LISTEK. Ožunjla. Eoman tz afriških pragosdor. ! &agI**U •pttal E. R. Burronghs. — Pre-edel Paalai. 6 Eden črncev je slučajno pogledal proti gozdu. Zelo čudno sta bila oblečena. Trzan je nosil svojo usnjato obleko, kratke hlače in nekako suknjo brez rohavov. Arnot pa si je mesto svoje že zdavnaj strgane obkke sešil in gkrpal iz starih jader in živalskih kož nekaj, kar je bilo prej vsemu drugemu podobno, samo obleki ne. Pri vsem tem sta bila oba oborožena, eden s puško, in samokresi, drugi 9 tuljem in lokom. Ko ju je torej črnec zagledal, je v blaznem strahu kriknil, vrgel roke kvišku in planil proti ograji, toyariši pa za njim. Tudi od drugih strani so zadoneli glasni kriki, vse je ktelo vkup in iskalo varnega zavetja za ograjo in ^rata so se trdno zaprla. »Odkod prihajata? Kaj hočeta?« »Prijatelja 9va, Francoza!« je odgovoril Arnot. »Izgubila sva se v džungli. 2e mesec dni iščeva belih ljudi. Prosiva za sprejem.« »Odložita orožje! Potem smeta vstopiti.« Arnot je mirno odložil puško, Trzan pa je obotavljaje se svoj lok in tulj. Vrata so se odprla. Častitljiv mož v beli obleki in z dolgo brado je stal pred njima. Zadaj pa so se gnttili drnci. Zredavo ju je gl«dal, pa ne neprijazoo. Arnot se je pred-stavil. »Dovolite, častiti oče, jaz sem Pavel Arnot, poročiuk francoske vojne mornarice. Tale pa je moj prijatelj, gospod Trzan.« »Zelo me veseli!« je dejal mož v beli, dolgi obleki. »Jaz sem oče Konštantin, francoski misijonar. Tole je naša misijonslca postaja. Prosim vstopita! Res izreden slučaj, da morem ponuditi gostoljubnost dvema rojakoma v tej divjini! — Ampak gospoda, taka sta pa zares da bi se vaju ustrašil!« Podali so si roke in tudi Trzan je stisnil misijonarju roko, ko je videl, da je to storil Arnot. III. Kako se je Trzanu godilo, ko je prvikrat prišel v svet. Dobrib štirinajst dni sta ostala Amot in Trzanpod gostoljubno streho francoskega misijonarja. Arnota je potovanje utrudilo, prev«č je zaupal svojim niočem in leči je moral za nekaj časa. Trzana pa se je lotil oče Konštantin in ga vzel v šolo. Arnot je namreč že koj prvi večer pripovedoval misijonarju zgodbo o Trzanovi preteklosti. Oče Konštantin je imel bister pogled in blago, pkmenito dušo. V srce se mu je zasmilil ubogi, belokoži poldivjak, ki ni vedel ničesar ne o svetu ne o Bogu. Spoznal pa je že koj na prvi pogled izredne dušne vrline mladega človeka in sklenil je zasejati v njegovo srce prvo dobro seme ter rešiti, tako je pravil, dragoceni biser, ki se je skrival pod poldivjo zunanjostjo »džungelske sirote«. Seveda je bilo časa le malo, ker obema, Trzanu in Ornolu, prvemu še posebej, se je mudilo dalje. Pa oče Konstantin je le upal, da bo svoj«ga dor~«tn«ga i»4«nca vsaj za krst pripraTil. Med učiteljem in učencem je lonalu vzklilo prav prisrčno prijateljstvo. Oče Konštantin je vzljubil resnega, redkobesednega mladega orjaka, njegovo odkritost in nepokvarjeno svežost, Trzan pa se je u vs» dušo oklenil blagega, plemenitega moža, ki mu je s svojimi nauki odprl ves nov svet. Srečo je imel Trzan, da je na svojem pohodu v svet zadel na očeta Konštantina. »Če so vsi beli ljudje taki«, je pravil, »kakor oče Konštantin, potem bo svet res lepši nego je bila samotna džungla!« I>nevi so minevali, Arnot se je čutil že dovolj trdne-ga, prišel je čas odhoda. Trzana so krstili, Arnot mu je botroval. Tisti daa sta oba dobila nove, lične obleke, ki so jih pripravile pridne roke misijonskih sester. Vsa naselbina se je veselila, kajti Trzan je postal ljubljenec vseh, posebn* črnci so se ga oklenili. Drugo jutro sta odpotovala. Slovo je bilo težko, posebno za Trzana. »Oče Konštantin«, je rekel ob ločitvi, »če mi ke•daj na svelu ne bo ugajalo, 9e vrnem k vam!« Ni slutil tistikrat, da bodo njegove besede tako kmalu resnica —. Potovanje ni bilo več naporno, srečavala sta naselbine, kjer sta si Iahko odpočila in se osltrbela z živili, nekatere dni sta imela na potu celo druščino. Vse je kazalo, da se bližata obljudenim krajem. V štirinajstih dneh sla prišla do prvega mesta. Ležalo je ob ustju velike reke. Trgovski parniki s« se zibali v zalivu, čolni so drseli po morski gladini, žiˇahen promet je vrvel po ulicah. Trja» je priii. y življenju gledal kos »velikega mta«. Kolikokrat si je v svoji samotai džungli želel, da bi kedaj videl mesta ia hiše belih ljudi ia vsa druga čudesa, ki je o ajih bral v kajigah! Ko pa je gkdal pred seboj vse to in še maogo več nego je aašel v kajigah, se ga je lotila čudaa plahost. Najrajši bi se bil skril v drevo ia od tam bi neaaupao opazoval aiaožice belih ljudi, ki so hitele sem ter tja po cestah aaselbiae, šum ia ropot vozov in strojev ia avtomobilov ga je vznemirjal, sam ai vedel, kam bi se najprvo obrail, kaj bi aajprvo poslušal. Vse preveč je še pač bil vajea divjega življeaja v džuagli, kjer je vsak najaiaajši šum utegail pomeniti nevarao, bližajočo se roparico, kjer je vsako srečanje z žrvim bitjem utegailo poraeaiti boj