Nenapovcdana vofna. Japonci še niso do sedaj napovedali vojne in vendar izvršujejo vojna podvzetja v velikem stilu. Kitajci tudi niso napovedali vojne, marveč se junaško branijo zoper japonske napadalce. Svet stoji pred strašnim dejstvom, tako je izjavil zunanji minister Anglije, John Simon, da se je vojna začela na kitajskem ozemlju, in sicer med dvema državama, ki st. članici Zveze narodov in sedaj obenem članici sveta te Zveze. To se je zgodilo kljub temu, da Kellogova pogodba in pariška pogodba obsojata vojno kot sredstvo politike za državo. Zgodilo se je to kljub vsom naporom, ki so bili storjcni, da se vzpostavi v svetu mir in mirovno p.ostopanje ter da se izravhajo vsi sppji, ki nastanejo med državami — Manicami Zveze narodov. "-¦ Osvajalna politika nacionalističnomilitarističnih krogov v Japonski jo dovedla do zavzetja cele Mandžurije, ki je formelno ncodvisna država. Ta neodvisnost pomenja po japonskem tolmačenju neodvisnost od Kitajske, toda podrejenost Japonski in njenim interesom. Po tem velikem uspehu, ki je bil omogo.eri, ker je bila boljševiška Rusija v ulogi trpnega gledalca, so Japonci segli po kitajskem državnem ozemlju ter napadli Šangaj. V političnih krogih zlasti v Angliji in v Zedinjenih državah se sodi, da je japonski napad na Šangaj bil velika napaka japohskih vojaških in diplomatskih krogov. Japonska špekulacija je namreč bila ta: Šangaj je največje kitajsko izvozno in uvozno pristanišče. Če dobimo to mesto v svoje roke, se polastimo glavnega vira dohodkov za vsako kitajsko vlado. Potemtakem bo morala Kitajska pred Japonsko na kolona ter sprejoti vse našc pogoje, Izvršitev te japonskc š])ekulacije so prevzeli vojaški iu diplomatski krogi. Japonski vojaški strpkovnjaki so natanko izračunali. koliko bo treba vojaških sil za japonsko ckspodicijo proti Šangaju. Diplomati pa*so ra.unali s tunvda je Zvoza narodov brez moči ter da so »države v Evropi med seboj nesložno.radi vpiašanja vojne odškodnino ter da tudi niso v skladnosti z Zedi.nj.nimi državami Amorike radi vprašanja vojnih dolgov. Prezrli pa.so ti politifni in diplomatični krogi mo. in oblast javnega mnenja v Evropi in na svetu, kl jo na strani napadenih Kitajcev. Prezrli so tudi, da-je bolj.cviSka Rusija sedaj sicer slaba,. da pa more vendar enkrat priti čas, ko bo ojačena Rusija uveljavila svojc pravice in zahteve v Mandžuriji. Kakor Rusija tudi Amerika sedaj ne misli na vojno z Japonsko, toda gleda z neprijaznimi očmi na porast Japonske in njene oblasti <$ Mandžuriji in v Tihem Oceanu. Anglija je istotako razpoložena, ker se ji je treba bati za Avstralijo. To 30 bile velike napake v diplom.tičnem j-ačunu Japonske. Ravno tako usodne, če ne usodnejše, pa so bile n$« pake v račumi japonskih vojaških strokovnjakov. Njihova ocena vojaške odpornosti Kitajsko je bila-veliko podcenjevanje sedar.je Kitajske. Mislili so, da je Kitajska dožela zmede, spora in strahopetnosti ter da bodo kitajski mogotci pred japonskimi bojnimi ladjami, topovi, letali in bombami padii na tla ter zaprosili .Taponce milosti in odpuščanja. Pa se je zgodilo čisto drugače. Kitajci so se izkazali za hrabre, požrtvovalne in nepopustljive branitelje svoje, po krivici napadene zemlje. Odbih so vse japonske napade, tudi veliko in sploSno ofenzivo, ki je trajala štiri dnL Narodna vlada kitajska se zaveda, dff s tem nenapovedana vojna še ni 'končana, marveC da bo Se prišlo do mnogpterega napada od strani Japoncev. Kitajska vlada ra.una z možnostjo enoletne vojne ter kupuje strelivo, letala ter vse potrebno. V smislu miru in v interesu obeh narodov, Japoncev in Kitajcev, pa je pri.akovati, da bode ta nenapovedana vojna Pimprej konCana.