^ Jan razen aobci nsdall to pramikov. (j^fly except Saturdays, "ietot and Holiday« SVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravniški prostori: 2657 South Lawndals A vs. Offics ot Publication: 1887 South Lawndals A v«. Telcphons, Rockwsll 4904 .TEAR XXXVIII Cena lista Je $6.00 rtaSSSuSfc^ ZrTe aT^c S SlgtTm. CHICAGO 23. ILL.. PONDELJEK. 22. APRILA (APRIL 22). 194S Subacrlptlon $6.00 Yearly Acceptance for mailing at special rats o t posta«« provided for in taction U03, Act of Oct. 3, 1817, authorised on Junmgjl-„',,„,; ŠTEV,—NUMBER 79 imta zapadnih sif i Rusiji razkrita tka vlada infor> rana o zaupnih pogajanjih [A V PRILOG ITALIJI don, 20. apr. — Obdolžitve izrečene v nekem važ-»slamštvu v Londonu, da Britanija, Amerika in barantajo z italijansko proti Sovjetski uniji v se-iju mirovne pogodbe za ukritje-bo, kakor vse ka-bolj zastrupilo atmosfero edvečer sestanka zunanjih rov Velike Britanije, Ru-jnerike ln Francije v Pa-Konferenca se bo pričela pnji četrtek. Obdolžitev io britski in ameriški u-skovak zaroto z Italijo, K>vražnicD, fproti zavezni- cetvorica je pred nekaj pozvala Italijo; naj pred-oje razloge namestnikom ih ministrov, ki sestav-irovne pogodbe. Italija odzvala pozivu in predlo-mestnikom čez dvajset dokumentov o različnih ih, ki se tičejo pogodbe, je bilo razkrito, da je bi-janska vlada informirana nih pogajanjih med na-zunanjih ministrov na encah, ki so se pričel? tmt tnesed." Član ene Tsf^ gacij, kateremu je vse- italijanskih dokumentov je priznal, da so bile ita-avtoritete informirane fazah zaupnih pogajanj, ezentant Velike Britanije, e in Francije so zanikali . da je bila Italija infor-o pogajanjih. Britski 0 izjavili, da informapije ile uradho dostavljene »m, možnost pa je, da so ibili v razgovorih z na- in njihovimi pomočjo je. da sta Vfelika Brita-Amerika naklonjeni Ita-Mevah vseh spornih točk * Pogodbe z izjemo usode kih kolonij v Afriki. 1 » to, da Trst ostane lijo, zaeno pa pobijata »htevo, da mora Italija vojno odškodnino. bolgarski Cankov ujet Avitrija, 20. apr. wander Cankov, bivši 1 Premier, je bil ujet in v bližini tega mesta. On v Bolgarijo, kjer bo ustreljen. Cankov je na nh zločincev in bil je že P**vi v odsotnosti pred •odiščem obsojen v ^ravniva * je vršila v februarju preteklega ttonikarji tlt v Waihington ^ D C., 20. apr. -1 časnikarji so IfchJ hh"nburg. Feo-*Tk0vv 'n M,haJ> R. Ga-J "»»hmgtonu so se ^oigam/uicij. ame-^ Rjavili so, da Ru,'J* /a mir, nr * «• končanje tavke c Domače vesti Pošta odprta aa vso Primorsko Chicago. — Čikaška poŠta nas je obvestila, da je sedaj odprta tudi paketna in vsa druga pošta tudi za cono A v Julijski krajini. Za to cono veljajo isti predpisi kot za cono B ali Jugoslavijo. To pomeni, da se zdaj lahko tja pošiljajo tudi paketi do 11 funtov teže in vsa pošta prvega in drugega razreda. Is Clevelanda Cleveland. — V torek je umrla frances Gorshe, rojena Podobnik, stara 48 let, doma iz Terzina, v Ameriki 25 let. Tukaj zapušča moža Franka in dva sinova, v starem kraju tri brate in dve sestri, v Argentini pa sestro Mary. — V Collinwoodu je umrl Valentine Markusič, star 65 let, doma na Hrvaškem, v A-meriki 45 let. Bil je član HBZ in SDZ. Tukaj zapušča ženo, štiri hčere, dva sinova in tri brate, v stari domovini pa brata. — V Galiopolisu je umrl osemletni sin Antoinette Feckan iz Clevelanda. — V bolnišnici St. Alexis se nahaja znana Collinwoodčan-ka Rosie Zupančič-Matjazich. — Iz armade se je vrnil s častnim odpustom John Knific ml. Iz Collinwooda, služil 37 mesecev na vojaških transportnih ladjah na Atlantiku; prav tako John Močna ameriška armada v Nemčiji Koncentracija bojnih letal razkrita * Berlin, 20. » apr. — Nova in mogočna letalska sila ameriške armade v Nemčiji se oblikuje pod vodstvom in navodili generala Spaatza, vrhovnega poveljnika letalskih enot. On je znan kot zagovornik taktike težkega bombardiranja, ki je potisnilo Nemčijo na kolena. Jedro nove letalske sile so o-gromni bombniki tipa B-2, ki se niso nikdar uporabljali v teku vojne v Evropi. Dvesto bombnikov je bilo že poslanih v Anglijo in nadaljnjih 300 je na poti. Štiri letališča so pripravljena