aa življeaje ia smrt. Plaha, divja žival je še bil. Če pripelješ srao iz gozda doaiov, se bo tudi plašao umikala ia se vsakega žuma ustrašila. Prav tak je bil Trzan. Ia polao aeprijetnosti je doživljal. V tesaih, ozkih hišah je aioral staaovati ia po ozkih ulicah ia obdelanih cestah hoditi, niti poskočiti ni ¦smel, ampak veaoaier lepo umerjeao korakati, kakor ga je naučil Arnot, v družbi je moral ure ia ure lepo mirno sedeti na stolu, pri mizi je moral vzeli v roke osovražene vilice ia aož ia žlico. To je bilo skorajda preveč za svobode ia aeprisiljenosti vajenega Trzaaa. Vse kosti ia mišice so ga botele od počasae hoje in od sedenja. Toda razmnel je, da se bo treba na vse to aavaditi, razumel je, da njegovo dosedaaje življeaje ai bilo za belega človeka spodobno. Jasea aiincn je imel pred očmi, trdno voljo pa tudi, — človek je hotel bili, kakor so drugi njegovega rodu. Ia aavadil se je na vrvečc množice ljudi, aa vozove an stroje ia avtomobile, čudni glasovi »kulture« ga niso več plašili, posilil je svoje krepke, svobiKk' vajeae mišice v ozke prisiljeae meje, v katerib se kretajo olikaai ljudje ia kmalu pač nihče ae bi verjel, da je mladi, izredno krepko zrastli gospod v aeomadeževaai beli obleki, ki se smeje in govori z drugimi vred v živahai veseli družbi, — da je ta človek pred par meseci še polnag po drevju divje džuagle plezal, zasledoval leva ia panterja in si tešil glad s sirovim svežim mesom. Araot je bil zelo vesel svojega brihtnega, dovzetaega učeaca. Ostala sta dober mesec v mestu. Araot je brzojavao obvestil svoje poveljstvo, da še živi ia da je zdrav ter prosil za več mesecev dopusta. Obeaem je aaročil tudi deaarja. Potrebovala sta ga za potovanje aa F^raacosko, pa tudi jadraico sta aameravala najeti in dvigaiti Porterjev zaklad v džungli. Gospod Joba Trzan — tako se je sedaj pisal — je bil kmalu splošao priljubljea družabaik. Njegovo mirao, tehtno obnašaaje, ajegov odkriti, prikupljivi obraz, njegova zdrava, čila svežost, — vse to mu je pridobilo v kratkem vse polno dobrih p*rijateljev. Vse ga je rado imclo. Pa je tudi znal pripovedovati kakor aihče drug. 0 življeaju v džungli, o levu, tigru, sloau in o drugih živalih pragozda je znal govoriti kakor da je sam kedaj živul nied ajimi ia se pogovarjal z ajimi. Nikdar, tako so pravili, še aiso čuli koga, ki bi bil tako aataačno pozaal življenje divjih afriških roparic. Pa ne saaio da je bil priljubljea, — pravo čudo je bil za vse mrsto. Ni mu namreč minil dan, da ne bi dobil prilike pokazati svojo silno moč ia izredno gibčao* dov je sedela aa veraadi, med ajimi tudi Trzan. Sirovo kričaje je planil čraec po širokih stopnieali, vse je seve skočilo po koacu tn prestrašeai so zbežaM gospodje v notranje prostore. Le Trzaa je mirno obsedel. Tuleč ia z d^ignjeaim nožem se je zaletel čraec m Trzaaa, misleč pač, da tukaj vsaj si bo aa labek na&ts ohladil svojo jezo. Izza varaih okea ia vrat pa je gledalo par tucatov plašaih oči ia čakalo, kedaj bo siln! črai orjak zaklal ubogega gospoda Johna. Pa silni črai orjak se je topot hudo zmotil. Z miraim smehljajem aa licu, kot bi šlo za prijetno zabavo, je pričakal Trzaa divjaka. 2e je bil trd* pred njim, sedaj bo suail dolgi aož —. Tedaj pa je Trzaa po bliskovito vstaL jeklena pest je prestrigla črncev zamah, daleč je odletel aož, silne mišice so dvignik črnega orjalta od tal in aesrečni napadalec je zletel kakor žoga po zraku in črez pregrajie veraade ter v prelepem polkrogu pljuskail v reko, da je visoko prhnila voda aa vse straai. Glasea živijo je zadjoael, bojazljivi giedalci so prišli bliže ia krohotaje gledali, kako se je čraec trezen, ohlajea ia ves aioker kobacal iz vode ter se uraih pet pobral iz območja strašnih mišic. Ob aeki drugi priliki je bil Trzaa s števibno družbo aa obisku pri aekem bogatašu. Njegovo posestvo je ležalo zuaaj mesta aa robu pragozda. Beseda je nanesla na leve. Gospodje, po večiai lcvci, so bili različnih misli o levovi srčaosti. Nejkateri so celo trdili, da se lev člc, !ža boji, vsi pa so si bili edini, da je nijbolje prijet! iat dobro zaaesjljivo puško, če se kje v bližiai oglasi ijt*-veči kralj živali. (Pilje prihodnjič.) He moremo in ndčemo! (Piše posl. J. Veseajak.) Odkar so radičevci šli v iPašičevo vlado, se v naši javnosti tedea za tedaom slišijo glasovi: Korošec, Slov. Ijudska straaka gre v vlado. Žerjavovi »Jutrovci« ne morejo preaehati z izmišljeao lažjo, da se Pašičerim sadikalom poaujamo, so pa tudi druge straake in glasdSa, ki aam aekako »očetovsko« aasvetujejo, češ, da je sedaj za aas »dvaaajsta« ura. Zaaimiv je ta pojav ki toeba je vedeti, Kakšni razlogi vodijo eae ia druge, da tako govorijo ia pišejo. Samoumevao ia brez dvoma je, da so ob takšaih glasovih radovedni tudi nekateri naši zaupaiki. Oai namreč vedo: če gredo naši poslaaci v vlado, potem je političea razvoj tako daleč dozorel, da se uresniči ia uveljavi program SLS ali vsaj bistvea ia važen ajegov