodo izkoristili za visoko donosne komercialne dejavnosti.
Najpomembnejše je seveda vprašanje, od kod dobiti denar za tako velik in tako zahteven gradbeno kulturološki projekt, ki bi ga morali prestaviti v precej daljno prihodnost, če se ne bi nekatere pametne glave v Splitu domislile, da v svetu obstajajo inštitucije, ki so takšne podvige voljne kreditirati pod zadosti ugodnimi pogoji.
Eden od sedmih podprojektov v okviru Integralnega ekološkega projekta Splita in Kaštelskega zaliva nosi naslov Arhitekturna dediščina, v njem pa je seveda zgodo-
vinsko jedro Splita in tamkaj Dioklecijanova palača. Mednarodna banka za obnovo in razvoj je brez oklevanja pristala, da bo s 300 tisoč dolarji in še s 30 tisoč dolarji Evropske investicijske banke financirala vse doslej napravljeno, to pa je skupaj približno polovica potrebnih naložbenih sredstev. V Splitu ob tem pričakujejo tudi precejšnje kredite Svetovne banke iz VVashingtona, prepričani so, da bodo velik zalogaj uspešno pripeljali do konca in dodali novo vrednost najslavnejšemu spomeniku Dalmacije, oblikovanem v povezavi razkošne orjaške cesarske vile in utrdbe iz 3. stoletja našega štetja.
PSEVDOEKSOTIKA BORIJA ZUPANČIČA
UMETNOST JE RESNICA,
KI NAM OMOGOČA VIDETI LAŽ
V celjski galeriji Leonardo je že od decembra 1991 na ogled razstava z naslovom »Psevdoeksotika«, na kateri razstavlja ciklus dvanajstih slik samostojni ustvarjalec Bori Zupančič. Slikar poskuša prodreti s samosvojo umetniško smerjo, ki jo je poimenoval psevdorealnost ali umetnost relativizma. Bori je pokazal samoniklost in originalnost že na vseh dosedanjih razstavah, pred leti pa je za svoje delo prejel mednarodno priznanje v New Vorku. O umetnosti, o kateri je mogoče reči marsikaj, ima svojevrstno tezo: »Umetnost je resnica, ki nam omogoča videti laž.«
Tema razstavljenih del, nastalih koncem leta 1990, so slikarjeva notranja doživetja, predvsem stiske in travme, ki so dobile potrditev z začetkom t. i. vojne v Sloveniji. Slike so vizije bodočih dogodkov, česar se je slikar zavedel, ko jih je resnično doživel. Na njih se pojavljajo določene figure, simboli in vizualne komponente, ki so postavljene v kaotičnni kontekst. Slike poskušajo biti berljive. Figure so v dialogu, tudi seksualnem, ki je metafora za spopad med spoloma ali samo vojno, saj sta v obeh primerih prisotna tako napad kakor obramba. Slike, na katerih prevladujejo temne, zamolkle barve, izražajo neki drugi obraz lepote, ki ni kozmetičen in se spogleduje tu-
di z deformacijami.
Na sliki »Avtoportret za re-zusa« je slikar upodobil sebe (na rezusih, vrsti opic, ki so se okužile z AIDS-om, so delali prve poskuse zdravljenja proti tej strašni bolezni.) »Umetnost mi omogoča, da se vživljam v različne osebe. Tokrat sem se vživel v opico, ki dejansko ni bila nič kriva. Slika je nastala že leta 1982, ko je bil AIDS še na začetku svoje morilske poti. Predstavlja vizijo sedanje more človeštva. Včasih se mi ime za sliko rodi šele potem, ko je dokončana,« komentira Bori Zupančič.
Razstavljene slike v kombinirani tehniki (tuš, pastel, akvarel) so delane na papirju velikosti 70x50 centimetrov, kar ustvarja odprt, vendar
nevsiljiv občutek. Bori se je v zadnjem času lotil tudi večjih formatov, na katere slika tisto, kar občuti.
»Današnji svet je poln bežnih, površinskih vtisov. Nič ni resničnega, vse je fiktivno in površinsko doživljeno. Tudi relacije med ljudmi so površne. Za mojo psevdorealistič-no umetnost, ki je odsev dobe, v kateri živim, bi bilo banalno reči, da bi rad z njo opozoril ljudi na karkoli, kar
je izven njih. Gre mi predvsem za to, da na slikah pokažem tisto, kar je v meni in je na nek način moje. Kako to ljudje sprejemajo, je povsem njihova stvar. Včasih mi je celo bolj všeč, če občinstvo moja dela zavrača, kar mi je zanesljiv smerokaz, da nisem zašel v mediokri-teto.«
Franc Furland Foto: Severin
Bori Zupančič: Arhitektura domestica (karikature)
KULTURNE TERORISTKE OGROŽAJO TRG UMETNIN
GVERILA V PREOBLEKI GORIL
V preteklem letu so jih spoznali tudi v Evropi. Guerilla-Girls, skupino žena in deklet, ki so se povezale pred petimi leti v New Yorku, skupino umetnic, ki sebe imenujejo kulturne teroristke in nastopajo pod zveriženimi opičjimi maskami v enobarvnih oblačilih temnih barv. Borijo se proti rasizmu in seksualni diskriminaciji v umetnosti.
Pravijo, da danes v Združenih državah Amerike v vsakem kulturnem zavodu sedi njihova pripadnica ali simpatizerka. Njihov cilj je spraviti v red svet umetnosti, v katerem dominirajo moški, kajti dejstvo je, da povsod po svetu umetniška dela žensk prodajajo bistveno ceneje in profesionalni zbiralci mnogo bolj neradi investirajo svoj kapital v žensko umetnost. Čeprav na likovnih akademijah diplomira malodane enako število fantov kot deklet, je število njihovih razstav v večjih galerijah po Ameriki in nedvomno'tudi po Evropi zanemarljivo majhno.
Svoj pohod so Guerilla-Girls začele z velikim plakatom v obliki diplome in napisom Iščemo najvplivnejše galerije, ki so predstavile žensko umetnost. New York so kmalu zatem preplavili ogromni posterji s provokativnimi napisi, ki so z velikimi ničlami označevali število žensk, ki so razstavljene v muzejih.
Na začetku so s svojo nenavadno obleko prikrivale svojo identiteto, kasneje pa je postala njihov zaščitni znak, tako kot oblačila Robina Hooda ali Supermana, se-
stavni del njihovih javnih nastopov. Četudi so si medtem priborile mednarodno priznanje, so še vedno anonimne in njihove fotografije objavljajo izključno v preobleki.
Njihovo osnovno orožje sta humor in dosledno izpeljana anonimnost, nadaljujejo pa tisto, kar so oblikovale feministične umetniške teorije sedemdesetih let. Ne zanima jih lastna kariera, temveč želijo opozarjati na diskriminacijo določenih slojev, žensk, črncev in na nesorazmerno precenjene bele umetnike.
Umetniški trg funkcionira na osnovi rasizma in seksizma, kajti številke so tiste, ki vrtijo trgovanje z umetninami, visoke prodajne cene nakazujejo velik uspeh, pravijo. In kot primer jemljejo bajno ceno 17,7 milijona dolarjev, ki jo je za eno sliko iztržil slikar Jasper Johns, medtem ko bi za isti znesek zbiralec lahko dobil kolekcijo slik 64 znanih ameriških umetnic.
Guerilla-Girls ne marajo nasilja in ne govorijo o mrž-nji, opozarjajo na razisem, na ogroženost spolov in ras, kar najdemo povsod na zemeljski obli od Indije do Amerike, od Evrope do Islandije.
RAVELOV BOLERO NA DRAŽBI
Letos pomladi, v začetku aprila, bodo z izklicno ceno šeststo milijonov lir dali na dražbo originalni rokopis, note slavne skladbe Maurice Ravela Bolero. Ta skladba iz leta 1928 prinaša naslednikom avtorskih pravic letno kar 2500 milijard lir, trenutno pa jih prejema človek, ki ni v nikakršnem sorodstvu s slavnim skladateljem.
Bolero je ena najpogosteje izvajanih skladb in poznavalci pravijo, da se vsakih petnajst minut oglasi na enem od kontinentov v eni od držav in traja štirinajst minut.
Po francoski avtorski zakonodaji je treba honorarje plačevati sedemdeset let po avtorjevi smrti in to za Bolero pomeni leto 2007. Zbiralci bodo na avkciji višali ceno in nedvomno bo ta precej nad izklicnim zneskom. Original se tačas nahaja v Združenih državah Amerike.
IZJEMOMA DVE
STELETOVI
NAGRADI
Letos so na petkovi slovesnosti v Narodni galeriji v Ljubljani izjemoma podelili dve Steletovi nagradi, najvišja slovenska priznanja za dosežke v varovanju naravne in kulturne dediščine. Prejela sta jo dr. Ivan Stopar iz Celja iz Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine, drugo pa dipl. biolog Stane Peterlin, svetovalec ministra za kulturo.
INTERVJU: BORUT JARC, NAJMLAJŠI TRENER V TUJINI
V	AVSTRIJO
V	NAJBOLJŠIH LETIH
Slovenskim poznavalcem nogometa ni treba posebej predstavljati Boruta Jarca, nekdanjega igralca NK Maribor, ki se ga ljubitelji tega športa verjetno še vedno spominjajo. Vendar je malo znano, da je pred osmimi leti nadaljeval nogometno kariero v sosednji Avstriji oziroma v nogometnem klubu Voitsberg iz istoimenskega mesta. V tem klubu je uspešno igral pet let. Pred tremi leti pa je začel trenirati prvo ekipo Voitsberga. Tako je postal najmlajši slovenski nogometni trener v tujini. Čeprav je relativno mlad, se je izkazal kot sposoben strokovnjak in zelo dober organizator igre. Sedanje vodstvo NK Maribor-Branika želi, da bi se Jarc vrnil, vendar le-ta vsaj za zdaj o tem ne razmišlja.
Dosedaj se še ni zgodilo, da bi kakšen slovenski nogometaš tako dolgo igral v nogometnem klubu v Avstriji ali drugi evropski državi. Njegova nogometna kariera v NK Mariboru je bila zelo uspešna. Kapetan moštva je postal, ko je imel 24 let. Vodil je ekipo v šestnajstini finala bivšega zveznega pokala, ko je Maribor izgubil tekmo s splitkim Hajdukom z rezultatom 1:0. Igral je tudi v znanem moštvu malega nogometa Branik-Talci iz Maribora, s katerim je osvojil lepe športne trofeje.
Vsak nogometaš želi igrati v tujini, vendar tam iščejo in sprejemajo samo preizkušene igralce, najrajši mlade. Zato je za marsikaterega nogometaša tujina velika izkušnja. Borut Jarc je imel srečo. Ker se je izkazal kot izreden igralec, je že s 24. letom podpisal pogodbo z vodstvom takrat drugoligaške avstrijske ekipe Voitsberg.
»Po vrnitvi iz vojske sem uspešno nadaljeval z igro v moštvu NK Maribora. Vendar se nisem mogel strinjati s politiko v klubu, ki jo je vodilo tedanje vodstvo. Zaradi tega sem sprejel ponudbo Voitsberga. Sedaj sem prepričan, da nisem naredil napake«, pravi Jarc.
Vaša profesionalna pot v Avstriji ni bila prav nič lahka?
»Imate prav. Že osem let skoraj vsakodnevno ali najmanj trikrat na teden prevozim 200 kilometrov od Maribora do Voitsberga in obratno, saj moram izpolnjevati svoje obveznosti do kluba. Vendar kot pravi profesionalec vedno prihajam o pravem času. Točnost je moja glavna odlika. To zelo cenijo v klubu in ni slučajno, da v njem delam osem let. Pet let sem igral v ekipi, zatem mi je vodstvo ponudilo delo prvega trenerja. Prav nič ni bilo lahko. Ko sem prevzel moštvo (v meddobju je izpadlo iz druge lige) je obstajala možnost, da zapustimo tudi tretjo ligo. No, hitro smo se popravili in sedaj smo četrti na lestvici. Medtem, ko sem igral, sem
v zadnjem času treniral mladince in kadete. To je bilo zelo naporno in odgovorno delo.«
V Avstriji je malo nogometnih trenerjev iz Slovenije?
»V Avstriji se je težko zaposliti kot trener, ker neradi uvažajo trenerje iz drugih držav. Njihovi strokovnjaki menijo, da so najboljši in ne zaupajo tujim trenerjem. To vsekakor ni dobro za avstrijski nogomet. Normalno je, da imajo njihovi strokovnjaki v svoji državi prednost, vendar imamo tudi slovenski trenerji dovolj nogometnega znanja. Zaradi tega je v Avstriji malo nogometnih učiteljev iz Slovenije, s štajerskega področja nas je samo pet«.
Vrnimo se vašemu klubu, Voitsbergu!
»Glede na to, da sem pred prevzemom ekipe delal z mladinci, sem imel nekaj izkušenj, ki so mi pomagale pri delu. Oblikoval sem generacijo domačih nogometašev, med katerimi so štirje z 20. letom starosti postali odlični igralci. Sedaj se za njih zanimajo nekateri avstrijski prvoligaši. Mislim, da je to moj dosedanji največji trenerski uspeh. Sicer v Voitsbergu živi okrog 30.000 prebivalcev. Naše tekme povprečno obiskuje okrog 600 gledalcev, kar je zadovoljivo glede na tamkajšnje prilike. Vsi nogometaši prvega moštva so zaposleni - klub jim je zagotovil delovna mesta.«
Slišali smo, da je vaš pomočnik znan mariborski nogometni strokovnjak?
»Moj dober prijatelj Berto Vabič, eden najboljših vratarjev, kar jih je imel Maribor, dela z menoj v klubu kot trener vratarjev. On je za NK Maribor odigral več kot 600 tekem. Čeprav ima sedaj 50 let, se ko je to potrebno še vedno postavi na gol Voitsberga. Tudi jaz občasno igram, saj sem še vedno dobro fizično pripravljen. Ne bi bilo pretirano, če rečem, da bi lahko igral v prvi slovenski
ligi«.
KARNEVAL : KARNEVAL : KARNEVAL
3L<
OBVISI
Ob pričakovanju najveselejšega dne v letu vam nudimo 10 do 15% popusta za vse izdelke, ki jih potrebujete za najbolj uspešno maškarado doslej
Pri nas boste našli tudi igrače vseh najbolj znanih izdelovalcev - za zadovoljstvo vaših otrok.
Via Pochlelli 3 - TRIESTE (ob Ponte Rossu)
Obrnimo se k slovenskemu nogometu.