del. Ia kdo ob sedanjem staaju, političnem kakor gospodarskem, tega ne bi bil vesel ia seveda aajbolj aaši zaupniki, naši najboljši pristaši, kateri so s poslanci vred nositelji straake ia njeaega prograaia. Da bi šli mi v vlado, da se celo poaujamo za vsako ceao, o tem pišejo ia govorijo aajveč gg. iz dr. Žerjavovih vrst. Storijo to ae iz Ijubezai do aas ia ljudstva, temveč z namenom, da bi z nezaupaajem razmajali naše vrste in da bi opravljali oai svoj zaaai političai posel. Seveda želijo naš vstop v vlado tudi posamezai uradaiki, kateri so bili ia so še po krivici zasledovaai ia zaposlavljani, ker od nas pričakujejo pravice ia pomoči. Gospodarski sloji pa pričakujejo od našega ak- tivnega sodelovaaja v vladi več reda v upravi, več upoštevanja svojih upravičeaih težeaj. Kaj pa mi? Mi zastopaiki pa imamo dolžnost: vestao ia natan^ ko zasledovati obstoječe staaje pri aašem ljudstvu, pozaati težave ia težaje njegove, imeti pred očmi sredstva ia pot za odpomoč ia potem po svoji najboljši vesti S» ver' storiti odločilae korake. Ali jc čas, da bi šli v vlado? Iz Spod. ptuj. polja piše dober naš mož: nič vež za sebe, za otroke ia za napredek našega gospodarstva, temveč samo za davkarijo, za direktne ia iadirektne davke še delamo. Iz Zgorajih Haloz nam poročajo: če bo šlo tak& kakor sedaj še par let, bomo.v 4 do 5 letih vsi sami berači v Sloveaiji, samo beračiti ae bomo imeli kje. Pohorci ia Zgor. Saviajčaai pravijo: pri prodaji te- sa smo vsled padca italijaaske lire ogromao zgubili, n& svetovnem trgu je velika koakureaca, domači odjemaki Tedenske novlce. Štirikrat z aožem v hrbet. Zadajo nedeljo je prišlo v mariborski gostilai na cesti ob pristanu med viasko razgretimi fantiokii do prerekanja, ki se je razvilo v pretep na nož. Edea od udeležencev pretepa in sicer komaj 18 let stari Lorber je dobil kar štiri zabodljajie z aožem. Pretep. V Št. Petru pri Mariboru so se faaije zadajo nedeljo zlasali do krvavega med seboj. Viračarski sin Aloiiz Mark je odaesel iz pretepa taiko oboutao krvave rane, da je Tnoral na lečenje v mariborsko bolaico. Razivo od Sv. Martiaa pri Vurbergu. V nedeljo, dae 11. viaotoka, je Ml pomemljiv daa za našo župnijo. Domači vlč. g. župnik je blagoslovil ob veliki udeležbi ljudstva lepo aovo kapelico, ki je posvečeaa sv. družini. Vlč. g. župnik je imel po končani biagoslovitvi lep, v srce segajoč govor ter izrazi! željo, da bi si naše hiše vzele za vzgdedf sv. družino. Kapelico je postavil g. KoseT iz Spodajega Dupleka, leži ob okrajai cesti', ki vodi k Sv. Ba-rbari aa meji občine Koreae ia Ciglence. V Spodnji Koreai je še potera bil blagoslovljen križ g. Tepeha. Torej, eden dan sta bili posvečeni dve zaameaji v.čast božjo, da bi se ljudje vsele) spoštljdvo odikrilii: po stari krščanski aavadi, kadar gredo mimo. — Dne 24. oktobra je izbruhafl popoldne požar v ¦hlevu _)osestaice Novak v Oiglencah. Pogorelo je polovica poslopja. Dobrim ljudem zahvala, ki so ogenj omejiili. — ZreteMi četrtek je bil lep pogreb iiz Vnrberga. Pokopali smo g. aadučitelja Gselmana, ki je bM fevrstea Ijudski učitelj ia je učil dva roda pri aas. Bil je 39 let hrkaj učitelj. Marsikateri učeaec reee: Kar sera se pri g. Gselmanu aaučil, to znam. Res, rajai je bil učitelj stare koreniae ter je vtepel v glavo vse, kar potrebuje priprost človek. Kaj rad je učil fante o sadjarstvu, vinarstvu ia čebelarstvu, kar je sedaj malokedaj aavada. Ako ravno ai bil aašega političaega mjšljervja, ga ]e ljudstvo globoko' spoštovalo. Blag mu spolainT — Po časarkih čiiamo, da so letos blagoslovili več aoviih katoliško-prosvetaih domov. AH bi ne bilo tudi pri aas potrebao postaviti eaega prostornega doma, v katerem bi se lahko mladina vzgojevala in iapopolnjevala za poznejše življenje. Pa ne samo mladina, tudi možje bi tu imeli pripraven prostof* za gospodarska in politična zborovaaja. Žalostna aovica od Sv. Barbare pri Mariboru. V poaedeljek, dae 2. t. m., je v mariborski' bolnici iizdihaiiil svojo blago dušo Slavko Glanur, star šele komaj 24 let. Rajai je bil edea aajboljših fantov ae le cele občiae, temveč cele župnije. Bil je odboraik ia zaupaik krajevae organizacije SLS, aajbolj vaeti agitator, ustanovitelj tukajšajega Orla itd. Povsod, kjer je bilo treba sodelovati za dobro slvar, je bil aaš Slavko zravea. »Sloveaski Gospodar« je dolžea, da postavi na tem mestu spomeaik svo.jemu dopisniku ia raizširjevalcu, ker to po vsej pravici zasluži. Po poklicu je bil tkalec, svojo obrt je tudii dobro opravljal. Vsak> kdor ga je poznal, ga je vzljubil, ker je bil pravi. faat iz fare. Izobražea in ponižen sant z zilatim srcem ia jekleao voljo. Dragi Slavko, pogrešali Te (bomo povsod! S teboj srno iizgubili ae le vrlega prosvetnega delavca in prijatelja, temveč tudL organiizatorja. Težko prizadeti rodfcini naše sožalje! Tebi pa, dragi tovariš, spavaj sladko in na svideaje aad zvezdami! Novice iz Ruš. Naš dobri in obče priljubljeai vlč. g. župaik Jaako Ilc si je aa povratku k Smolaika v Ruše med potjo zlomil nogo ia je moral v bolaico. — Zadajo aedeljo 30 se pri nas v Rušah faat;'e med seboj spoprijeli ia je prišio celo do rabe aožev. Rudar Franc Domiaiik je dobil v pretepu nožni zabodljaj v pljuča. Rudar je obiskal za Vse Svetnike svojce, se podal v domačo gostilao, se zapletel v kreg ia prepir in konečao je došlo do aevaraega sunka z nožem. Daevai požigi pri Sv. Leaartu v Slov. gor. Dne 27. septembra zvečer ob 10. uri je izbruhnil v lisiaiku viaičarije Jaaeza Cuček v Zavrhu ogeaj, ki je uničil celo poslopje. Dae 20. oktobra o polaoči je uaioil aa nezaaa načia nastali ogeaj gospodarsko poslopje Jožefa Golob v Za- Gospodarstvo. KMETIJSKA DELA V MESECU NOVEMBRU. V splošaera La pri živiai. V aovembru se začeaja pri r«as aavadiao mrzlo vieme. Zategadelj 'se zavarujmo pred mraizom v staaovaajih z zimskfiTni okai. Popravimo tudi hleve ia zadelajmo odprtiae, skozi katere bi mogel priihaiati raraiz do živiiae. Dovažajmo drva ia steljo, da se bomo greli po zimi ob zakurjeai peči ia da bo živiaa ležala v suhfh ležiščih. Po^maimo, da mraz ia mokrota živailiiim škodu>jeta eaako, kakor človeku. V mrzlih hlevih je trel>a živali krmiti boljše, aeg-o v topLih, ker živali porabijo maogo krme za vzdrževaaje telesae toplote. Svinje pitamo s kraiifli, ki vsebujejo obilo tolšoobe, da dobimo več nvasti ia slaTniae. Ne pozabimo aa kokoši, osobito, ako je zaipadel sneg. Če hočemo, da bodo kokoši tudi po zimi aesle7 jitn ]e po'lagati razea aavadaega zra:a fudi nekoliko solničaic, zdirolb ljeaega da v testo predelaaega laškega kostaaja ia želoda. Vrhu tega jim je ponuditi dvakrat na daa tople pitae vode ter jih vobče držati na toplem. — Ostra ziima zgodaj v aovembru prinaša čestokrat |užao vreme o Bažiču ia Novem letu. Zategadelj kroži aa kraetilh prislovica, lci se glasi: Če gos Martina po ledu plazi, k Božiou Tada po blatu gazi. V viaogradu. Gaojimo s hle\"skim gaojem, kompostom, gaojaico ali umetaimi gnojili. Če smo se odločili zaradi težavaega dovoza gaojiti z umetaiiiai gnojiilt, mesto hlevskiim gaojem, tedaj storLmo aajbolje, ako damo zemlijo preiskaiti z ozirom aa hranilae saovi po kakem kmetijsk« kcmijskenv zavodu. Piristojbiaa za takšno preiskavo zemlje znaša razen kolekovine ^a prošajo še 18 diaarjev. Najboljši gaoj je dobro ohraajea (koazerviraa), -\o je od deževake aeizpraa ia neizsušen Mevski gaoj, ki zemljo ob eaem rahlja ia izboljšuje foikalao, dočim jo umetna gaojila samo kemičao iizboljšujejo. S hlevskim gnojem spravdmo v zemljo notrebne maožiae sprsteaine (humusa), ki ]e za razvoj različnih aiizkih bitij (mikroorganiizmov) v aemIji aeobhodnr* potvebna. Brez mikroorganizmov bi bila aaša zemlja pusta ia nerodovitaa, kajti eno se sklada z drugim ia viisja brtja no morejo obstojafi brez aajnižfih (to je 'bitij s samo eno celioo). Z gnojeajem aadomeščamo hraailae saovi, ki smo jih odvzeli s trgutviijo ia rezjo (ako rožja aismo v viaognd aazaj spravili). Od hraailaih srrovJ porabi viaska irta največ kaldja, dušfc ia fosforove kisU n". Te tri hraailae saovi ie potemta>keim feoba zemlji vračati v dovolja-i me': Hlt^vski pn.o-j vsebuje povprečao 0.50 odstotkov dušika, 0.63 adstotkov kalija ia 0.26 odstotkoVi fosforove kisddme. Zernl-a potrebuje v eaem letu približno 80 kg dušjka, 30 kg fosforove kisHae ia 100 kg kalija aa 1 ha. Na en oral je potemtakem potrebno pri triletoem gaojeaju aajimaaj 300 meierskiih stotov, to je 50 do 60 vozov hlevsicega gnoja. Gaoj. podkapamo ob priliki jesenske kopi v jarke med posamazaimi črtami, toda ne pregldboko. Pregloboko v zemljo spravljea gaoj bi le počasi trohael ter v globočiai zemlje ae prišel do svojega popolnega učiaka. Dobro ie tudi gaoj eaakomerno raztrosdti ter ga pri kopi strgati v jainiice ali jarke. Dež in saeg nakvasMa z zemljo pomešan gaoj ia zemlja ga takorekoč posrka vase. Osipajmo eao- in dveletao trsje, v aižavi pa tudi starejše trte, da ne pozebejo po ziTnd. Kjer obdeluje^o vinogradao zemljo s vprežno živiao, tam se v jeseai pri oraiaju trsje zagrne, na spamlad pa zopet odgrae. V sadonosaiku. Po spravljanju sadja v jeseTvi bi marsi kdo nvislil, da je koaec letnih opravil v sadonosaiku. Veadar umea sadjar aajde tudi v pazaem jeseaskem času aa drevju dovolj posla. Odpadlo listje pograiiniimo ter porabimo za steljo. Če pa hočemo sadae i*M>ai}ivce in ¦bolezni uspešao zatirati, storimo najbolje, ako odpadlo lisfje sežgemo. Misldti je trefoa na gaojeaje sadnega drevja, kaT je eao aajvažaejših opravil napredaega sadjairja v pozai jeseai. Mlado, do 6 let staro drevje gaojimo tako, da potrosimo drevesne kolobarje s Mevskim giaojem «11 kompostom, ali jdh polijemo s s'traaiščai'kom (fekalijami). Starejše sadno drevje gaojimo na ta aaorn, da izikopamo ob koacu rvej ali pod drevesaim kapom 30 cm širok ia 30 cm globok jarek, v katarega nasujemo gao-a ter ga pokrdjemo z zmIjo. Debele koreaine okoli debla ae sprejemajo