»Slovenska prva liga postaja bolj zanimiva, kar me zelo veseli. Kar se tiče evropskega nogometa, je od njega, glede igralskega in trenerskega kadra je še vedno daleč (čast posameznikom). Slovenski nogomet potrebuje še nekaj časa, da bi napredoval, je pa na dobri poti. Smatram, da bi glede kvalitete slovenska prva liga lahko štela 12 ekip, kot tudi druga liga. No, prepustimo to NZS«.
Se boste vrnili v Maribor?
»Že osem let se vsak dan iz Voitsberga vračam v Maribor. No, šalo na stran. Rad imam svoje mesto, vsekakor tudi NK Maribor, vendar za sedaj ne razmišljam o vrnitvi. Vem, da se je sedaj v klubu
marsikaj spremenilo. Mladi ljudje vodijo moštvo, kar je zelo pozitivno. S sedanjim direktorjem NK Maribora, Željkom Fundakom, sva dobra prijatelja...«
Ali dobro zaslužite v Avstriji?
»To vprašanje je malce provokativno, toda če smo pri tem lahko rečem, da sem svoji družini zagotovil dobre življenjske pogoje tako da ni treba skrbeti za bodočnost. Žena Valerija in otroka Gina in Jimmy so navajeni moje odsotnosti in potovanja, to je za njih postalo normalno, tako da so na nek način tudi oni zaslužni za moj uspeh«, je ob koncu dodal Borut Jarc.
Mario Rossi
ANDY
shop ti.o.o.
C. Kozjanskega odreda 18 ; SUZUKI i Šentjur pri Celju
—v//>— zastopstvo SUZUKI
Pooblaščeni servis Suzuki Prodaja avtomobilov Rezervni deli in oprema
Ugodna prodaja avtomobilov iz programa SUZUKI — dobava takoj
SUZUKI SVVIFT 1,3 G S/3 vrata SUZUKI SVVIFT 1,3 GLX/5 vrat Motorna kolesa SUZUKI
GSX 600F DR-350 SM
Servis in rezervni deli zagotovljeni.	Informacije na tel.
Delovni čas od 7. — 15. ure.	063/741-338.
Arte Orafa
Zlatar, draguljar in urar:
ARTE ORAFA
Ure najboljših znamk in nakit za vse priložnosti vas pričakuje!
Via Oriani 5 - TRIESTE
NOVC,DOBA
v
ZDRAVILIŠČE V RIMSKIH TOPLICAH JE ŠE VEDNO PREPOVEDANO OBMOČJE
ZASTRAŽENO ZDRAVILIŠČE
Medtem, ko Slovenija išče svojo celostno promocijsko podobo za prodor na svetovno turistično tržišče, ostaja velik zdraviliški kompleks v Rimskih Toplicah še vedno v rokah Ministrstva za obrambo Republike Slovenije.
Občina Laško si z ustanovitvijo nove delniške družbe prizadeva razviti se v turistično zdraviliški kompleks, vendar si zemljišče Zdravilišča Laško želi prilastiti Republika Slovenija, Rimske Toplice pa ministrstvo za obrambo.
Vojaško zdravilišče
Zravilišče v Rimskih Toplicah je bilo do zadnjih osamosvojitvenih dneh v rokah Zvezne vojaške uprave. Zapleti ob umiku jugoslovanske vojske so se na srečo dobro razpletli. Center za medicinsko rehabilitacijo je ob odhodu vojske ostal nepoškodovan in z vso medicinsko in ostalo opremo, ki jo je imelo zdravilišče.
Da je ostalo zdravilišče in vsa oprema neokrnjena ima prav gotovo veliko zaslug občina Laško. Ob sodelovanju predstavnikov iz Republiškega Ministrstva za obrambo, so predstavniki občine stopili v neposreden stik s sanitetno upravo v Beogradu in s samim predsedstvom Jugoslavije. Tako je ob končanem umiku ostala vsa zdraviliška oprema v Rimskih Toplicah, upravljalec
objekta pa je postalo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije.
Ministrstvo vztraja
Skupščina občine Laško pa kljub temu ni zadovoljna z razpletom lastništva nad zdraviliščem. Ministrstvo za obrambo kljub zahtevam laške občine, vztraja, da ostane zdravilišče njihova last.
»Želimo, da se v teh objektih čimprej vzpostavi zdraviliška dejavnost. Vendar, ker je upravljalec zdravilišča ministrstvo, nam to dodatno otežuje celovito rešitev. Že sedaj se opaža škoda na objektih. Pripravljeni smo sodelovati pri obnovitveni dejavnosti, vendar bi želeli, da se lastništvo prenese na občino. Ustanovili smo delniško družbo Terme Laško, v sklopu katere bi zdravilišče v Rimskih Toplicah ponudili
gostom na višjem nivoju storitev kot so bile do sedaj. Zdravilišče bi želeli nameniti predvsem oddihu, zdravstveni in izobraževalni dejavnosti. Prav tako bi razširili odprti rekreativni prostor z zunanjimi bazeni,« pravi Roman Matek, predsednik IS SO Laško.
Ministrstvo za obrambo je imelo kopico razgovorov z možnimi investitorji. Pojavljajo se štirje poglavitni problemi, ki združujejo investitorje.
Najemniška pogodba kot edina možna oblika ne daje investitorju dolgoročne varnosti. Investitor bo še vedno najemnik.
Pojavlja se vprašanje kapitala. Investiranje v objekte bo zahtevalo precejšnje vsote, zato bo potrebna tržna oblini
bilo na tržnem marketingu in je neznano.
Pojavlja se problem denacionalizacije. Našel se je tudi dedič - družina Ulih iz Amerike, ki je kandidat za vračilo premoženja.
Zaradi vseh teh problemov je težko najti nekoga, ki bi se
ka koncepta ponudbe. To zdravilišče do se
ško, HIP Gorica iz nekatere banke. S to obliko bi bilo možno razpisati delnice in le tako zadovoljivo rešiti vse probleme. S takšno rešitvijo se strinja tudi republiško ministrstvo. Če se bo pogodba podpisala, se bo začelo krvavo delo,« pravi Roman Matek.
Vojaški objekt
V Rimskih Toplicah desno nad glavno cesto sameva odmaknjeno od trušča zdravilišče. Pusta okolica, ovenelo neobrezano cvetje in neočiščeni okrasni bazeni dajejo nelagoden občutek obiskovalcu, ki slučajno zaide pred mogočna poslopja. Malo više, tam pred najstarejšo vilo tega zdravilišča, stražijo opustele objekte pripadniki teritorialne obrambe. Dostop do objektov je možen le z dovoljenjem teritorialcev. Fotografiranje je prepovedano.
Zdravilišče Rimske Toplice še ni dovoljeno območje gibanja.
Jana Štrlekar Foto Severin
Roman Natek, predsednik Izvršnega sveta SO Laško
odločil zdravilišče prevzeti z ustanovljeno delniško v celoti.	družbo, ki jo sestavljajo Pivo-
»Edino možnost vidimo varna Laško, Zdravilišče La-
BRANIL SE JE IN DOBIL OSEM MESECEV STROGEGA ZAPORA
KOL IN SEKIRA
Alojz Krašek iz Zgornje Rečice pri Laškem, invalidski upokojenec, star 50 let, nam je v obupu nad sodbo celjskega sodišča, povedal naslednjo zgodbo:
»S sosedom Stanislavom B. sva bila vse do usodnega dne v dobrih sosedskih odnosih. 18. maja leta 1988 okoli 21. ure zvečer pa je na mojo posest prišel jezni Stanislav B. in me obdolžil, da sem ukradel drva. Lepo sem mu povedal, da o tem ne vem ničesar. Bil je v vinjenem stanju, grdo me je zmerjal, grozil in mi začel streči po življenju. Zelo sem se ustrašil, ko je prijel za 1,5 m dolgi kol in
z njim začel udrihati po moji glavi. Težko sem se ga branil, saj je precej mlajši od mene. Spomnil sem se njegovih besed, ko mi je pred časom povedal, da bo nekoč s kamnom v roki pričakal 60-letnega Tomaža K., našega sovaščana in mu, ko se bo vračal od maše, razbil glavo. Zato sem se še bolj ustrašil. V paniki sem pograbil sekiro in se odbranih Udaril sem ga po glavi. Kljub temu, da je
Krašek: »Sodnik mi ni pustil do besede!«
krvavel, se je usedel na motor in se odpeljal. V strahu, da bi izkrvavel, sem se odpeljal za njim. Našel sem ga kakšnih 50 m naprej na tleh. Pobral sem ga in ga odpeljal na njegov dom. Potem sem poklical rešilca in policijo. Prišla je dr. Jovičeva, ki je bila tisti večer dežurna. Oskrbela je samo Stanislava B. ker je bil nujen primer, mene pa je kar pustila. Imel sem strašanski glavobol in zelo sem krvavel. Tudi sam sem naslednje štiri dni preživel v celjski bolnišnici. Zaradi pomanjkanja prostora so me podplutega in otečenega poslali domov.«
Zdravniška diagnoza dr. Homana
Poškodbe obeh je ocenil izvedenec sodne medicine dr. Anton Homan in glede nastanka poškodb podal, da sta bila oba v življenjski nevarnosti. Pri Antonu Krašeku gre za vsaj tri hude tope udarce s kolom po glavi zlasti v predelu obraza. Diagnozo zdravnika pa je zanikala priča Stanislava B., Franc L., ki je dejal, da na obrazu Antona Krašeka ni videl, nobene poškodbe. Izvedenec sodne medicine je tudi povedal, da je s kolom, kakršnega je uporabil Stanislav B., mogoče človeka ubiti, če se ga udarja po glavi. Stanislav B. pa ima odprt prelom temenice na levi strani. Oba imata trajne posledice.
Stanislav B. proti ostalim
24. aprila je Stanislav B. uresničil svoje grožnje do 60-letnega Tomaža K., ko je ta ravno odhajal od maše. Pričakal ga je s kamnom in
s stisnjeno pestjo. Tomaž je bil tudi priča na sodni obravnavi Antona Krašeka, kjer je med drugim dejal, da zaradi fizičnega napada Stanislava B. tudi med njima teče pravda. »Stanislav B. kar petkrat ni prišel na obravnavo, na katero je bil klican,« je povedal Tomaž K. Druga priča, Ivan Š., je povedal, da ga je Stanislav B. pred tem dogodkom dvakrat napadel zaradi sporov v zvezi z zemljo. Izpovedi obeh prič potrjujeta del zagovora Antona Krašeka, da je bil Stanislav B. tisti, ki je prvi napadel, kajti očitno je, da je Stanislav B. fizično obračunaval s svojimi sosedi tudi pred tem dogodkom. »Stanislav B. je rekel, da je Tomaž Kraševec še premalo dobil in te besede je sodišče kar preslišalo,« je povedal Anton Krašek.
Sodnik mi ni pustil do besede
Anton Krašek: »Sodnik Miran Pritekelj me ni pustil do besede! Rad bi povedal, da je odvetnik Stanislava B., Matjaž Klep, v odškodninski zahtevek zapisal, da je Stanislav B. slučajno preživel. Saj sem vendar jaz tisti, ki ga je peljal domov in poklical rešilca. Zanima me tudi, kako je lahko Stanislav B. proglašen za stoodstotnega invalida, saj sem ga na lastne oči videl, kako vozi traktor in opravlja druga dela. Odvetnik Stanislava B., Matjaž Klep, mi je dal, pred pravnomočnostjo sodbe za odškodninski zahtevek štiri milijone tolarjev. Rad bi še povedal, da je mati Stanislava B., Marija B., na sodišču lagala. Njena izpoved namreč ni bila v celoti sprejemljiva, kar je
kasneje dokazalo tudi sodišče. Danes imam na glavi trajne posledice, zelo me boli glava. Boli pa me tudi srce, ko vsak dan gledam svojo ženo in hčer, kako trpita. Moj odvetnik pa je že vložil pritožbo na izid sodbe. Rad bi, da zmaga pravica,« nam je na koncu dejal Alojz Krašek.
Pravična sodba - za koga?
Sodišče je dokazno ocenilo, da sta oba obtoženca ravnala z direktnim naklepom in sta za storitev vsak svojega kaznivega dejanja tudi kazensko odgovorna. »Nobeden od njiju ni imel v času storitve kaznivega dejanja duševnih motenj, ki bi vplivale na njegovo sposobnost razumske presoje in obvladanja čustvenih reakcij in posledičnih dejanj,« je dejal dr. Jože Lokar. Stanislav B. je dobil tri mesece pogojno.
Sodišče namreč meni, da bo že pogojna obsodba tako vplivala nanj, da se bo v bodoče izogibal storitvam kaznivih dejanj, in da druga vrsta kazenske sankcije ne pride v poštev. »Stanislav B. je bil tudi na delovnem mestu večkrat klican pred disciplinsko komisijo,« je povedal Anton Krašek. Vendar pa mu je sodišče kot olajševalno okoliščino štelo dosedanjo nekaznovanost. Anton Krašek pa je dobil osem mesecev zapora. Pri odločanju o stroških tega kazenskega postopka je sodišče Stanislava B. oprostilo stroškov, Alojz Krašek pa je dolžan plačati stroške tega kazenskega postopka 5.400 SLT.
Alojz Krašek z družino se sprašuje: Ali je ta sodba res v imenu ljudstva ali ne?
Božena Balaš
MED PRVIMI BOSTE LASTNIK
PRVIH SLOVENSKIH IGRALNIH KART
KPL. 55 KART SLT 350,00 KPL. 110 KART SLT 500,00
PREDNAROČILA POŠLJITE NA NASLOV: DOPISNIŠTVO NOVA DOBA,
CANKARJEVA 5, p.p. 311,
66000 KOPER DOBAVA PO POVZETJU



NEDOVOLJENE SEČNJE GOZDOV POSTAJAJO VSE ŠTEVILČNEJŠE - —
MALI BUKOVI BOGOVI
Morda je bil že Viljem Ostrovrhar, ki je Hermanu Celjskemu obljubil, da bo s svojim lastnim gradom Svibnim Celjanom vedno na uslugo kriv, da so Svibnčani na tej in na oni strani strmega in slikovitega hriba nad dolino Sopote vsak k sebi obrnjeni. Tam, kjer je nekoč gospodaril Ostrovrhar, fevdalni posestnik večjih gradov, gospodarijo danes drugačni veljaki, pa čeprav ne na svoji posesti.
Raj le za oko
Svibno, nekdanji Schar-fenberg, si po svoji naravni slikovitosti in veličastnih razvalinah Ostrovrharjeve posesti zaluži kaj drugačno slavo, kot jo ima danes. Kraj, ki je dobrih deset kilometrov navkreber od Radeč, popotniki na Kum kaj radi zaobidejo. Tudi, če se tam ustavi noga trudnega popotnika, si nima kje odpočiti.