hraaiiaih saovi, temveč le najfdnejše, resam podobae koreainice, ki se aahajajo v zemlji približno tako daleč od debla, kakor drobae vejice od debla aad zemljo. — Z gaojaico gaojimo -*ia;izdataejše, ako jo aaLivamo v 15 do 20 cm globoke lukaje, ki jih aapravimo s koiloira ali motiiko pod zunaaJiTn robam drevesae kroae. Prav dobro je tudi polivafi ž njo trato ali rušo pod drevjem. Četudi gaojaica ae doseže vsetej drevesaih koreaia, se aimamo bati izgube. Posrkale p bodo travne koreaiaice ia aam bodo za td delo hvailežae. Za gaojeaje z umetarmi gaojili veljajo ista aačela, kakor za gaojeaje travnikov. Če knarao sadaa drevesa na razpolago, presajajmo sadno drevje, dokler je vreme ugodno. V jeseni vsajeaa drevesa prej požeaejo, aego v spomladi vsajeaa. Mlado sadno drevje, katerega smo posadili v zadn)ih treh letJh, zavarujmo pred zajci s koljem, katerega obdamo okoli debel, ali pa drevje pomažemo z mažo, ki p napravimo iz kravjeka, 'krvi ia ilovice. Kjer zajec ovoha krd, se ae bo lotil drevesne skorje. E>revesai kolobar prekopaiao z lopato ali motilko. S tem oraogaoimo pristop zraka do -koreain ter hitrejše razkrojevaaje hranilaih saovi v zemlji. V drevesa-iei pripravilja|mo sejalne prosto-re za priihodaje leto. Zatiramo sadae škodljivce, kot Ikrvavo uš ter veliikega ta maleg-a zimsketga pedicau V sadaih sihrambah rarbiTajmo 'jeseasko ia aimsko sadje vsaj eakrat aa tedea, da preprečimo škodo po gralobi. Kdor hoie obvaroviaiti sade pred gait|em, aaj ga drži aa hlladaem ia zračaem prostoru ter naj dotični prostor žvepla večkrat z aavadnim žveplom. Na polju. Spravijaiao repof 'koreaje in druge pridelke, eko jih nismo spravili že v prejšajem meseou. Izvažajmo g^aoj in gnojnico aa njive, ko ai drugega aujaega opravila. Orjimo globoko jesensiko braizdo, da feboljšamo obdelovalao plast zemlje. V ta naTnen se poslužiimo aajbolje železaih plugov z& globoko oraaje zaamke »UaJversal« od tvirdke MeHiohar-^llmrath-iBacher, ki jih inna v zalogii geaeralao zastopstvo omenjeath tovara F. Kraola v Št. Jurju ob Južni žel. Lahk-i uaiversalai ipilug stane 975 diTiarjev. Ce imamo v bMžiai polja lapor aa razpclago, moremo gaojiiti v jeseni z laporjem, ki deluje na isti aačia kot apao. Sej je tudi apno 'glavaa ajegova sestaviaa. Poteg apna nahajarao v laporju še gliao ia aekoliko peska. Imamo glirnasti ali ilovaati lapor, tipaeni ali peščeai lapor ia razne vmesne varijaoije laporj«. Če je zemlja lahka in peščeaa, potem ji pomagalmo z gliaastiim laporjem, če je pa te»ka lia ilovaata, jo zboljšamo z apneaim laparjem. Da lapor hitreje sprsteai, ga raztrosimo že v jeseaii, sporaladi pa pre ivlačiimo z braao, da se razdrobi ia razsuje. Če hočemo z iaporjem zemija pogaojiiti, je treba, da ga aavozimo vsa] ea ea palec na debelo po ajivi, obeaem pa moramo ajiivo pogaojiiti s hievskim gnojem, sicer nam zemlja opeša eaa3co, kaikor če bi gaojiH z apaam. Vendar je gnojeaje z laporjem izda>taejše, aego gaojeaje z apaom ter se pozna več let. Koiliko izda takšao gnojeaje, se ravaa po lastaostih laporja m po lastnosti zeralje, kakor tudi po tem, koliko laporja smo navozilL Za 1 ha je potrebao približao 2O0 do 300 meterskih stotov laporja, če vsebuje isti 50 odstotkov apaa, sicer ga je potrebao še več. Svetlosivi lapor vsebuje več apaa, aego temnosivi lapor, v ka'terem je zopet več ka^lija, aego v prvem. Na vrtu. Pred nastopom sneienega vremena spravimo Eelea;avo v prezimovailae prostore. V ta aamea fekoparno 20 om globake ia približno 2 m široke jame, v katere vložimo zeileajavo. Jame pokrijemo z desikami in daimo aa vrh še plast listja. V lepem vremeau pustinno jamo odkrito, v slabem pa jo pokrijeino. Na dvefo straaeh Jame pustimo lukaje, da more zrak dohajalM v jamo. Rastliae, ki začnejo gruti, odstranjujmo od časa do časa. V takšarh jamah pohraajujemo z uspehom solato, špinačo in zimski por, zimski ohrov'i, motovilec ia rožai kapus pa puščamo najbolje na prostem. V kileti prezimujemo tako, da aasipljemo peska, v katerega vsadiiimo rastliae. Pesek mora biti zraenao vlažen ia ga je treba zato večkrat poSkropiti. Rastlinam se pustijo korenine, da ne oveaejo. Kletni prostor izrabimo najbolje na ta aačin, da sadimo rastliiae aa piraiaidalae kupe v zemljo, druga vrh druge. PrekopaJTno jjrazae grede z iopato ter naaosimo aa nje gnoja. V rastlin|a'ki'h (iazirao na primerao kurjavo. V kleti. Viaski mošti v novembru pakipevaio. To zavisd od kletae topline ia kakovosti dotičnega mošta. Kuor je bral v poznrh clneh oktobra, je aaprešad mošt, kt poaekod prekaša lans^kega. Po končanem buraem vreaju je nrošt v sodu večkrat premnešati s kolom ali za to nalašč pripravljeao kositreao lato. S tem zmaajšamo mncždiao viasike kisline ia dosežemo popolaejše pokipeaje in hitrejše čiščenje, mladega vioa. Mešaaje naij se vrši vsaki drugi ali tTetJi daa. Ko je vreaje poi.ehalo, ae pozabimo sodov pravočasao aaMti. Z zalivaajem obeaem ooistimo pdilko vsa kršae nesaage ter sode v pravem času samo aa ra'hlo zadelasmo. Pilk ae omotavafjmo s cuajicami ali krpami. Cunfice v sodu so isto, fcakor steaj v svetiki ter audijo razaim škodljiivjm glivicam aajlepšo priliko za razvoj. S prvim pretakanjein poča!ka;mo v vsakem slučaju do Novega leta, add še dalje. V čebelaijaku. Letos so čebele v oktobru opravile svo ja pTedzimna dela, ker je bilo vreme za to ugodno. Nanosdle so obilo praška ia lepila, s kaiterim so zamašile vse razpokline v svoji'h pouličaih stanovanjih. Sedaj izleliavajo še samo, da se fetrebio. Čebele po zimi ne spijo, marveč samo dremajo. Nahajajo se v klopčiču, da lažje Mjubujejo zimi. Cim je zapadel saeg, je treba zapreti vse odprtiae, ki vodijo v čebelajak. Solnčni žarici ae smejo padati v notranjost čebelnjaika, ker bi čebele vznemirjali. Vzneimirjene čebele pojedo več medu, se raKlazijo po panju, ozebejo in aato pogiaejo. Sploh je treba v bližini čebelajaka držati največiji mir. Na izletišče je treba postavdti rešetke, da ae morejo v paaje raiši, ki utegaeio povzročiti aa saiovju ogromao škodo. V novembru listje grabijo ljudje, oraoi žurai zemljo .prašijo; pasfiroi okrog ognjev se vrte, jeseaske sape se ae plašijo. Na dvoru kmetskem sviaja debeli, , oe 'krmljeaje skrbairofenik in Franc Kraner ustrelila 4 leta starega in 168 kg težkega ^eleaa. Srečai zakupa.ik lova je g. Ivaa Planiivc, pekovski mofster pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Pred tedaom dai pa je g. dr. Ferdo Kuaej, okrajai zdravaik pri Sv. Petru, po' nesreči ustrelil v staro ženico in $icer v ako, v treautku, ko je mislil pogoditi zajca. Žeaico so prepeljali v bolaico. Cudao: eden v jeleaa, drugi v žeaico! : Grozaa požarna aesreča na Ziljah. V torek, dae 27. oktobra t. L, se je zgodila aa Dol. Zdljah. župaija Pieloka ob Polpi, grazna požaraa aesreča, ki je uaičida 2 hiši in 5 otročičev. Ob pol eaii uri popaldae je začel zvoa aa prijaznem grioku pri sv. Antoau milo ia žalostao Idiicati na pomoč, ker je v vasi gorelo. Gospodar Marko Balkovec je bit-z žeao, s siflom in siaaho aa polju, ia aiti od daleč aiso slutili, da jiim doma ogenj aeusmiljeno uaičuje hišo ia ime tje ia pa da žive sežiga ajihove otročiče, ki jih aiihče ae sliši vpiti, aihče jih ae pride otet grozne srarti. Gospodiaja j je bila pustila pet malih otrok (štiri svo-je, a eaega od sinahe) v hiši brez aadzorstva, jik zakleaila in odšla za drugimi na polje. Med tem je najbrže kateri otrok iztakail kje žvepleake ia zaaetil ogeaj, v katerem so vsi v silaih mukah naSli smrt. Zalostea in pret: esljiv je bil pogled aa sežgaaa trupelca. Najstarejši p^tletai Fraacek se je poskušal ruešiti iskaje izhoda, pa ai mogel vea. Kmalu potrm, ko so ga polegaili iz plameaa, je aa opekliaah umrl. Drugi frije: Angelica, Barica ia Jožek, so se tiščali skupaj ia so jih izvlekli liizpod kupa pšeaice, ki se je bila usula skoe prego- reai strop aaaje in zabraaila, da aiso popolaoma zgoreli. Možje jokajo, ko vidijo te žalostae ostanke nedoižnjh bitij. Brez ročic, aožic ia glavic so. Barica je podobaa čmemu hlebu, pšeadca se je zajedla v meso. Najmlajša 2'A mesca stara Aaica, aečakiaja prvih štirih, je zogleaela v zibelki. Počivall so v skupai krsti, zaviti v ostanke ogorelih rjuh. Žalost uboge družiae, zlasti pa še obup obeh mater, se ae da popisati. Hiša je do tal porušeaa, kupi ogorele pšeaiice ia koruze so aa pogorišču. Od sosedove hiše so ostale le steae. Z otroki je zgorela njihova dota, do 900 dolarjev, ki si jih je 'bil gospodar s trdim delom prihranil v Ameriki. Samo aeikje v kotičku ]e še aašel 5 ameriškiih cekiaov aepoškodovaaih. Zgoraj, opisana strašna aesreča nam dovolj glasno pridiguje, kako usodepolaa lahkomišljeaost je, puščati tako majihno deco samo doma, brez varstva! Ko liko požarov je že na ta načia aastalo, koJiko otrok že tako storilo žalostao smrt. Naj ibo ta strašaa aesreča aa Zilj&h vsem staršem v svarilo! Usmritcv dvojnega niiorilca v Xovem mestu. Dnc 3. t. m. je bil ob 7. uri zjutraj v Novem meslu obešen aiorilec Milan Esapovič. Milaa Esapovič je v oktobru lanskega leta izvršil v Vrbinski vasi p": Krškem dvojai ro parski umor. Zakonska Verdelj, ki sta bila brez otrok ia stara okoli 70 lel, sta vzela k sebi za hlapca Milaaa Esa poviča in mu celo obljubila, da ga vzameta za svojega, če jima bo pridno delal. Meseca oktobra sta se zakonska pomeakovala o tem, da vzameta nekaj prihranjenega denarja iz posojilnice za aakup krave. Dvignila sta denar in nalo sc je denarja polakomil Esapovič ter ju ubil. Oba je polem zakopal na njivi v jami za repo.. Ko so orožniki zvedeli za umor, so našli hišo Verdelovih zaprto, na vralih pa napis: »Draga moja gospodo! Jaz sem junak iz Like. V r . . me pišite vsi skupa. Stara in stari, oai su u Toplicah pri Čatežu, nikdar jih ne bo više doma aiti bute znal za njim, a ja ideai u Francusku i u Ameriku.