V edino vaško gostilno zaide kaj malo naključnih gostov. V njej ni prijetnega vaškega klepeta, tako značilnega za slovenski živelj. Edini gostinski lokal v kraju je prazen, ker domačini vanj zaradi medsebojnih sporov ne zahajajo.
Nekaj nižje je sicer tabla z vabilom na kmečki turizem, stanovalci te hiše pa kaj nezaupljivo premerijo popotnika, ki vpraša, če nudijo usluge turistom na kmetiji.
Domačini radi povedo, da je nekdanja Ostrovrharjeva posest prepletena z mejami in mejniki, ki je za nekatere bolj za druge pa manj spoštljiva. Kakor si je kdo ustvaril veljavo in sodbo o sebi.
Sedem bukev
Ludvik Strinša je eden izmed tistih domačinov Svib-nega, ki mu po stoletnih delitvah posesti ni ostalo kaj dosti zemlje. Kljub temu, da je že slavil Abrahamova leta, je na svoji skromni domačiji ostal sam s svojo sestro. Zadovoljen s svojim skromnim življenjem si ne ustvarja težav tam, kjer jih ne potrebuje. Zgodi pa se, da včasih tudi vsega ne more zamolčati.
»Ivan Ključevšek, štiri leta starejši bratranec, je na moji posesti letos nedovoljeno posekal sedem bukev. Saj, če bi to bilo prvič in če ne bi veljale kar lepo premoženje, bi morda tudi zdaj bil tiho. Toda Ivan Ključevšek mi očita, da sem požrešen, ker se borim za svojo pravico.
Če bi me prišel prosit, naj mu dam te bukve, bi mu jih dal. Kljub temu, da je on bogat, jaz pa živim tukaj tako, kot vidite.
Danes razglaša, da so te bukve njegove, čeprav dobro ve, da si je moja mati leta 1974 zase obdržala deset meterski pas po vsej dolžini gozda, ki ga je oddala Klju-čevškovim. Napisano je bilo, da mora v zemljiških knjigah spremembo izvesti oče Ivana Ključevška. Tega pa ni storil.
Tako je letos januarja Ivan posekal mojih sedem bukev in dve bukvi mejaša Blaža Perniška. Vse to smo obravnavali na poravnalnem svetu v Krajevni skupnosti. A on še danes trdi, da so bukve njegove,« je rekel Ludkvik Strniša.
V zapisniku poravnalnega sveta piše, da so sklenili, da mora Ludvik Strniša sprožiti postopek za ureditev zemljiško knjižnega stanja. Ivan Ključevšek pa mora posekan les pospraviti in se zavezati, da bo ves les plačal ali ga nadomestil z enako količino in kakovostjo.
»Šele po sestanku na poravnalnem svetu je Ivan Ključevšek ves ta les odpeljal s tovornjakom Gozdnega gospodarstva na žago. Avtomobil je imel registersko številko NM-82 173. To seje zgodilo 11. februarja ob 15.30 uri, kot sta videli soseda Kristina Vranetič in moja sestra.
Pred časom je Ključevšek nedovoljeno sekal tudi pri Slakovih. Ti so ga tožili in izgubil je.
Kot izgleda, ga bom moral tudi jaz tožiti,« je končal Ludvik Strniša.
Samo dve bukvi
Ivan Ključevšek, čil možak, ki živi v hiši, ki jo označuje smerokaz Kmečki turizem, ima v spodnjih prostorih lično urejen prostor, ki daje vtis gostinskega lokala. Izza Sanka je postregla Ivanova žena.
»Mi imamo samo tri hektarje zemlje. Običajno sekamo les le za kurjavo. Tudi tiste bukve sem nameraval imeti za kurjavo, kasneje pa sem videl, da so prelepe.
Ludvik Strniša sploh nima hoste. Takrat sem sekal v svoji hosti. Kje so meje točno nisem vedel, saj sem gozd podedoval. Od leta 1936 v knjigah ni nobenih sprememb, razen zapuščinskih.
nalnem svetu smo se dogovorili, da mi Ludvik mora dokazati da je les njegov. Nisem se zavezal, da bom les plačal ali nadomestil. To je verjetno napaka tistega, ki je pisal zapisnik,« je povedal Ivan Ključevšek.
Nikogaršnje bukve
Blaž Pernišek je tisti kmet, za katerega Ludvik Strniša
KRAJI:VNA f,Kuf'iNu^i d V I B M O — f:
poMVNAijji nver
DA I UM- 2 Kl.no;? Sli-VILKA:
ZNAK: AP/W,:M
2 A P J S N t K
poravnave a#d strankama Ludvikom Strnišo ln Ivano« KljuSevako«. kl je ta Iti drw 29.1.1992 ob 19- url v oetjfti sobi KS Svibno
Havzooi: ta Poravnalni avti « Anton Podlesnik - predsednik Hinko Medved - *Un Prane Pižaoht - član
u^vit	njSSSSr
Ujdvlit StralAt, l™, tn Zdravko KlJuLvi* i»-:m in atjaii: Blai !>«mii«, »da« JUJučotš*
68 iMkuju ra2resiti
il
ir.tfLtz-
----------------
$. Ivan ».Sr.g*,Ug>'
,	“ ’****'' >«* p°wravi. d. na bi propadal,
"	"»	«. rn nadomestil s tnsko
OR. debelino bukove^j l^, _
^-»1,	♦ i
2 enako kniiitno ^5

I>. Knctt-Medved /



Poravnalni svet, /p
Podlesnik	- . ,
Hinko Medved .-j
	
Zapisnik poravnalnega sveta, ki ga Ključevšek ne priznava.
Dva dni preden sem sekal, sem povabil soseda Blaža Perniška, da si pogledava meie.
Če so sporne, sta sporni samo dve bukvi.
Dokument, ki ga ima Ludvik, si ga je sam dal napisati. Jaz mu lesa ne bom vrnil, ker je les naš.
Lesa nisem dal žigosati, dal sem ga razrezati. Na žago sem ga odpeljal s traktorjem.
Zapisnika poravnalnega sveta nisem videl. Na porav-
pravi, da sta mu bili posekani dve bukvi. Ključevšek pa trdi, da mu jih je Pernišek dovolil posekati.
»Z Ivanom Ključevškom sva res šla gledat, kje je meja. Mejnikov ni, zato je težko natančno določiti mejo. Vprašal me je samo, če lahko poseka smreki. O bukvah ni govoril.
Za bukve, ki jih je posekal ne morem z gotovostjo trditi, čigave so; lahko so moje, lahko njegove. Res pa je, da
Da je zadeva za Svibenčane res vroča, smo se prepričali, ko smo izvedeli, da je Zdravko Ključevšek, Ivanov sin kmalu po našem odhodu šel izprašat Blaža Perniška, kaj je le-ta povedal novinarjem. Ni bil zadovoljen z njegovim odgovorom.
Prav tako se je potrudil in na dom poklical novinarja, ker se je čutil, da bi moral sodelovati pri razgovoru. Menil je, da je pri vsej zadevi sporen kmečki turizem na njegovi domačiji. Zatrdil je, da ni nobenih nepravilnosti, da ima kmečki turizem prijavljen kot podjetje. Ker je tako vztrajno zatrjeval tisto, kar ni bil vprašan, smo se hoteli prepričati, kaj ga teži.
Tatjana Stanič, referentka za drobno gospodarstvo v občini Laško je povedala, da je Danica Ključevšek podala vlogo za opravljanje dejavnosti kmečkega turizma. Prošnji niso mogli ugoditi, ker ne izpolnjuje pogojev. Kmečki turizem ima lahko le kmet, ki na svojem posestvu nudi usluge, ki jih sam pridela ali naredi.
Ludvik Podbregar, tržni inšpektor občine Laško, pozna zadevo. Že lani je Ključevškovim izdal odločbo o prepovedi obratovanja, dokler ne uredijo zahtevanih stvari. Zaenkrat nimajo pogojev za opravljanje dejavnosti kmečkega turizma. Prav tako še ni podana nobena vloga za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev. V kolikor bi bilo dovoljeno obratovanje, bi tržni inšpektor za to moral vedeti.
je vsaka bukev imela več kot en kubičen meter lesa, in da se danes prodaja uradno po devet tisoč tolarjev. Tudi meni bi te bukve prav prišle.
Mejo bi moral dati odmeriti že Janez Ključevšek, Ivanov oče. Ludvik je imel napisano, da bo deset metrov parcele po dolžini njegove. Pravico ima, da dobi, kar je njegovega.
Ivan Ključevšek pa se je delal nevednega in je bukve kar posekal,« je razložil Blaž Pernišek.
Nedvoumen
dokaz
Ludvik Strniša je predal vso dokumentacijo o sporni zadevi advokatu Konradu Plauštajnerju.
»Strniša ima popolnoma prav, kar je dokazano z dokumenti. Oče Janez Ključevšek je že leta 1974 pisal Zavodu za kataster, kjer prosi za delitev zemljišča. Takrat priznava, da je bilo deset metrov zemljišča obdržanega in ne prodanega,« je bil kratek odvetnik Konrad Plauštajner.
Blaž Perinšek meni, da bi sporne bukve tudi njemu prav prišle.
Svibno na uslugo Celjanom
Leta 1434 je vojvoda Friderik izjavil, da lahko nekatere svibenske kmetije dajejo v fevd samo grof Herman in njegovi nasledniki. Gotovo so vedeli zakaj, poznali so svoje podložnike.
Jana Štrlekar Foto Severin
BBHK
.	.‘.-url.J

Ludviku Strniši je bogat sosed posekal 13 kubičnih metrov prvovrstne bukovine

...
\	...J:,....- ■


ALI SO ITALIJANI ODKRILI OROŽJE V ZAGREBŠKEM AVTOMOBILU S POMOČJO UMAŠKE POLICIJE
ATENTAT Z ANANASOM
Zaplemba orožja, ki so ga italijanski finančni stražniki odkrili v avtomobilu zagrebške registracije, je v Italiji dvignila veliko prahu. Nekatera sredstva javnega obveščanja v sosednji državi celo imenujejo osebe, na katere naj bi z zaplenjenim orožjem pripravljali atentat. »Atentatorja« naj bi bila pripadnika HOS-a, znanega političnega gibanja, za katerega velja, da predstavlja skrajno krilo hrvaških patriotov.
Zakaj sta hrvaška državljana Borislav Nikolič in Milenko Šudič peljala orožje v Italijo, zaenkrat še ni znano. Preiskava, ki je v teku, bo pokazala, ali gre za navadna tihotapca z orožjem, atentatorja ali pa se za vsem skupaj skriva kaj popolnoma drugega. Mar je bilo orožje odkrito v sodelovanju z umaško policijo?
30-letni_ Borislav Nikolič in Milenko Šudič, ki naj bi stanovala v Novigradu, čeprav imata stalno bivališče v Bosni, sta prestopila slovensko mejo na mejnem prehodu Škofije, ne daleč od Kopra brez problemov. Njune težave so se pričele na italijanski
Milenko Šudič
meji. Kljub temu, da so italijanski obmejni organi bolj pozorni na vozila z hrvaškimi registrskimi tablicami, in sicer predvsem takrat, ko ta prihajajo iz Italije na našo stran, nikoli nismo opazili, da bi zelo natančno pregledovali hrvaške avtomobile, ki preko Slovenije potujejo v Italijo.
Renault 5 Campus, ZG 688-582, pa je bil italijanskim carinikom očitno sumljiv. Čeprav so izjavili, da je bil to rutinski pregled, so policaji pozorno preiskali omenjeno vozilo in odkrili orožje. Našli so dve avtomatski puški ka-lašnikov, kalibra 7,62 mm, z zložljivim kopitom, štiri sar-žerje s 96 naboji in enajst ročnih bomb tipa »ananas«, juqoslovans_ke proizvodnje. Nikolič in Šudič sta orožje skrila v ozek prostor za armaturno ploščo, kjer je v avtomobilih Renault 5 Campus navadno nameščeno avtomobilsko dvigalo. Ko je carinik pregledal vozilo, je opazil, da je prostor, namenjen avtomobilskemu dvigalu, nekoliko prepoln, oziroma, da sta v njem dve najlonski vrečki. Pri natančnejšem pregledu se je izkazalo, da
so v njih ročne bombe. Pod njimi je bilo avctomobilsko dvigalo, ki je ležalo na sar-žerjih, na dnu pa sta bili avtomatski puški. Orožje in avtomobil, ki sta ga Nikolič in Šudič najela v Poreču, so zasegli, hrvaška državljana, ki po njihovem mnenju pripadata »znanemu političnemu gibanju, ki predstavlja skrajno krilo hrvaških patriotov«, oziroma HOS-u, pa zaprli. Sodnik je najprej odredil pripor za oba. Medtem je že izspu-stil Nikoliča, Šudič pa je še v zaporu.
Odkrito orožje je močno začudilo italijanske obmejne organe, dodatno presenečenje pa je izzvalo obnašanje Hrvatov, posebej enega, ki skorajda ni trenil z očesom. Kot edini razlog za potovanje v Italijo sta namreč navedla, da sta prišla po nakupih.
Zaplemba orožja in aretacija Borislava Nikoliča in Milenka Šudiča je razburila italijansko javnost, posebej še
Borislav Nikolič
ŠTIRIDESET LET KRALJEVANJA ELIZABETE II
ZAKAJ KRALJICA NE
PLAČUJE DAVKOV
Pred kratkim je minilo štirideset let, kar so britanski kraljici, ki je bila tedaj z možem na obisku v Keniji sporočili, da ji je umrl oče in da je podedovala prestol. Nekoč sramežljiva princesa je tačas postala suverena vladarica, ki je jasno povedala, da ne namerava zapustiti prestola vse do svoje smrti. Princ Charles bo torej še dolgo čakal na kraljevski naslov.
Medtem britanski prestolonaslednik, najresnejši med mlajšimi v angleški kraljevski družini, preživlja čas z arhitekturo, slikanjem, igranjem pola, zaposlen je tudi s podjetništvom, v zadnjem času ga zanimajo dogajanja v Vzhodni Evropi. Drugi mlajši člani »kraljevskega podjetja« imajo bolj vsakdanje hobije, prav ti pa, kot so pokazale javnomnenjske raziskave, najbolj vznemirjajo britansko javnost, četudi je več kot polovica vprašanih odvrnila, da bi bilo v Veliki Britaniji slabše, če ne bi imela svoje kraljevske dinastije.
Najmanj pri srcu je Britancem vojvodinja Vorška (Fer-gie) in imajo jo za osebo, ki najbolj škodi ugledu familije. V zvezi z njo gre Otočanom prav vse na živce, od njene nove palače, ki spominja na teksaške ranče, do govoric o neprimerno prisrčnem prijateljstvu z nekim ameriškim milijonarjem.
Precej bolj ljudje zaupajo umirjenemu prestolonasledniku, podpira ga kar 82 odstotkov prebivalcev, njegova
žena, diskretna in elegantna Diana pa je popularnejša celo od same kraljice Elizabete
II.
Britanci so prepričani, da je monarhija utelešenje njihove državnosti, ključna moč te monarhije je kraljica Elizabeta, ki nadvse resno in dosledno opravlja svoje državniške funkcije in se v štirih desetletjih njenega imena ni dotaknila niti senca kakršnegakoli škandala.
Nekateri bolj kritični menijo, da se je kraljevska družina preveč razbohotila in da njeni popolnoma obrobni člani prepogosto nastopajo v javnosti, so pokrovitelji dobrodelnih prireditev, vgrajujejo temeljne kamne, odkrivajo spominske plošče, obiskujejo tuje države. Velika Britanija ni več svetovna velesila in ne potrebuje takšnega blišča, ki izstopa v primerjavi z .denimo, nizozemskim ali skandinavskim, kjer se monarhi vozijo s kolesi, medtem ko britanski sedajo v starinske kočije z livriranimi lakaji ali v rolls royce in bent-leye.
Dolgoročno popularnost angleškega dvora bi znalo ogroziti njihovo bogastvo. Opazovalci vse pogosteje opozarjajo, kako kraljica ne plačuje davkov od svojih zasebnih prihodkov. Velik del njenega imetja, na primer kronski dragulji, palača, so pravzaprav del britanske nacionalne dediščine. Člani kraljevske družine tudi na račun državne reprezentance vsako leto dobijo določene zneske. Največ prejme seveda kraljica, s tem denarjem pa med drugim vzdržuje svoje palače in dvorce.
Elizabeta II je lastnica mnogih pametno vloženih zasebnih naložb, ki prinašajo dobiček, ob tem ji pripada še celoten prihodek Lancaster-skega vojvodstva, a za razliko od japonske, belgijske, švedske in španske monarhije ni obdavčena. Vendar to ni posledica dolge tradicije. Kraljica Viktorija in njeni nasledniki so plačevali davke, oče Elizabete II George V pa je o ukinitvi davkov sklenil med vlado in dvorom diskreten dogovor, o katerem javnost ni nič vedela in to prikrivano dejstvo je šele pred kratkim prišlo na svetlo. Večina Britancev želi, da bi ta privilegij ukinili in naj tudi kraljica kot ostali smrtniki plačuje davčne obveznosti.
Zaplenjeno orožje
na tržaškem območju. Nekateri italijanski časniki omenjajo celo atentat na italijanskega predsednika Francisca Cossigo, kar so prenesla tudi nekatera sredstva javnega obveščanja na Hrvaškem. Ali so ta ugibanja resnična, bo pokazala preiskava, ki pa se še vedno ni premaknila z mrtve točke. Očitno je, da
Hrvata še nista spregovorila.
Ostaja tudi druga domneva, in sicer, da so italijanski obmejni organi odkrili Hrvata s pomočjo umaške policije, ki je pred tem obvestila svoje kolege na meji. Zakaj? Če bi te naše domneve vzeli kot točne, bi lahko do tega prišlo zato, ker po italijanski zakonodaji za tovrstna kazni-
va dejanja, kot ie v primeru Nikoliča in Šudiča, veljajo strožji zakoni kot na Hrvaškem in v Sloveniji.
Ob koncu naj dodamo, da Nikoliča in Šudiča, tihotapca iz Novigrada, v tem mestu nihče ne pozna, v kar smo se tudi sami prepričali.
Zoran Vlajič
BIVŠI ZAPORNIK PISATELJ JACK UNTERVVEIGER, OSUMLJEN UMORA SEDMIH PROSTITUTK, ŠE VEDNO NA BEGU
KDO JE SKRIVNOSTNI MORILEC
Johan Jack Untervveger je bil pred šestnajstimi leti zaradi umora 18-letne Margaret Schaffer obsojen na dosmrtno ječo. Kljub temu pa so ga 23. maja 1990 izpustili iz zapora v gornje avstrijskem Steinu predvsem po zaslugi avstrijskih literatov, ki so bili med najbolj glasnimi zagovorniki njegove izpustitve.
V zaporu je namreč napisal knjigo »Pekel ali potovanje v zapor«, ki mu je prinesla literarno slavo in uspeh.
Zaradi osmih umorov, ki so se od oktobra leta 1990 do maja lani zvrstili na Dunaju, v Gradcu in Lustenauu pa je policija zasumila, da je zopet zašel na staro pot nasilja. Posebej je postal sumljiv, ker je bilo vseh osem žrtev zadavljenih, sam pa je bil leta 1975 obsojen prav zaradi takšnega zločina. Sumljivo je bilo tudi to, da so se zločini zgodili tam, kjer je imel prav takrat svoje literarne nastope.
Že pri prvem zaslišanju v Gradcu 17. januarja letos se je začel zapletati v protislovja in navedel napačen alibi.
Graški kriminalisti so mu dokazali, da 7. marca lani, ko je bila umorjena Elfriede Schrepf, 35 let, ni bil pri svoji prijateljici na Dunaju, temveč na Štajerskem - na literarnem večeru v Koflachu. Literarni večer je končal ob 21.30, uro pozneje pa je v njegov avto vstopila omenjena graška prostitutka. Mesec prej je bila umorjena Brunhilde Masser, 39 let. Tudi takrat naj bi se nahajal
v Gradcu. Ravno tako je osumljen za umor 23-letne Marice Horvat v noči 1. aprila 1973. Njeno truplo so takrat našli v Salzburgu.
Po govoricah naj bi se sedaj skupaj s svojo prijateljico 18-letno Bianco Mark, 42-let-ni Untervveger skrival v zvod-niških krogih v okolici Riminija ali pa v Švici, kjer so ga zadnjič videli v St. Gallnu in zato v akcijo vključili tudi švicarsko policijo. Avstrijske oblasti pa so za njim izdale tudi mednarodno tiralico. Ker v zadnjem času narašča število nepojasnjenih umorov prostitutk tudi v Italiji in Švici tudi te pripisujejo njemu.
O njegovi predrznosti priča tudi to, da se je takoj po oddaji o njem, ki je bila na avstrijski televiziji javil avstrijski televiziji. Ravno tako se občasno javlja tudi časopisom.
V zvezi z njegovim primerom pa naj bi odkrili tudi novo obremenjujoče gradivo, ki pa ga zato, ker je avstrijski notranji	minister	Franz
Loschnak	ukazal	strogi
molk, niso objavili.
Jack Untervveger se je rodil 1950 v Judenburgu na
Štajerskem. Njegova mati je bila prostitutka, oče pa ameriški vojak, odrastel je pri dedu, kroničnem alkoholiku. Močno navezan je bil tudi na eno od tet, ravno tako prostitutko, ki je bila pozneje umorjena.
Preden je sedel na zatožno klop zaradi umora dekleta 31. marca 1976 v Salzburgu je bil že dvanajstkrat obsojen. V zaporu je dokončal srednjo šolo ter opravil tečaj tehnike pripovedovanja. Tam je tudi izdajal časnik, začel pisati knjige in delati za radio. Po izpustitvi iz zapora, kjer je zaslovel s svojo knjigo je bival na Dunaju in potoval po vsej Avstriji ter nastopal na literarnih večerih.
Njegov primer je dvignil veliko prahu in proti njemu v sosednji Avstriji poteka prava medijska gonja, ki se lahko po mnenju njegovega odvetnika Georga Langa konča tragično - z Jackovim samomorom. Saj statistika kaže, da enkrat na dosmrtni zapor obsojeni in pozneje izpuščeni obsojenci, v primeru, če jim zopet grozi zapor praviloma poizkušajo storiti samomor. Ce pa bi Jack storil samomor, bo vse, kar bi ostalo nepojasnjeno, pripisano njemu, pravi njegov odvetnik.
J. V.
29. STRAN
26. februar
NOW * DOBA
_________

- ^ va
TELICO simentalko. 500 kg, za pleme ali zakol, prodam. Mlakar, Zlateče 1a, Šentjur KRAVO simentalko, brejo, 3 teleta, 5 mesecev, prodam. Hrovat, telefon: 741-951
ZAPOSLITEV
MALI OGLASI

NOVI TEDNIK RADIO CFI IF
N
063
POSEST
STAREJŠO hišo z novim gospodarskim poslopjem, petsto metrov od avtobusne postaje, voda, elektrika v hiši, dostop z avtom, prodam. Ogled možen vsak dan. Cena ugodna. Šifra: SONČNA LEGA.
VIKEND 1600 m2 parcela, na sončni legi v Ločah-Poljčane, klet 9x5, brunarica 4x6 m, voda, elektrika in dovoz urejen, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 753:363.
PARCELO za vikend 10a, prodam. Jože Verdel, Kale 2, Šempeter.
ZAZIDALNO parcelo 560 m2, v Celju, prodam. Klicati po 21. uri na tel.: 9941-7529-745.
PARCELO s kletjo na Polžanski gorci, Ponikva pri Grobelnem, prodam. Inf. na tel.: 37-682, od 19. ure dalje.
ENOSTANOVANJSKO vrstno hišo na Hudinji, prodam. Cena 90.000 DEM. Tel.: 28-805 ali (061) 578-747.
ZEMLJO 90 a z začeto gradnjo manjšega stanovanjskega objekta, spodaj in zgoraj po 45 m2 ali samo parcelo za vikend, prodam. Šifra: ŠMARJE-PRISTAVA.
KMETIJO nad Laškim in vikend na Kopitniku nad Rimskimi Toplicami, prodam. Inf. na tel.: 736-373.
HIŠO v Celju, prodam. Telefon:
32-	730, Hudinja.
STANOVANJSKO hišo zgrajeno do tretje faze v bližini Celja, ugodno prodam. Inf. na tel.: 35-712, od 13. do 15. ure ali od 21. dalje na tel.:
33-	508.
HIŠO z garažo 134 m2 in 487 m2 vrta, 5 km iz Celja, prodam za
60.000	DEM. Tel.: 34-400, popoldan.
NOVO hišo v Šmarju pri Jelšah, ugodna lokacija, velik parkirni prostor, možnost dozidave, prodam. Inf. na tel.: 821-423.
PRITLIČNI lokal v Žalcu (45 m2), nasproti Name, prodam ali odstopim vrstni red za lokal v Celju, Levstikova ulica, 45+22 m2. Inf. na tel.: 39-063.
PARCELO 16 arov, vinograd 5 arov, ostalo pašnik, primerno za nasad vinograda, prodam. Inf. pri Ivanu Vidmarju, Mestinje 78, Podplat.
CELJE (Ljubečna) naprodaj začeta novogradnja. Tel.: 33-953, popoldan.
KOPITNIK (občina Hrastnik) naprodaj posestvo, 7 ha gozda. Tel.: 33-953, popoldan.
STAREJŠO hišo z vrtom v Mozirju (izredna lokacija, mirno okolje, sončna lega), prodam. Inf. na tel.: (062) 303-949 ali (063) 831-646.
STANOVANJA
PRODAM tri in polsobno komfortno stanovanje z garažo v centru Žalca. Inf. na tel.: 713-205.
PRODAM trisobno stanovanje na Hudinji. Tel.: 35-431.
DVOSOBNO stanovanje 60 m2 v Rogaški Slatini, prodam. Plačilo možno na obroke. Telefon: (062) 825-678.
ENOSOBNO stanovanje v Celju, primerno tudi za poslovne prostore, prodam. Tel.: (061) 311-954.
V NEPOSREDNI bližini Term Zreče prodam dvosobno stanovanje, 50 m2. Tel.: 37-379.
LASTNIŠKO dvo in pol sobno stanovanje, 54 m2, prodam. Cena
48.000	DEM. Tel.: 26-226.
DVOSOBNO stanovanje v bloku v Žalcu in garsonjero v bloku v Libojah, prodam. Tel.: 711-165.
DVO in pol sobno stanovanje prodam za 60.000 DEM, in pa staro hišo v centru Petrovč, prodam. Tel.: 31-791.
MLAD par najame stanovanje v Celju. Tel.: 36-717, zvečer.
NAJAMEM enosobno opremljeno stanovanje. Pokličite na telefon: 28-746.
V ŽALCU vzamem v najem dvosobno stanovanje. Telefon 714-676.
MENJAM tri in pol sobno komfortno stanovanje v Žalcu za hišo. Tel.: 712-524.
OPREMLJENO sobo s kopalnico oddam študentki ali zaposlenemu dekletu v Celju. Tel.: 39-933, po 16. uri.
TRISOBNO družbeno stanovanje (ugoden nakup) menjam za manjše v centru ali Pod Lipami. Telefon: 36-382.
KADILEC išče prazno sobo s souporabo kopalnice. Šifra: BREZ PREDPLAČILA.
MENJAM garsonjero 26 m2 na Hudinji za 1,5 ali dvosobno stanovanje. Tel.: 411-614.
OPREMA
RABLJENO kuhinjo, komplet z belo tehniko, prodam. Milena Krejan, Ponikva 33, Ponikva pri Grobelnem
ŠTEDILNIK iskra corona (2 elektrika, 2 plin), prodam. Tel.: 35-584
KOMPLETNO opremo za trgovino in mesnico, staro 1,5 leta, ce-prom, prodam. Tel.: 34-556
BELO litoželezno kad 160 cm, prodam in umivalnik veličine 60 cm, prodam za 4.000 SLT. Tel.: 39-933, po 16. uri
LITOŽELEZNO devetčlensko peč Zrenjanin, 35000 kalorij, ugodno prodam. Klicati na tel.: dopoldne 25410, popoldan 732-123
KUHINJO gorenje, staro 2 leti, prodam. Tel.: 21-936
RABLJENO sedežno garnituro in otroško posteljo program MAK, ugodno prodam. Tel.: 38-329, od 15. do 19. ure
FRITEZO 15 litrsko, primerno za gostinsko dejavnost, prodam. Inf. na tel.: 714-676
RABLJENO spalnico, prodam. Tel.: 36-772
TERMOAKUMULACIJSKO peč 2,5 KW, novo, prodam. Tel.: 772-359, po 17. uri
ZAMRZOVALNO omaro, 6 predalov, staro 3 leta, v okvari, prodam za 9.000 SLT, na 3 čeke. Tel.: 411-648
DVE termoakumulacijski peči, 2 KW, ugodno prodam. Tel.: 25-683
TOVARNIŠKO zapakiran hladilnik Gorenje, 50-litrski, prodam po ugodni ceni. Inf.: na telefon: 29-431
DELO na domu dobi sposobna šivilja ali krojačica. Tel.: 441-380, popoldan
ŠAMOSTOJNEGA prodajalca z delovnimi izkušnjami sprejmem v delovno razmerje. Inf. na tel.: 714-676, od 18. do 20. ure HONORARNO zaposlim dekle staro do 25 let za pomoč pri krojenju v konfekciji. Pogoj: nekadilka. Tel.: 26-592
HONORARNO zaposlim mlado dekle za strežbo v lokalu, samo popoldan. Inf. na tel.: 772-202, od 8. do 12. ure
FRIZERSKO pomočnico, samostojno za vodenje izmene z najmanj 5 let delovne prakse, sprejmem. Dober OD. Tel.: 742-102 DVA kvalificirana peka, zaposlimo. Tel. v večernih urah 772-034 ZAPOSLIM KV kovinostrugarja. Pogoj: 3 leta delovne prakse. OD po dogovoru. Nastop službe takoj ali pa po dogovoru. Franc in Roman Kranjc, Prvomajska 20, Celje, tel.: 33-896 ali 32-408
REDNO ali honorano delo iščem. Sem voznik B, C, D in E kategorije in avtomehanik. Tel.: 713-145.