« Orožniki so dolgo opizvedovali za ubeglim Esapovičem ter so ga končno izsledili v Zagrebu, kjer se je skrival pod napačnim imenom Josip Klasič. Kljul) temu, da je bil ožeajen, se je še v drugič poročil z neko Marijo Vuljaaovičevo. Pri spomladni poroti je bil Esapovič obsojea na smrl. Obsojeni.je aaznanilo, da bo obešea, popolaoma mirno sprejel. Vso aoč pred izvršitvijo sairtne kazai je bil mirea, ni prav aič spal, ampak se je ves čas razgovarjal s pazniki ki so ga stražili. Proli jutiu ga je obiskal v celici pravoslavni prota (Esapovič je bil pravoslavae verej Jankovič iz Ljubljane irt mu dal zadaja tolažila. Točao ob 7. uri zjutraj so ga privedli pazaiki aa dvorišče okrožaega sodišča. Na dvorišču je bilo zbraaih okoli 150 oseb, med njimi več orožnikov. Sodai dvor je izvršil zadaje predpise. Seaat je obsojeaca izročil v roke krvnika Mausaerja in njegovega pomagača, ki sta že v nedeljo prispela v Novo mesto. Krvaik je obsojeaea sprejel ter ga odvedel k vešalom. Esap>ovič je popolaoma mirno in brez vsake besede stopil k stolcu. Obešanje je bilo izvršeao v 12 in pol aiinutah, na kar je zdravnik dr. .Pavli ugotovil smrt. Izkaz darlov za Dijaško večerjo. V zadnjem času je dobila Dijaška večerja sledeče darove: Nek mariborski aaladinoljub 3000 D. Dr. Moenik iz posebaega naslova 300 D. Ob priliki blagoslovitvc križa v Kupetincih in posvetitve hiše Jaašovec aa predlog orgaaista g. Kocbeka, Sv. Jurij ob Ščavaici 152 D. Neimenovan dobrotnik po msgr. dr. Jerovšek 80 D. Knjigovez Koračin v Mariboru 75 D. Fraii Ogrizek, župnik v pok., Vojuik 10 D. Prisrčna zahvala vsem darovalcem! S 1. novembrom je prevzelo oskrbo večcrje za dijake društvo Dijaška kuhinja, ki je dosedaj žc dajala dijakom obed. S teai s« je cela zadeva poenostavila. Ker Dijaška kuhinja torej preskrbuje obed in večerjo ubogim dijakom, se društvo vsem posebno priporoča v podporo in v vstop v društvo. Marsikateri talentiraai fant bi brez Dijaške kuhiaje vobče ae mogel študirati. Blagajaik Dijaške kuhinje je g. ravaatelj Matija Pirc, moško učitel)isce v Mariboru; sicer pa še tudi zanaprej sprejoma darove za Dijaško kuhiajo Cirilova tiskama, oziroma upravaištvo »Naše Straže« ia »Slov. Gospodarja«. Kakor se Dijaška kuhinja, ozir. dijaki zahvaljujejo vscai doscdaajim dobrotnikom ia podpirateljem, v prvi vrsti msgr. dr. Jerovšeku — tako se ludi društvo zanaprej priporočuje v toplo ia mnogoštevilno podporo. — Bivši blagajaik Dijaške večerje. Privatna bolaišaica »Saaatorij v Maribojru«, Viaarsika ulica (se odcepi od Truibarjeve), poleg viaarske šole, se je zopet otvonila in je dostopaa bolaikom (bolnicam). Dnevna o^krba staae: 3. razred 30 din., 2. razred 60 dia., 1. razred 90 dia. V celi državi dobro pozaato milo »Gazela« vsebuje ia dma samo dobra svojstva. Gospodiaje, vpoštevajte to ia ahtevajte v trgoviaah izključao samo »Gazela.« Je vendar res, da se sedaj že skoro polovico ceaeje kupi, kakor pa laiaulo leto. To se prav posebao pozaa pri sukau, volai za žeaske obleke, hlačeviai, barheatu, platau itd. Tako bi še lahko aašteli veliko vrst blaga za oblačilo in gospodarske, t. j. domače potrebščiae, kar bo marsikdo rabil za jesea ia za zimo, ter gledal, da čim ceaeje, pa tudi trpežao lcupi. Da pa dosežete te ugodaosti, mora prav vsak bralec postati odjeraalec (če še ai) aižje omenjeae tvrdke, katera se sedaj aajbolj priporoča. Da se res tako ceno in dobro kupi, o tem se lahko prav sak uveri z eakrataim aakupom, kar pa že tudi zadostuje, da postaaete stalai odjemalec tvrdke Fraac Mastek v Mariboru, Glavai trg 16. Kar je že dedom ia rodjteljem pomagalo, to bo pomagalo tudi i Vam! Elsa flujd. Da, samo »Elsaflujd«! To že skozi 27 let priljubljeao domače sredstvo s svojo 'maogoikratao uporabo od zaotraj ia od zuaaj kot ublažitelj bolečinl Umivaaje ia drgaenje z Elsaflujdom krepi ia jača Vaše telo, stori Vas zmožne kljubovati prehlajeaju ia Vam pripravlja užitek. Ea sam poiskus je spreobrail maoge, ki niso hoteli verovati in jih privedel, da izshvaležnosti še dalje priporočajo Fellerjev »Elsaflujd«. Tudi Vi boste storili isto, ako naročite za poskus 6 dvojaatih ali 2 veliki specijalai steklenici za 63 diaarjev, ali da Vam pride šo ceneje: 12 dvojnatih ali 4 velike specijalae stekleaice za 99 dia., pri lekaraarju Eugeau V. Fellerju v Stubici Donji, Elsatrg 341, Hrvatska. Nevamost priti prepozao ae preti oaemu, ki ima pri sebi zaaesljivo uro. — Ure, ki gredo do sekuade natančno, so Suttaerjev ure. Popravljaaja slabih ur staaejo sčasoma več kot ura sama. Svetovao zaaae so »Iko«-ure iz lastoe švicarske tovame ur razpošiljalaice H. Suttaer v Ljubljani št. 992.Bogato ilustrovaai divot-ceaik, ki ga pošilja tvrdka H. Suttaer aa zahtevo zastoaj, je vredea pazljivosti ia čitaaja ia vsebuje maogo praktičaih aasvetov. Oblačilao blago za zimo v veliki izbiiri ter vse čevljarske potrebščine v aajboljši kakovosti doiriite po aajaižjlh ceaah v trgoviai Fraac Senčar, Mala Nedelja ia Ljutoimer. Prepričajte se in oglejte si zalogol — Nakup jajc in suhti gob in vseh poljskih pridelkov vedno po aajboljših daevnih ceaah. 