SLUŽBO dobi natakar ali natakarica z dobro delovno prakso in delovnimi navadami in z znanjem vsaj enega tujega jezika. Sprejmemo v redno delovno razmerje v že dobro vpeljan gostinski lokal. Ponudbe pošljite pod šifro: ŽALEC.
IŠČEMO sodelavce z lastnim prevozom. Izdelek brez konkurence, provizija odlična. Tel.: 33-219, izključno od 7. do 13. ure.
MOŽNOST velikega zaslužka, napredka in kasnejša zaposlitev. Tel.: 35-872.
RAZNO
TRAKTOR Zetor 52-11, nov, prodam. Tel.: 748-158.
TRAKTOR TDA 770 delovnih ur, pogon na vsa štiri kolesa, prodam. Mirko Rupnik, Roginska gorca 50, Roginče, Pristava pri Mestinju.
OHRANJENEGA kramerja rovokopača tip 615-515, prodam. Tel.: 776-625.
IMT 533, dobro ohranjen, prodam. Roman Kramar, Socka 18, Strmec pri Vojniku.
LIKALNI stroj El 750 rolomatik, g rt. 6X zvočnik, avtomatsko-elek-tronska antena in instalacija za audi 80 - original in polnilec akumulatorjev 12V/10A z dvema hitro-stima polnjenja, prodam. Tel.: 776-617
SADNI mlin, bakreno škropilnico, stiskalnico 60 I, prodam. Milan Skale, Zagrad 131a, Celje
RABLJENO opeko bobrovec, prodam. Tel.: 29-770
ODDAMO v najem 30 m2 lokala, primernega za vsakršnjo obrt, v Šentjurju blizu Celja. Tel.: 741-
4$^
B	A
ZAČNIMO
ZNOVA!
SLOVENIJA
ABANKA D.D. LJUBLJANA AVSTRIJA
RAIFFEISENVERBAND KARNTEN ITALIJA
CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
Z ENO DEVIZNO KNJIŽICO LAHKO ODSLEJ POSLUJETE V POSLOVNIH ENOTAH NAVEDENIH TREH BANK!
O
PODROBNEJŠE INFORMACIJE O NOVEM DEVIZNEM VARČEVANJU DOBITE V VSEH POSLOVNIH ENOTAH ABANKE D.D. LJUBLJANA.

CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
Raiffeisenverband Karnten.
DieBank
DOHODNINA, davčno svetovanje, računovodska, knjigovodska, administrativna dela za podjetnike in obrtnike. Tel.: 723-682, med 15. in 19. uro.
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in elektrotehiko. Pridem tudi na dom. Tel.: 714-730.
BI radi šivali pa se bojite krojiti? Če je tako, pokličite na tel.: 776-585.
ODDAMO v najem ogrevano in opremljeno pisarno velikosti 9,5 m2, s souprabo čajne kuhinje in toaletnih prostorov, v centru Žalca. Patkirni prostor je zagotovljen. Že-
MLAD PAR odkupi manjšo, starejšo hišo, potrebno obnove. Tel.
327-646.
V	GORENJI VASI nad Škofjo Loko, 50 m od glavne ceste, prodam zazidljivo parcelo v izmeri cca 550 kvad. m. Šifra: Sončna lega.
V	OKOLICI Kranja najamem starejšo hišo za več let. Predplačilo v devizah, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku.
PRODAM zidano garažo v Kranju. Kidričeva ulica. Tel. 213-603.
PRODAM novo hišo, 5 km iz Bleda. Cena 150.000 DEM. Tel. 58-365.
ZAMENJAM 2-sobno stanovanje 65 kvad. m. za večje. Tel. 323-520 Štular, Gubčeva 4.
PRODAM 10 kom. rolet za lokale, lahko tudi za balkone. Tel. 324-524.
PRODAM kuhinjske elemente Orhideja natural, 80 odstotkov ceneje. Tel. 73-744.
UGODNO prodam malo rabljen masivni jedilni kot, natur Jelka. Tel. 218-516.
ZELO UGODNO! Različna stano-
	NAJAMEM prostor z mirno obrt	mstrativmh del (telefon, tajnica). Ponudbe pod šifro: MINOLTA. Razno	di na relaciji Šk. Loka-Kranj ali Šk.	vanjsKa oprema. Tel. 51-965.
	v Celju ali okolici. Tel.: 821-077, do 17. uri.		Loka-Rateče, kupim zazidljivo parcelo, 800-1000 kvad. m. Tele-	
	DOTRAJANE ovratnike na pono-	TELETEXTE vgrajujem v barvne TV nnronip Tol • 79R-A77	fon 621-073.	KOMBINIRANI otroški stolček
GLASBENI STOLP kamacrovvn, star pet mesecev z garancijo, s CD-jem in daljincem, 2-krat 25 W, ugodno prodam. Tel.: 39-941 CAMCORDER sony, 355, 455, nov, ugodno prodam. Tel.: 064/241-265
SATELITSKE antene na 8 ali 13 obrokov, ugodno prodam. Tel.: 852-002
TELEVIZOR grundig, za 5000 SLT, prodam. Tel.: 27-260 KOMPONENTE, kasetnika tech-nics RS-B25 dolby B, C in pioneer CT-S99VVR dolby B, C, dbx-dvojni s programiranjem, grafični eguali-zer technics SH-8044 z analizatorjem ter dig. tuner benytone T60, ugodno prodam. Tel.: 28-407, popoldan
SVNTHESIZER kawai, PS-680 (5 oktav), malo rabljen, prodam za 900 DEM. Pogladič, Ivenca 23, Vojnik. Tel.: 772-833 BARVNI TV gorenje, z obnovljenim ekranom, prodam za 3000 SLT. Tel.: 25-472, popoldan TV črno-beli, prenosni, ekran 36, prodam. Tel.: 772-297 ČRNO-BELI TV, ekran 43, ugodno prodam. Tel.: 772-279 BTV gorenje, rabljen, brezhiben, prodam za 8000 SLT. Tel.: 25-272
ŽIVALI
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Marjana Žnidar, Šempeter 18, tel.: 701-022 TELICO simentalko, staro 14 mesečevi prodam. Tel.: 36-336 SVINJO za zakol, prodam. Tel.: 771-104
BIKA simentalca, teža 420 kg, ugodno prodam. Tel.: 770-228, popoldan
BERNARDINCE stare 3 mesece, prodam. Tel.: 37-113
no in kvalitetno popravimo, kakor nove. Franc in Marija Kocjan, Bu-kovžlak 33, Teharje. Tel,: 38-196.
ELEKTRIČNE bojlerje čistim in popravljam kvalitetno in poceni. Tel.: 29-051.
IZVAJAMO krovska. kleparska in tesarska dela, polagamo tudi »te-gulo«. Tel.: 821-429, po 20. uri.
ROLETE, žaluzije in lamelne zavese izdelujemo, montiramo in popravljamo. Ugodne cene! Tel.: 25-031.
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino, za vse stopnje. Preva-jem angleško literaturo. Tel.: 37-315.
ODDAM poslovni prostor s sanitarijami za pisarno, nasproti hotela Merx. Ugodno. Tel.: 38-936.
ROLETE, žaluzije monitiram in popravljam. Tel.: 31-776.
ODDAM prostor primeren za razne dejavnosti. Tel.: 25-572. GRADITELJI pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno in solarno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tel.: 39-878.
NAGRADA - 300 DEM za informacije o ukradeno dvoosni prikolici za prevoz poškodovanih vozil. Tel.: 741-008 ali 92.
Z ZASTOPNIŠKIM delom na širšem področju Celja lahko zaslužite
50.000	na mesec. Možnost redne zaposlitve. Ponudbe pod. LASTEN PREVOZ.
EURO-GAME vabi. Možnosti so velike, nudimo pa tudi soigralce. Tel.: 27-958, Marko.
UGODNO zamenjava bučnih semen za belo olje 1 kg za 1,7 belega olja, 1 kg za 0,4 čistega bučnega olja. Bezjak, Fram, Tel.: 062/601-235.
ROLETE in žaluzije v več barvah izdelujem, montiram in popravljam. Tel.: 24-296.
UPOKOJENKA bi šla gospodinjiti upokojencu. Več osebno. Ponudba pod šifro: POMOČ.
ODDAM poslovni prostor cca 30 m 2 za mirno dejavnost v predmestju Celja. Tel.: 38-148.
PRIMEREN prostor za skladišče v Celju, iščem. Tel.: 21-028, Milan. STUDIO MIX vam nudi kvalitetne audio kasete posnete s CD plošče. Zahtevajte brezplačen katalog na tel.: 741-737.
OBNOVLJEN prostor v središču Celja, cca 70 m2, primeren za delavnico ali mirno obrt, oddam. Nadaljnje inf. v soboto, stan. Tomo Pristovnik, Muzejski trg 8.
ODDAJAMO garažo za »Piga-lom«. Tel.: 27-156.
TAPECIRAM vrata, kuhinjske kotne sedeže in prebelim prostore ter prodam karto za premog za leto 92. Tel.: 856-494, popoldan, od 19. ure dalje.
SKLADIŠČE z viličarjem oddam v najem. Tel.: 748-075, po 9. uri. VDOVEC, okoli 50-ih, želi spoznati gospo za pomoč v gospodinjstvu. Šifra. PRIDI K MENI II.
STAREJŠA upokojenka iz Celja potrebuje pomoč v gospodinjstvu in pri ostalih dnevnih opravilih. Plačilo v obliki brezplačnega bivanja v posebni sobi, souporabi kuhinje in sanitarij ter gotovinskega dodatka (po dogovoru). Ponudbe poslati pod geslom: OBOJESTRANSKA KORIST.

064
POSESTI
PRODAM garažo na Planini. Tel. 327-050.
na Tomšičevi na Jesenicah. Tel. 57-925.
ODDAM garažo na Župančičevi ulici v Kranju. Tel. 216-977. Prodajam travnik na Lancovem ovinku. Angela Dežman, Gorenjska c. 33, Radovljica.
STANOVANJA
PRODAM garsonjero v Železnikih, 31 kvad. m. + garaža, centralna kurjava ali zamenjam podobno v Škofji Loki. Tel. 621-191.
1-SOBNO stanovanje s kabinetom na Planini 111, 54 kvad. m. ugodno prodam. Tel. 329-993.
V NAJEM oddamo polovico hiše z garažo. Tel. 311-439.
ENOSOBNO stanovanje 40 kvad. m. v Škofji Loki prodam. Tel. 631-295.
ZAMENJAM družbeno stanovanje 74 kvad. m. za manjše dvosobno stanovanje ali enosobno s kabinetom. Tel. 328-871.
OSS dvosobno stanovanje s kabinetom v Kranju, neopremljeno, cena 400 DEM. Šifra: Planina.
PRODAM enosobno stanovanje 42 kvad. m. Tel. 326-015.
VZAMEM v najem dvosobno ali enosnobno stanovanje na relaciji Kranj - Radovljica- Bled. Tel. 76-498
GARSONJEROv Kranju, Tončka Dežmana 8, ugodno oddam. Ogled 22. 2. po 15. uri, stanovanje št. 42/ VI.
ODDAM večje stanovanje. Tel. 46-030.
ČE BI RADI zamenjali večje stanovanje na območju centra, Novega doma ali Planine 1, za večjo nedokončano hišo v okolici Kranja, pokličite 329-906 v soboto od 10.-14. ure.
ODDAM enosobno stanovanje blizu Kranja. Tel. 41-843.
z mizico, za starost od 16 mesecev do 6 let, v več ih barvah, zelo ugodno prodam. Tel. 57-313.
PRODAM otroško posteljo z jogijem in torbo za dojenčka. Tel. 633-742.
LOKALI
V	SREDIŠČU Lesc, oddamo v najem novo opremljeno slaščičarno, brez proizvodnje. Tel. 725-833.
V	RADOVLJICI poceni, nujno prodam lokal - 21 kvad. m. (telefon, sanitarije, centralna). Čena 1450 DEM za kvad. m. Telefon 74-778 ali 74-343.
PRODAM aluminijasti kontejner, dim. 7 m x 2.20, primeren za skladišče, društvene prostore in slično, za 1000 DEM. Tel. 217-452.
ODDAM v najem prostore, 3 km iz Kranja, za poslovno dejavnost ali obrt, s telefonom. Tel. 57-878 po 16. uri.
POSLOVNI prostor za zdravniško ordinacijo, najamem, v centru Škofje Loke. Šifra: Vsaj 30 kvad. m.
PRODAM novo brunarico, 4x5. Torkar, Lesce. Tel. 75-320.
LOKAL, opremljen za butik, v Škofji Loki, 22 kvad. m. oddamo v najem. Tel. 620-379.
ODDAM ali prodam lokal, 22 kvad. m., z odkupom inventarja, v Cankarjeem naselju v Radovljici. Tel. 76-169 ali 721-686.
ODDAM prostor cca 100 kvad. m, višina 3.5 m, ugodna cena. Hrastje 145.
ZAPOSLITEV
IŠČEMO dekle za strežbo v pizze-riji Oliva, Sv. duh 93/a IŠČEM kuharja za peko pizz in natakarico. Tel. 325-143.
PRODAJA zanimivega artikla. Plačijo takoj. Tel. 44-628.
ISCEM varstvo za 4 in 2-letnega otroka na našem domu. Tel. 75-618. po 18. uri.
IŠČEM mlajšo žensko ali študentko za varstvo enoletne deklice v marcu, na našem domu na Golniku. Golnik 111, Maček-Cafuta.
IŠČEM delo za čistilko. Tel. 218-300.
IŠČEMO žensko za delo na kmetiji. Tel. 68-507.
IŠČEMO pomoč v gospodinjstvu, nekaj ur dnevno. Tel. 76-141.
Z MALO vašega truda in potrpežljivosti. do veliko denarja. Vse informacije v petek po 20. uri na 327-630.
GOSTINSKI lokal v Šk. Loki honorarno zaposli fanta oz. dekle za delo v strežbi. Zaželjene izkušnje. Tel. 633-446.
HONORARNO zaposlim učitelja nemščine. Tel. 78-313.
ALI ŽELITE zaslužiti tudi 30.000 ali več SLT mesečno? Ponudbe s telefonom oddajte pod šifro Februar.
PRIDELKI
UGODNO prodam sadike sliv in jabolk. Tel. 212-087.
PRODAM seno! 76-160.
PRODAM seno! 218-330. PRODAM seno! 421-192. PRODAM koruzno silažo. Kurirska pot 11, Kranj-Primskovo.
PRODAM balirano seno. 70-225, Kalan, Poljščica 6, Podnart.
ŽIVALI
PRODAM PUJSKE, težke 20 do 30 kg. Krivic - Rezman, Zgoša 22, Begunje.
JARKICE rjave, prodam. Fujan, Hraše 5V Smlednik.
NEMŠKE OVČARJE - mladiče z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. Že cepljeni. Sp. Besnica 79 b. tel. 403-286.
PRODAM mlado kravo po telitvi. Tel. 51-010.
PRODAM dva črnobela teleta 140 in 90 kg. Tel. 68-301.
PRODAM en teden starega bikca frizijca. Korenčan, 47-675.
POCENI prodam dvoje garažnih vrat (210 cm x 2 m), dva hrastova soda (600 I in 200 I) in kombinirano peč za kopalnico. Krakovo 3, Naklo.
PRODAM dva fotelja, kavč, kuhinjski kot z mizo, pralni stroj, radiokasetofon, televizor Philips, viseče kuhinjske elemente, Kuper-busch rabljen, po nizki ceni. Tel. 83-883.
PRODAM semenski krompir De-sire, traktor IMT 533. Zg. Bitnje 17.
PRODAM termoakumulacijsko peč 2.5 KW in pograd z jogiji. Tel. 223-440.
PRODAM zamrzovalnik 80 I za v omaro in mini raztegljiv kavč. Tel. 218-114.
PO ZELO UGODNI ceni prodam poročno obleko in inštruiram matematiko. Tel. 83-616.
PRODAM impregnacijsko sredstvo IMPREGNOL, za vinogradniške, sadjarske ter vse ostale kole in lesene dele, učinkovita zaščita sadnega drevja in vinske trte od škodljive divjadi, ki dobro nadomešča ograjo, uspešno preizkušeno sredstvo, z navodili za zatiranje voluharja in krta. Cena 1 ARA = 200 SLT. Navodila za obrezovanje, komplet pribora z navodili za cepljenje, komplet za preizkus semena za setev, kopeli za boljše in učinkovitejše kaljenje semen. Tel. 068/41-199.
068^
POSEST
STARO kmetijo v okolici Brežic v izmeri 1 ha, z vinogradom in sadovnjakom, ugodno prodam. Tel. 0608 - 61-556.
VINOGRAD z brunarico na Maku-tah, prodam. Tel. 27-129.
NA DOLENJSKEM, v bližini Ple-terja, prodam vikend hišo z vinogradom, zelenjavnim in sadnim vrtom. Tel. 061-574-343.
VINOGRAD z zidanico, sončna lega, lep razgled (cca 10 arov) na Ponikvah (grad Mokrice), ugodno prodam. Tel. 063-714-714.
PRODAM vseljivo starejšo hišo. Tel. 063-73-663.
HRASTOV gozd 22 arov na Smuku nad Semičem prodam. Tel. 56-573.
NA TREBELNEM prodam nedokončano hišo, s sadovnjakom in vinogradom, primerno za vikend. Tel. 068-73-383.
VINOGRAD 11 arov, v Orehovici pri Šentjerneju, prodam. Informacije: Miran Golovšek, 063-31-487 dopoldan in 713-927 popoldan.
V METLIKI na Veselici oddam v najem vinograd zastonj. Kličite po 18. uri na 061-571-399.
PARCELO do 40 arov - vinograd in sadovnjak, na Rihpovcu, prodam. Ciril Miklič, Lukovek 1, Trebnie.
VIKEND zidanico v Novem Ljub-nu prodam ali zamenjam brez vinograda. Tel. 24-159.
VINOGRAD pri Dolžu 9/a, motorno žago Stihi 038 in bukova drva, prodam. Bele, Mihovec 10 pri Podgradu.
DVA TRAVNIKA v Lipovcu pri Žužemberku prodam. Cena po dogovoru. Tel. 061-651-611.
PRODAM manjše kmetijsko posestvo z novejšo hišo, garažo in telefonom na Krupi pri Semiču. Tel. 061 -213-787.
BRUNARICO - hišo, 4x7 m, primerno za vikend, ugodno prodam. Tel. 0608-69-404.
ZEMLJIŠČE 30 arov, star vinograd, pašnik, sadovnjak in zidanico z opremo (3 sodi, mlinček, preša, itd.) v Straži pri Novem mestu prodam za 8.000 DEM. Informacije pa 18. uri na 061-342-512.
■ 'JHUlMlll
BILJARD na jurčka prodam in do konca februarja bele kunce, kali-fornijce za pleme. Tel. 068- 28-250,
ZV6Č6T
SEMENSKI krompir Desire, elita, lanski uvoz iz Holandije, prodam. Tel. 064 -44-559.
PRODAM koruzo, seno in ovce po izbiri. Tel. 73-406.
DVA KAVČA, rabljena, ugodno prodam. Tel. 20-285.
KOBILO, voz - 13 col, voz zapravljivček in kosilnico s frezo prodam. Draginc, Konec 11/a, Novo mesto.
PRODAM otroško posteljico in otroški voziček. Informacije vsak dan po 16. uri na 25-489.
DROBNI krompir za krmo prodam. Drago Sila, Rimska 3, Trebnje.
C02 in avtogeni varilni aparat in kompresor ter dele zanj prodam za 60% novega. Tel. 25-894.
KRAVO brejo s tretjim teletom (6 mesecev), prodam. 73-297.
BUKOVA drva na metre, 10 m, pri Trebnjem ob asfaltni cesti, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 28-706.
HLEVSKI gnoj in kostanjevo kolje, prodam. Tel. 85-656.
BELO VINO z geografskim poreklom in kravo prodam. 25-860.
OSTREŠJE in mehke colarice prodam. Milan Muhar, Otavnik 4, Tržišče.
KOTEL za žganjekuho prodam. Cena 8000 SLT. Tel. 85-462.
INDUSTRIJSKI šivalni stroj prodam. Tel. 59-711.
TRGOVINSKO opremo za živila prodam. Tel. (0608) 31-430.
OMARO za dnevno sobo prodam za 200 DEM. Tel. 27-487.
ZO ljubljanska banka
Varčevalna knjižica Trdna vrednost v vaših rokah
Denarni vsakdan je poln ovir, negotovosti in pasti. Vrednost prihrankov z inflacijo pada. Ne izgubite tekme z njo! Predlagamo vam dobro rešitev - varčevalno knjižico. Varčevanje na varčevalni knjižici vam nudi naslednje ugodnosti:
prihranki na varčevalni knjižici niso vezani, obrestujejo pa se po obrestni meri, ki velja za enomesečne vezane depozite, omogoča postopno varčevanje tudi manjših zneskov in obresti se pripisujejo med letom.
Komu namenjamo varčevalno knjižico?
Vsem, ki želite varno in gospodarno naložiti svoj denar, ne da bi morali vnaprej razmišljati, kdaj ga boste potrebovali. Varčevalna knjižica vam zagotavlja popolno varnost in ohranjanje vrednosti vloženih sredstev. S postopnim varčevanjem lahko uresničite načrtovani večji nakup, ne nazadnje pa vam privarčevani denar lahko pomaga tudi ob nepredvidenih izdatkih.
Kje in kako lahko odprete varčevalno knjižico?
Varčevalno knjižico lahko odprete v katerikoli enoti Ljubljanske banke. Ob začetku varčevanja je potrebno na knjižico položiti začetni polog v tolarski protivrednosti 200 nemških mark, ki ga lahko dvignete ob saldaciji knjižice. Kasnejši pologi so lahko manjši ali večji, odvisno od tega, koliko denarja lahko oddvojite za varčevanje.
Kako smo uredili razpolaganje s prihranki?
Sredstva s knjižice lahko dvigate v enoti banke, ki vodi vašo vlogo. Dvigov ni treba napovedovati vnaprej, le posamezen polog mora na knjižici ležati 15 dni. Prihranki na varčevalni knjižici so vam praktično ves čas na razpolago.
Prepričani smo, da smo se z novo obliko varčevanja na varčevalni knjižici približali vašim željam in potrebam.
PRODAM oljni gorilec Emo Celje v garanciji. Plantan, Praproče 12, Straža pri Novem mestu.
ŠTEDILNIK Gorenje, 2 in 2, nerabljen, poceni prodam. 25-726.
KROMPIR za seme in koruzo v strokih prodam. Kličite zvečer na (0608) 44-433.
GUMI VOZ za traktor, nov in podvozja vozov in prikolic prodam. Tel. 068/44-051
PRODAM hidravlične škarje za pločevino (2000x4 mm). Tel. (068) 51-279.
VISOKOTLAČNO pretočno črpalko, 7l/sek, s 5,5 KW elektromotorjem. prodam. Tel. 25-670, zvečer.
OTROŠKO posteljico z vložkom, prodam. Tel. 24-435.
UGODNO prodam 40 kvad. m. hrastovega lamelnega parketa, su-homontažna notranja vrata Jelovica (hrast 80 cm) ter enofazni cirku-lar. Zadnik, 85-883.
OVERLOOK PFAFF prodam za 700 DEM. Tel. (0608) 75-794.
KRAVO po izbiri, brejo prodam. Tel. (068) 76-528.
POLOVICO krave za meso, prodam. Tel. 24-255.
DIATONIČNO harmoniko, barvni televizor, star eno leto in Z 101, letnik 1976, nevozno, prodam. Dragan, Mirna Peč 33.
KUPERBUSH štedilnik in 12 kvad. m. hrastovega parketa prodam. Tel. 20-280.
DELO
MIZARSKEGA pomočnika zaposlimo. Pogoji dobri. Ribnica, (061) 861-272.
KAVA BAR Kroker v Metliki išče prijazno dekle za delo za šankom. Tel. 58-088.
IŠČEM vodjo skupine za zelo donosno delo. Bravhar, Luže (61) 64212, Visoko.
NUDIM honorarno delo. Zaslužek
40.000	SLT. Gozdna pot 10, Leskovec pri Krškem.
DOBER ZASLUŽEK nudim potnikom z lastnim prevozom. Informacije: Raka 101/2, po 18. uri.
DEKLE za strežbo v gostinskem lokalu, zaposlim. 25-580.
IŠČEMO dobre prevajalce iz italijanskega, francoskega in angleškega jezika. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Danijel Šmid, Grafenau-erjeva 41, Ljubljana - Bežigrad, tel. (061) 344-080.
ŽENITNE PONUDBE
SAMSKI fant star 43 let s stanovanjem in službo želi spoznati žensko za skupno življenje. Šifra: JAVI SE
primorske
novice
STANOVANJA
STANOVANJSKO PRAVICO za kakršnokoli stanovanje na Slovenski obali, najraje Portorož, kupim. Tel.: (062) 34-014, (062) 34-475, Marino Ritonja, Betnavska 79, Ma-TRISOBNO stanovanje na Markovcu nad šolo zamenjam za dve manjši enoti na območju Kopra. Tel. (066) 33-532 ENOINPOLSOBNO stanovanje na območju Kopra kupim. Tel.: (066) 33-532
DVOSOBNO STANOVANJE, 60 kv. m, pri Kopru, vrt, centralna, telefon, za dalj časa oddam. Tel.: (066) 58-360, zvečer STANOVANJE, novo, 130 kv. m, z 42 kv. m. balkona, podstrešjem in nekaj vrta, na stanovanjski hiši v Izoli, prodam ali zamenjam za manjše v Kopru. Cena po dogovoru. Tel.: (066) 23-037 ENOSOBNO stanovanje, v Spodnji Semedeli, zamenjam za enakovredno v Izoli. Tel.: (066) 25-526 DVOSOBNO stanovanje, lastniško, komfortno, pritličje, v mirnem delu Kopra (Olmo) zamenjam za enako ali večje v Izoli ali drugod na obali. Tel.: (066) 32-617, po 19. uri LUCIJA-PORTOROŽ.	Manjše
stanovanje, do 45 kv. m, kupim. Tel.: (061) 575-356 STANOVANJE, 50 kv. m, v Parecagu, 3 km od Portoroža, prodam. Tel.: (066) 79-795 DVOSOBNO stanovanje v Sežani, prodam. Tel.: (067) 72-719 GARSONJERO v Ankaranu, Sončni park, oddam. Tel.: (066) 22-863, po 16. uri.
STANOVANJE, lastniško. 42 kv. m., pritlično. Markovec, zamenjam za večje. Tel.: (066) 34-554, popoldan
ENOSOBNO stanovanje, opremljeno, v Piranu, oddam. Tel.: (062) 631-653
TRISOBNO stanovanje in zidano garažo, v centru Sežane, prodam najboljšemu ponudniku. V račun vzamem gradbeni material. Pisne ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro -Dogovor".
MANJŠE STANOVANJE ali garsonjero, v Kopru, Semedeli ali Markovec, iščem. Tel.: (066) 23-056 MLAD PAR, brez otrok, nujno išče stanovanje na relaciji Izola-Koper. Tel.: (066) 36-389, od 10. do 16. ure
STANOVANJE, 50 kv. m, opremljeno, oddam. Pogoi, predplačilo do 31. 12. 92. Tel.: (066) 56-379 DVOSOBNO stanovanje, delno opremljeno, oddam paru brez otrok. Tel.: (066) 58-297.
DVOSOBNO STANOVANJE, v Kopru, najamem. Možnost predplačila. Tel.: (066) 23-248 DVOSOBNO stanovanje, komfortno, 47 kv. m, v Cerknici, prodam. Tel.: (061) 441-253 ali (061) 267-736
ENOSOBNO stanovanje, telefon, na Markovcu, oddam upokojeni osebi. Tel.: (066) 23-226 KAKRŠNOKOLI STANOVANJE v Vipavi, najamem. Predplačilo. Tel.: (067) 72-311 DRUŽINA s petletno punčko najame stanovanje v Novi Gorici ali širši okolici. Tel.: (065) 25-105 DVOSOBNO stanovanje, s centralnim ogrevanjem v Postojni zamenjam za podobno v Novi Gorici. Tel.: (065) 22-115 GARSONJERO v Ajdovščini oddam za poslovni prostor. Tel.: (065) 61-553, po 16. uri.