1317 3—\ Opozai-jamo aaše čitatelje, da se vrši aeprekMcao dne 11. t. m. zastavljalna licitacija v Gosposki ulioi št. 46 v Mariboru 1313 slabo plaeujejo, davkarije pa postopajo z aaaii, kakor da se valjamo v zlatu, y resnici pa ne vemo, kako bomo kupili aajpotrcbnejši kmh za sebe in svoje. To je slika, to je staaje, ki obstoja pri nas kljub vsej marljivosti ia varčnosti uašega sloveaskega ljudstva ia ob tcm položaju mi nimamo pra'v nobeaega jaaistva, da bi z vstopom v kakšno sedanjo vlado zamogli Icaj popraviti, brcmeaa olajšati, nejednakosti odstraniti, Tane celiti ia upravo urediti. V vlado poštcna in paaietna stranka \stopi, ko smc in zaaiore uresničiti svoj program ali vsaj bistvcn nje- gov del. Sedaj ni možnosti, ni verjetnosti, da bi zamogli priaesti olajšave ljudstvu ia uveljavili svojo voljo. Za "par uradniških mest in za dva ali Iri ministrske stole pa mi nismo ia program naše stranke ai na prodaj. Zakaj je trenotno tako težak položaj? Razae sloveaske stranke ia slrančice so do zadnjega easa neprestaao iz gole sebičnosti in naravnost neverjetne kratkovidnosli, iz zagrizenosti in v službi častilakomnosti svojih voditeljcv bile na razpolago ter so podpirale Pašičev centralizem in srbsko, ali bolje rečeno: beograjskih bankirjev ia kapitalistov aadvlado. Še za manj jkakor za skledo leče so prodajali in izdajali ti ljudje bistvene iaterese aašega ljudstva. Usodepolne napake je delalo in še dcla vodstvo Radičcve stranke, odnosao Radič sam. Jedro je, da je Pašič in beograjska bankarska polilična družba ustvarila ia obdržava neznosno današnje stanje in da je pri teai vedno dobila v preteklosti in ima sedaj pomočnike, ki jo aaravaost brezplačno ali za svojo osebno korist podpirajo proti ljudstvu. V teai tiči zlo, v tem gorje za naše ljudstvo in za državo samo. Neverjetno in vendlar resnično! Ali ste videli pri svojem gospodarslvu, da bi vam kedo prišel in rekel: »Ti, vzaaii mene, vzaaii mojo poocst, vzami moje roke, tebi bom delal, le za tebe boai delal, ia sicer čisto zastonj: niti plačila, aiti hvaležaosti ne potrebujem, saai sebi se odrečem, edino to veselje mi daj, da bom v svoji sobi lahko obesil na slenah to sliko x leve steae na desao, to iz zadnje na sprednjo, da bom smel malo premakniti mizo ia ob njej tudi stole. Ti pa me izkoriščaj, kakorkoli hočeš. Še lemu se odrečem, da bi pometal svojo sobo sam, ker bi mogoče prah razdražil tvoj nos, da bi aioral li kihnili.« Resnično brezplačni hlapci.. Kaj ne, takšaega člqveka aisle dobili in lakšne ponudbe ne doživeli. V naši jugoslovanski politiki pa smo jo. Vidite, Radič s svojo slranko je napravil lako. Nič ai več njeaiu »republika vseniu svetu dika«, nič ni vce mirotvorstvo, ki bi brez policajev, žandarjev in vojaštva napravilo vse za aagele aa zemlji ia ustvarito raj, aič ni več na poti ccalralizem, ne bankokrati, ne kaputaši ia pokvarjena gospoda. Bremena davčna in druga niso več pretežka: čisto zastonj, popolnoma brczplačno dela sedaj Radič s svojimi poslanci za Pašiča, za beograjske bankirje in njihov cetralizem. Kako dolgo bo on s svojimi na lej poti, tega pač ob njegovi nepreračunljivosti ne vemo, toda lo pa smo prepričaai, da mu Hrvatje ali vsaj večina aa tej poti'sledila ne bo. kerniu slediti tudi ne aiore. če je Radič aapravil v svoji politiki zmote, pregreške ali celo zločine aad državo, naj sam in osebno dela pokoro, Hrvati in Slovenci za njcgov odkup plačevali ne niorejo in ne smejo. Gospodu Pašiču in beograjskim bankokratom so seveda neplačani hlapci dobrodošli, seveda je druga stvar ali sc s lakšno politiko krepi državna misel, raste politična ia gospodarska moč države ia pridobiva uglcd in veljavo v zuaanjem svetu! Xe morenM) in nočemo biti na škodo Ijudstva, proti bistvenim inleresom njegovim kot njegovi zastopniki brezpravai in neplačani hlapci. Ne moremo v blato poteptati ia nočemo za skledo leče, za osebne koristi in ugodnosli pmlati ljudstva iix njegovih pravic. Nc moremo in nočemo se odreči teniu. kar venio, da je za obstoj in razvoj sloveaskemu ljudstvu brczpogojao polrebno, a za vse dfžavljane tudi pravično. Ali ste kedaj doživeli, da bi kdo rckel: Moja pravica jc jasnn. toda moja pravda stoji Irenulno slabo, zalo liom vse pustil in se ,pravici odrekel? Ste videli, da je kmet svojo zeailjo zapustil, če mu je pobila toča ali nesreča ugonobila ali otežila treautno njegovo gospodarstvo?! Ste videli sužnja, ki bi radovoljno delal brczplačno ia še prosil, naj ga gospodar ob slabi hrani šc tcpe?! Ne, vscga tcga aisle videli ia ne doživeli. zata nisle videli in nc boste doživeli, da bi zastopniki na programu SLS šli scdaj v vlado ia rekli s lem: prav je centralizcm in korupcija, prav je izsesavanje in zapostavljanje Slovenije, prav tisoč in tisoe drugih aevolj in krivic. prav so škodljivi iii slabi ter pomanjkljivi zakoni: mi vse to podpišemo ia odobravamo. Odrečomo se vsemu, l