GARSONJERO ali manjše stanovanje vzamem v najem v Novi Gorici. Ponudbe pod šifro: »Reden plačnik«, pošljite na novogoriško uredništvo
PRODAM stanovanje (75 kv. m) v Tolminu ali zamenjam za hišo z doplačilom do 35.000 DEM. tel.: (0651 82-954. DO 20. uri.
STANOVANJE (30 kv. m.) v Novi Gorici oddam. Ponudbe pod šifro: »Center«, pošljite na novogoriško uredništvo
SOBO s posebnim vhodom in kopalnico v Novi Gorici, prodam. Tel.: (065) 24-868
ENOSOBNO stanovanje, 43 kv. m, v Novi Gorici, oddam v najem najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod šifro: »Predplačilo«, pošljite na novogoriško uredništvo.
STANOVANJSKO pravico za stanovanje 70 kv. m., v Novi Gorici; prodam za 30.000 DEM. Ponudbe pod šifro: »Dom«, pošljite na novogoriško uredništvo
ODDAM dvosobno stanovanje v Novi Gorici (62 kv. m), centralno ogrevano, balkon, klet. Ponudbe pod šifro »predplačilo v DEM za eno leto«, pošljite na novogoriško uredništvo
V ŠEMPETRU najamem stanovanje za za celo leto. Tel.: (065) 31-375, predplačilo.
TRISOBNO stanovanje v Novi Gorici, prodam. Tel.: (065) 23-159
"{-črto- e V&eo
„egon“
Studio e Loboratorio-
Najpomembnejši trenutki vašega življenja bodo postali večni!
Pred poroko se pravočasno oglasite.
Via ORIANI 2 - TRST (zraven UPIM-a) Tel.: 040/76-66-49
ZA VSAKOGAR
...ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE!
PRIROČNIK, KI GA POTREBUJETE, ČE STE ZAPOSLENI, PA TUDI, ČE ZAPOSLITEV ŠELE IŠČETE...
Več avtorjev
MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU
Vsebina:
-	Sklenitev in prenehanje delovnega razmerja
-	Prenehanje potreb po delu delavcev
-	Pravice (obveznosti.in odgovornosti) delavcev
-	Posebno varstvo žensk, mater, invalidov in starejših delavcev
-	Varstvo pravic delavcev
-	Sodno varstvo pravic delavcev
-	Varstvo pri delu
-	Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
-	Pravice za primer brezposelnosti
-	Zdravstveno varstvo
-	Socialno varstvo
-	Mesta sindikalno-pravne pomoči
Brošuro so napisali izvedenci za posamezna področja.
Cena 145,00 tolarjev.
Naročite jo lahko pri CZP EnotnosL Ljubljana, Dalmatinova 4, lahko pa tudi po telefonu na št.: 521-255, 110-033.
Grafitna priprava 5 grafitni marketing E oblikovanje
Simona Vovk
k Cesta na Ostroino 113, 63000 Celje, telefon 0 fax: 06334-222 •
Izdelujemo filme za offsel • sito tisk in štampiljke.
Na vašo željo vam naredimo tudi desian ■ zaščitni znak in oblikujemo celostno podobo: vizitke, dopise, račune, naročilnice, dobavnice, nalepke, plakate, vabila, reklame za časopise, brošure in reklamne letake na barvni papir.
Storitve izvajamo na "fotostavku" in računalniški opremi "Macintosh" z laserskim izpisom

(DeskTop Publishing ali "Namizno založništvo" z izhodom 2400 dpi).

STANOVANJSKA OPREMA
ŠTEDILNIK 4 plin. s plinsko pečico. star 2 leti in trosed. prodam. Tel.: (066) 63-437 PRODAM poceni rabljeno jogi posteljo za eno osebo, zamrzovalno skrinjo, novo. mizo s 6 stoli. Ogled v Šmartnem 92 (Goriška Brda). po 15. uri v nedeljo 23. 2.
UGODNO PRODAM italijansko kotno sedežno garnituro. Tel.: (065) 53-175
POSEST
GRADBENO PARCELO, na om-bočju Slovenske obale. kupim.Tel.: 9949-89537575
HIŠO. starejšo, manjšo, v Sežani. Pod planino 14, prodam. Tel.: (062) 39-869. od 10. do 13. ure HIŠO, nedokončano v okolici Postojne, stanovanjske površine 190 kv. m, vrt 8.000 kv. m, prodam. Tel.: (067) 23-291
V	ŠEMPETRU, pri Novi Gorici, ob glavni cesti, prodam parcelo 300 kv. m, za 1.000 DEM. Tel.: (067) 85-084
HIŠO na obali, kupim. Pisne ponudbe na oglasni oddelek Koper pod šifro "Hiša-.
MONTAŽNO HIŠO Marles, visoko pritlično, 63 kv.m, 2 km iz Kobarida, smer mejni prehod Robič (vas Su-žit) takoj vseljivo, prodam. Tel.: (064) 631-950
2.481 kv. m, gozdne površine - hrast, potok pri Sv. Antonu (Prid-vor), prodam. Tel.: (066) 32-792, po 20. uri
GOZD, 5,5 ha. za Otlico, prodam za 36.000 DEM. Dorotej Volk, Sto-maž 21, Dobravlje HIŠO. nevseljivo, ob glavni cesti v Pobegih, s cca 400 kv. m vrta, prodam. Tel.: (066) 58-470 HIŠO, starejšo, z vrtom, prodam. Tel.: (067) 22-586 HIŠO v Izoli, prodam. Tel.: (066) 63-263
HIŠO, v IV. fazi v okolici Bovca, ugodno prodam. Tel.: (066) 63933 HIŠO z zemljo v Grgarskih Ravnah, prodam. Tel.: (065) 24-775 PARCELO 545 kv. m, v Lokavcu, z lokacijsko dokumentacijo, prodam. Informacije po telefonu (065) 68-586
V	NAJEM dajem parcelo v izmeri 8.586 kv. m, v Čezsoči (Jablanca), v bližini sotočja reke Koritnice in Soče. voda na parceli, elektrika v bližini, primerna za kampiranje. Ponudbe poslasti: Albert Josnar, Kosovelova 2, Tolmin
NA RELACIJI Solkan - Miran, kupim zazidalno parcelo. Ponudbe pod šifro: »Parcela« poljište na novogoriško uredništvo KUPIM starejšo ali novejšo hišo na relaciji Solkan - Vrtojba. Ponudbe pod šifro: »Hiša«, pošljite na novogoriško uredništvo PRODAM starejšo hišo v Selu, do polovice adaptirana, lahko tudi z nekaj zemlje. Tel.: (065) 62-810
''N -
- MESEC POPUSTOV!
POKLIČITE NAŠO SLUŽBO MARKETINGA, SVETOVALI VAM BODO IN' VSAK MESEC PRIPRAVILI ZA VAS UGODNOST!
Tel.:(063) 441-215 ali 441- 606 Fax.: (063) 25-849
NA ŠEMPASKEM polju prodam kmetijsko zemljišče v izmeri 2.100 kv. m. Cena po dogovoru. Informacije po tel.: (065) 26-563 starejšo vseljivo hišo. z lepo lego in 400 kv.m zemljišča v Črnem vrhu. prodam za 75.000 DEM. Informacije v soboto ob 15. do 19. ure po tel.: (065) 71-246
FRIZERSKO PRIPRAVNICO ali' pomoč pri friziranju. zaposlim. Tel.: (066) 58-623 ali (066) 59-409 KUHARICO, zaposlimo. Tel.: (066) 58-218
PREVAJALCA za italijanski, nemški jezik, spoznavanje majhnih znanosti. iščem. Pogoj: dobro znanje jezika, ne glede na izobrazbo, urejen videz, starost 22 do 27 let. Zaradi potovanj, najraje moški. Tel.: (061)	344-080. Pisne ponudbe
v 8 dneh na Danijel Šmidt, Grafena-uerjeva 41. Ljubljana Bežigrad AKVIZITERJE za prodajo kozmetik, i'-em. Tel.: (066) 22-723 DELA NE MANJKA, UM Tl JE DAN, ZASLUŽIL BOŠ »DNINO«, ČE NISI ZASPAN. Pisne ponudbe z dokazilom o izobrazbi pošljite na naslov: Pandora d.o.o.. pp 140, Koper KUHAR-ica, dobi zaposlitev v Kopru. Pogoj 5 let prakse »na ala kart« ribjih specialitetah. Tel.: (066) 31-334.
POZOR! Ali ste brez denarja? Imate cilje in jih hočete uresničiti? Če imate voljo do dela pridite 24. 2. ob 18. uri v Lido bar Portorož. Geslo: Dobro delo - odlično plačilo.
PLUS BAR, Rožna dolina zaposli dekle za delo v dnevnem baru. Prazniki in nedelje prosti. OD po dogovoru. Tel.: (065) 22-696.
ZAPOSLIMO pripravnico z dokončano trgovsko šolo. Tel.: (065)
23-873 ali 45-034.
HONORARNO zaposlim pridno dekle v strežbi v bližini Ajdovščine. Kličite po tel.: (065) 65-151.
VPEUANO TRGOVINO. Center za gradom, Markovec, Koper, za prodajo drobnih artiklov, prodam. Tel.: (066) 33-995.
10 m3 humusa, iz kalifornijskih glist, prodam, Adela Škoti, Župančičeva 3, Piran.
REZERVNE DELE za Jugo 45. šipe, vrata, ostalo, prodam. Tel.: (066) 33-652, služba, (066) 51-118, doma.
GOSTINSKI LOKAL, manjši ob mednarodni cesti Trst-Reka, prodam, 900 m pred mejnim prehodom Krvavi potok, v smeri proti Italiji. Možnost razširitve podjetja in dejavnosti. Tel : (066) 81-136.
KAKI sadike, črne, trde, dobre dobite pri Peršič, Vitovlje 2.
MAŠKARADNE KOSTIME za otroke od 1 -14 let in dodatke, prodam, pošljem. Tel.: (061) 266-940, po 10. uri.
AKACIJEVE kole 230 kosov, prodam za 60.000 SLT. Tel.: (065) 51-267.
MESO telice prodam po kosih. Tel.: (065) 62-735 v petek in soboto od 17. do 20. ure.
SADIKE, debelo rodnih lešnikov, prodam. Tel.: (065) 31-190.
DRVA s prevozom na dom, prodam. Tel.: (066) 25-135.
KITAJSKE TEPIHE, okrasno posteljno prekrivalo, komplet in dve zavesi, novo, ugodno prodam. Tel.: (066) 24-550.
MALI OGLAS ZASTONJ KUp0N
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
GARAŽO. 13. kv. m., v Luciji, prodam. Tel.: (066) 75-094.
PROSTOR, 160 m2, telefon, primeren za vsako obrt in trgovino, prodam ali dam v najem. Tel.: (066) 31-882.
POSLOVNI PROSTOR 25 m2, do IV. gradbene faze, v Luciji, poslov, trg., center, prodam. Tel.: (066) 71-537.
NAJAMEM poslovni prostor, po možnosti v industrijski coni v Kopru. Zaželjeno majhno skladišče in pisarno, za mešano podjetje ex-port-import. Plačilo vnaprej po dogovoru Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro »Tina«.
GOSTILNO ODDAM najboljšemu ponudniku. (Odkup inventarja). Tel.: (066) 59-715.
LOKAL z možnostjo trgovske dejavnosti v Kopru ali okolici najamem. Pisne ponudbe na koprsko uredništvo pod šifro »čimprei«.
PROFESORICA inštruira nemščino. Tel.: (065) 25-340.
MAŠKARADNE KOSTIME za otroke, prodam po povzetju. Tel.: (061) 448-475.
PO NAROČILU izdelujem gobeline iz volne ali bombaža. Tel.: (065) 23-008
KUPIMO-IŠČEMO telefonsko številko na območju mesta Nova Gorica. Tel.: (065) 23-873 ali 45-034.
AKACIJEVA DRVA in kole v gozdu, prodam. Ožbolt, Volčja Draga 78/a
PRODAM TRIČETRT BIKA. Tel.: (065) 65-390.
DVA KUBIKA jelovih desk, suhih, 50 mm, kupim. Tel.: (065) 65-536
POL BIKA, prodam. Tel.: (065) 65-776.
VESTNIK
SMREKOVE PLOHE, 5 cm, prodam. Bodonci 20.
BOROVE PLOHE, 5 cm in 2,5 cm, prodam. Ignac Kocet, G. Petrovci 80.
CIPRESE ZA ŽIVO MEJO, 1,20, prodam. Izidor Gujtman, Tešanovci 100.
SENO prodam. Viljem Novak, Pe-skovci 28.
TV ANTENE z ojačevalci za vse programe, stare dve leti, prodam. Lipovci 208, tel.: 41-453.
VARUHINJO ZA VSAK DRUGI TEDEN od 14. do 18. ure, iščem. Sve-tec. Lendavska 23, M. Sobota. Tel.:
23-	600 ali 21-476.
FANT IZ PREKMURJA, ki živi v Ljubljani, 32/174/72, z višjo izobrazbo, lastnim stanovanjem in avtom. zaposlen, urejen, želi spoznati dekle zaradi poroke. Ponudbe pošljite na upravo lista pod: ZAKON 92.
UPOKOJENEC PRI 60-LETIH, brez obveznosti, išče stanovanje pri osamljeni ženski za vsako pomoč pri hišnem delu. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: V DVOJE JE LEPŠE.
POZOR ŽENSKE! NEMŠKI SAMSKI MOŠKI, PRETEŽNO KMETJE, IŠČEJO ŽENSKE ZA ŽENITEV. Otroci niso ovira. 7-dnevna preskrba (za spoznavanje) zagotovljena. Potni stroški povrnjeni. Inf. na naslov Darinka Petrovič, Potrčeva 50, 62250 Ptuj ali tel.: 9949-8368-525.
DOBRO SITUIRAN IN VITALEN ABRAHAM, ljubitelj narave, z lepo pokojnino, želi spoznati prijetno in dobrosrčno žensko sebi primernih let za skupno življenje. Bodi ljubiteljica narave. Oglas naj te ne moti. Naslov v upravi lista.
SRČNO SREČANJE. Fant s stanovanjem v M. Soboti želi spoznati dekle ali žensko, staro do 30 let. Ponudbe pošljite na upravo lista pod: POMLAD.
MATURANTSKO OBLEKO, dolgo, od butika Iris, ugodno prodam. Tel.: 21-959.
HLADILNIK GORENJE, z garancijo, prodam. Tel.: 87-745.
ŠTEDILNIK NA DRVA, malo rabljen, večji luščilnik za koruzo in telefonski aparat, prodam. Vanča vas 20.
ČEŠKO BOKARICO, kaliber 12/7 x 57 R in menjalne trap cevi ter zastavo 55 GTL, karambolirano, prodam. Tel.: zvečer 48-677.
KOPALNO KAD KOLPASAN, novo, za 17.000 SLT, mlin za grozdje (razpecljalnik) na elektromotor za
21.000	SLT, moped avtomatik 3 M za 25.000 SLT, prodam. Baga-roš. Slavka Osterca 4a. Radenci.
PEČ KUPERBUŠ. prodam. Tel.:
24-	687.
SENO, večjo količino, prodam. Krnci 26, tel.: 48-131.
PEČ KAMIN, nerabljeno, na trdo gorivo, prodam. Naslov v upravi lista.
OTROŠKI ŠPORTNO VOZIČEK, dobro ohranjen, skoraj nov. prodam. Forjan. Fulneška 6. Ljutomer.
HLADILNIK GORENJE še z garancijo. prodam. Tel.: 87-745.
SENO, večjo količino, prodam. Štefan Bohar. Ženavlje 24. p. G. Petrovci.
DVE DVODELNI OMARI, tri fotelje. kavč in komode ter dve mizici, prodam. Kerenčičeva 7, Radenci. Tel.: 65-174.
TRAJNOŽARNO PEČ. 32 kW. z 120 I bojlerjem. 20 odstotkov ceneje, prodam. Iztok Škrlec. Gubčeva 15, Radenci.
POHIŠTVO STAREJŠE SPALNICE. prodam. Tel.: 47-140. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, kombiniran (elektrika + plin), prodam. Tel.:
25-160.
SLAMO KUPIM. Igor Ivajnšič. Stročja vas 8.. Tel.: 32-210.
PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Lesne gradbene šole M. Šobota, izdanega leta 1963. Jakob Kozar. Ivanjševski Vrh 42, p. Sp. Ivanjci.
ŠTEVEC ZA BALIRKO, guma 10-75-15, s platišči in zračno puško, prodam. Partizanska 30, Bakovci.
SEDEŽNO GARNITURO, prodam. Tel.: zvečer 31-209.
BIVALNO ENOTO AVTORADGO-NE 6 x 2,5 m, opremljeno, posebna izvedba, prodam. Tel.: 21-393.
BOROVE DESKE, »foslne«. 5 do 8 cm, in hrastove plohe, prodam. Vrečič. Vaneča, tel.: 45-470.
3 OKNA, 2 x 180 x 140 in 1 x 180 x 120, prodam. Ivan Hozjan, Hotiza 77.
LOPO 4 x 4 z opeko, pokrito, skoraj novo, obita z lesom, prodam. Ivanovci 15, p. Fokovci. Tel.: 54-069.
PREKLIC! Marija Puhan iz Bogojine št. 154 se opravičujem Mariji Puhan iz Bogojine 150 za izgovorjene neresnične besede.
POMOČ PRI TEŽAVAH - Bioenergetik Roman Janiševski v Mariboru 27., 28., in 29. februarja. Rezervirajte si čas po tel.: 062/223-061 neprekinjeno Meiana, Lešnikova 6, Tomšičev drevored.
FOTOKOPIRNI STROJ tip Can-non z vpeljanim poslovnim prostorom v Murski Soboti dam v najem z dobrim zaslužkom. Tel.: 062/773-639.
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3,5 kW, skoraj novo, ugodno prodam. Tel.: 23-034
NOV/? i90 #;	Bfl
	
JUGO 45 AX, letnik 1988, ugodno prodam. Tel.: (063) 714-418, popoldan.
ZASTAVO 750, letnik 1976/ 84, obnovljen, z dodatno opremo, ali menjam. Tel.: (063) 39-584
ZASTAVO 101, letnik 1978, prevoženih 84.000 km, prodam. Žurman, Negova Tel.: (069) 61-307, popoldne
RENAULT 4 GTL, letnik 1985, prevoženih 60.000 km, temno moder, dobro ohranjen, brehiben, prodam. Cena je 3.300 DEM (v tolarski protivrednosti). Tel.: (061) 484-917, po 16. uri
ODDAM SOBO v najem, na Ostrožnem, 30 m2. Potrebna je renoviranja, primerna za mirnejšo obrt. Tel.: (063) 36-840
PEČ. trajnožarečo Liv Vranje ter 3 kvv električno peč, ugodno prodam. Tel.: (063) 25-879
RENAULT 4 TL, letnik 1976 prevoženih 70.000 km, prodam. Tel: (063) 38-168 PUCH 175, letnik 1958, obnovljen, prodam ali menjam. Tel.: (063) 39-584
BARVNI TV (150 DEM), kolje za vinograd in črpalko za vodo 10 ATM (bar), prodam. Silvo Vizjak, Kresnike 2, Štore TOMOS AVTOMATIk A3MS, letnik 1988, metalno modre barve, odlično ohranjen, vožen le leto in pol, prodam za 300 DEM Prodam tudi APN 4, dobro ohranjen in prenovljen, z novimi gumami. Jure Krajnc, Hramše 3, Žalec (Velika Pire-š\ca)
RAČUNALNIK COMMODO-
RE Vic - 20 ali 16, kupim. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Borut Kumar, Gonjače 1 c, Konjsko
HIŠO v III. gradbeni fazi, v Mozirju, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel.: (061) 572-010, zvečer VIKEND ZIDANICO 6 x 6 m, opremljen, na sončni legi, 3.600 m2 zemlje, prodam. Prodam tudi starinsko stensko uro. Tel.: (063) 27-437
AVTOMATIK, malo rabljen, kovinsko modre barve, poceni prodam. Tel.: (063) 35-422 VOZIČEK Roki, kombiniran in otroško posteljico ugodno prodam. Tel.: (063) 25-054, popoldne
NOVO HIŠO, 95 m2 stanovanjske površine, 1.700 m2 zemlje, prodam, sončna lega, 5 km iz centra Celja, centralno ogrevanje. Cena:	110.000
DEM. TEI.: (063) 25-379 ROLAND JUNO 106, s kovčkom, stojalom in carinsko deklaracijo, benčo, akustično kitaro in mixer 16 kanalni, ugodno prodam. Tel.: (063) 772-384, Alex
501 MUSIČ FRIEND’s CLUB: note, tablature, glasbene šole, video koncerti: zahtevajte katalog! Alex Petrej, Ilovca 10 a, Vojnik, tel.: (063) 772-384 GARAŽO na Otoku, oddam v najem. Tel.: (063) 24-264 PEČ za etažno centralno »Emo central 23«, ugodno prodam. TEI.: (0602) 43-452 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, ugodno prodam. Tel.: (063) 25-763, Plohl, Trubarjeva 46, Celje PRALNI STROJ, in Tomosovo vodno črpalko, prodam. Tel.: (063) 37-444 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK, 4 plin, 2 elektrika, kot nov, prodam. Oddam 4 leta starega pudla, ljubitelja družbe. Tel.: (063) 33-353
HIŠO v Celju, prodam najboljšemu ponudniku. Tel.: (063) 34-296
GOLF, letnik 1987, 1,6, bencin, prevoženih 59.000 km, ugodno prodam. Tel.: (063) 711-135
KATRCO GTL 4, letnik 1988, zamenjam za Renault 5 isti letnik ali mlajšega z doplačilom. Tel.: (063) 770-206 Z 750, letnik 1981, registrirana, zastavo 1300 za rezervne dele, vozno in poročno obleko roza barve, št. 40, prodam. Tel.: (068) 79-078 GČLF JBX 1,3, letnik 1986, registriran do 12/92, v odličnem stanju, ugodno prodam. Tel.: (063) 39-202 od 16. do 22. ure
OSTALO
PLETILNI STROJ empisal, dvoredni na kartice, prodam, cena po dogovoru. Tel.: (063) 21-186
V	VELENJU ODDAM opremljeno, ogrevano sobo z možnostjo kuhanja in telefona samski ženski. Cena 70 DEM/ SLT. Tel.: (063) 853-432 popoldan in zvečer
V	VELENJU ODDAM opremljeno in ogrevano sobo z možnostjo kuhanja in telefona paru brez otrok. Cena 120 DEM/ SLT. Tel.: (063) 853-432
OTROŠKO POSTELJO z jogijem, otroški stol trip-trop, rabljeno sedežno garnituro meblo, potrebno manjše popravilo. Tel.: (063) 711-323
FRANCOSKO LEŽIŠČE, sedežno garnituro, dnevno omaro ter avto Fiat 126 P, letnik 1988, ugodno prodam. Tel.: (063) 854-079
LADO 1200, letnik laz/, ten-nično brezhibna, prodam, cena po dogovoru. Božič Anton, Poženelova 7, Laško
VIDEOPLAVER Samsung, star eno leto, malo rabljen, prodam, cena 350 DEM in automatik 3MS. rdeč, letnik 1988, cena 250 DEM ali 15.000 SLT z nekaj dodatne opreme. Tel.: (063) 772-035
ALUMINIJASTA PLATIŠČA z gumami Semperit 165 70 R 13 (Dolničar) in šivalni stroj Ruža B še nerabljen, ugodno prodam. Tel.: (063) 39-393
OBZIDNI BAKRENI KOTEL 80 I, skoraj nov, prodam, cena 100 DEM. Tel.: (062) 29-030
IŠČEMO SAMOSTOJNE komunikativne zastopnike za izjemno perspektivno delo, možnost izrednega zaslužka. Tel.: (063) 24-455
MORDA IMATE stare srečke, čekovne kartice, hranilne knjižice, kartice podarim-do-bim, sploh vse papirje, povezane z bančništvom? Odstopite mi jih ali pošljite na naslov: Janez Zadnikar, Jesenkova 10, 61000 Ljubljana, tel.: (061) 313-137, od 19. do 20. ure, Janez
FOTOAPARATE: Canon AE1 (ohišje), Zenit avtomat-K, bajonet s 50 mm in 35-200 mm objektivoma, Vashica FRII s 55 mm objektivom in vvinderjem, filmski kameri 2x8 mm (Ouartz 2 M), super 8 mm (Sankyo ES 66 XL), bliskavice, filmsko luč, prodam. Tel.: (061) 313-137, od 19. do 20. ure - Janez
KUPIM STARE JUGOSLOVANSKE SFRJ bankovce za 2.000.000, 200, 500 in 1.000 dinarjev za (40, 40, 100 ali 200 SLT) ter kovanec 50 din - kraljevina YU - Aleksander (odvisno od kvalitete, do 1.500 SLT. Pišite na naslov: Janez Zadnikar, Jesenkova 10, 61000 LJUBLJANA ali tel.: 313-137 od 19. do 20. ure
KUPIM ENOSOBNO stanovanje, do 15.000 DEM. Tel.: (063) 711-135
OPREMO ZA TRGOVINO in
napisno tablo z A-testom in fotocelico, prodam po ugodni ceni, tudi na obroke ali menjam za avto. Telefon: (063) 711-135
TRENERJA za umetnostno drsanje iščem. Telefon: (063) 711-135
H0V£i30BA
~M■
NAROČILNICA
Ime.........i...................... priimek .
naslov......................................
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
NOV/!, 90BA
____ VC____
EKSKLUZIVNO: VSI DRAGI BIVŠEGA KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA SLOVENSKE VLADE
mnižim m mm muh
Marko Voljč z ženo Danielo in sedemletnim sinom Tomažem. Marko in Daniela sta se spoznala med študijem ekonomije na Univerzi v Ljubljani. Po študiju je Marku uspelo priti skozi ozko sito zahtev svetovne banke, ki ga je uvrstila med svoje strokovnjake, da se je spoprijel s težavami gospodarstev držav srednje Amerike. Najprej v Mehiki.
MAGISTER MARKO VOLJČ:
Ni šlo za avanturizem_______________________________________
Po nepredvidenem naključju gre TV Sloveniji že v drugo zasluga, da je svetu razgrnila sramotno podobo slovenskega naroda. Vsaj tistega dela tega naroda, ki danes sedi v slovenski skupščini in si v imenu tega naroda lasti pravico, da s svojim pritlehnim ravnanjem, primitivnostjo in nepojmljivo mržnjo ob lokanju šampanjca, požrtijah, polivanju z gnojnico, krajah in korupciji v boju za oblast tišči ta narod v - samouničenje.
Vsa čast magistru Marku Voljču za hrabrost, da se je spustil v ta zverinjak strankarskega zaplotništva, med kulake, ki govorijo v imenu bajtarjev, med domobrance, ki jim dom ni svetinja, med verne, ki v imenu boga kličejo na križarsko vojno in med opice, ki so delile banane.
»Sploh ni šlo za avanturizem. Gre za zaupanje v ta narod, ki je v zgodovini prestal mnogo večjih izkušenj. Gre za to, da stopimo skupaj in pozabimo na razlike, če so še med nami. Ni me bolelo, ko mi je v skupščini žugal kmet, neizmerno pa sem bil prizadet, ko so me med zasedanjem klicali k telefonu in me je neka ženska prosila, da naj vendar nekaj ukrenem, ker je okoli nje še štirideset enako siromašnih, ki z delom ne morejo prislužiti več kot samo še krompir in zelje. Tega si Slovenci ne smemo dovoliti,« je med drugim povedal magister Marko Voljč ob obisku ženinih staršev, pred vrnitvijo v Ameriko.	Janez Sever
Iz mehiških dni. Magister Marko in njegova Danči sta se vedno najbolj razveselila obiskov iz domovine. Čeprav sta s svojo skromnostjo in radoživostjo hitro stkala prisrčne vezi s Slovenci v Ameriki, sta se vedno najbolj veselila obiskov domovine. Na posnetku s smučanja na Rogli.
Daniela z materjo Jerico, očetom Vasom, bratom Vojkom in sinom Tomažem. Vašo Starovič, sin nekdanjega urarja in sodavičarja iz Foče, je kot sedemnajstletni borec Prve proletarske preživel Sutjesko in po bojih za Trst ostal kot oficir JNA v »Coni B«. Na Primorskem je spoznal Jerico iz Renč. Pred več kot tridesetimi leti je slekel vojaško uniformo. Z Jerico, nekdanjo varuško v vrtcu, živita kot upokojenca v Čopovi ulici v Celju.
»Ali gre za prvoaprilsko šalo?«, je vprašal v telefon ob pol sedmih zjutraj v VVashingtonu magister Voljč, ko ga je glas iz Ljubljane obvestil, da ga bodo predlagali za mandatarja slovenske vlade. Po dvodnevnem premisleku se je odločil in se korajžno odpravil domov, kjer je doživel glasovalni poraz in moralno zmago Slovenca, ki je pošteno pripravljen pomagati.