za te bombnike v Nemčiji in štiri v Franciji. Bombniki tipa A-26 bodo nadomestili stare leteče trdnjave. Več sto bombnikov tega tipa je bilo že poslanih v Nemčijo. J«-dro ameriške letalske sile se razvija v Bremenu. Tja je dospelo že veliko število^ bombnikov tipa P-80, ki razvijajo silno brzino. Nova ameriška letalska sila v Nemčiji bo štela 71,000 mož do 1. julija. Po zaključenju vojne v Evropi je bila letalska sila znižana na 38,000 mož. Zdaj šteje okrog 50,000 mož. Ameriški letalski častniki so izjavili, da bo šel general Spaatz v pokoj, ko bo izvršil poverjeno mu nalogo. rici na Pacifiku in si zaslužil pet bronastih zvezd. Nov grob v Chicagu Chicago. — Zadnje dni je umrl Štefan Vučko, doma iz Zgornje Bistrice v Prekmurju. Tukaj zapušča ženo, tri sinove, hčer in brata, v starem kraju pa brata in dve sestri. Rusija oboroiuje sovražnike Španije't ? Madridski list vidi nevarnost invazije Madrid. Španija, 20. apr. — Vlada diktatorja Franca je in-foi mirala Ameriko in Veliko Bt itanijo, da Rusi pošiljajo orožje in strelivo članom komunističnih organizacij v krajih ob %spansko-francoski meji. Španski zunanji minister se je oglasil v uradu britskega poslanika V. Malleta in uradu Philipa W. Bonsala, ©pravnika poslov ame-tiškega poslaništva v Madridu. Diktator Franco je že v noti, katero je poslal Ameriki in Veliki Britaniji 20. marca, opozarjal na komunistične aktivnosti v krajih ob špansko-francoski meji. Madridski list Arriba, glasilo španskih fašistov, piše. da se pripravlja agresija proti Španiji Rusija oborožuje komuniste in španske republikance v Pirinej-skem gorovju in ti se priprav-ljajo za invazijo severne Španije. List dalje pravi, da je ruski parnik pripeljal orožje za španske republikance v Marseille in Bordeaux, francoski luki. Francoske čete se tudi zbirajo v krajih ob španski meji. Španska icpublikanska vlada, katere predsednik je Joee Giral. skuša priti na špansko ozemlje. Apel za nasičevanje L J m ~. Jd rarvnrr i/ttai Anderson odredil znižanje zalog moke Washington, D. Cm 20. apr, — Predsednik Truman, bivši predsednik Herbert Hoover in Fio-rello La Guardia, direktor pomožne organizacije Združenih narodov UNRRA, so po radiu dramatično apelirali na ameriško ljudstvo, naj je manj, da bodo milijoni ljudi v Evropi in Aziji, ki stradajo, dobili več živil. Truman je priporočal žrtvovanje, da bodo drugi ljudje lahko živeli. "Milijoni bodo umrli v Evropi in Aziji, če jim mi ne bomo priskočili na pomoč," je rekel Truman. "Trden in zdrav svetovni red ne more biti zgrajen na podlagi človeške mizerije. Amerika mora izpolniti svoje obveznosti. Dali smo že zagotovilo, da bomo storili vse, kar je v naši moči, za ublažitev bede. Mi ne smemo ignorirati jokanja Učnih o-trok. Obrniti ne smemo hrbta milijonom ljudi, ki prosijo za skorjo kruha. Uverjen aem, da se bo ameriško ljudstvo odzvalo apelu in storilo vse, da odvrne masno stradanje. Čas za prazno besedičenje je minil in prišel je čas akcije." Truman je govoril po radiu v Bell hiši. Njemu je sledil Hoover. On je poročsl Iz Kaira, Egipt, kjer se nahaja, da mora najmanj 150,000,000 Ijiidi v E vropi dobiti pomoč, da se odvrne lakota La Guardia je v svojem govo varnostni svet odložil akcijo proti Španiji Razkol med velesilami ae povečal GROMYKO OBSODIL OPOZICIJO New York. 20. apr. — Člani varnostnega sveta Združenih narodov so se izrekli za odložitev akcije proti fašistični* Španiji, ki po. izjavi poljske delegacije ograža svetovni Jnir« in varnost. Dr. Oscar Lange, poljski delegat, je predlagal, naj države v okviru Združenih narodov pretrgajo diplomatične in ekonomske odnošaje z režimom' španskega diktatorja Franca. Predlog so podprli delegati Rusije, Francije ln Mehike, a je bil poražen pri glasovanju. Špansko vprašanje bo ponovno prišlo na dnevni red, ko se bodo člani varnostnega sveta sestali prihodnji torek. W. R. Hodgson, avstralski delegat, je predlagal Imenovanje pododseka petih članov, ki naj bi preiskal obdolžitve proti Francovemu režimu pred sprejetjem poljske zahteve za prelom odnošajev s tem režimom. Predlog je bil sprajat, Alexander Cadogan, britski delegat, je analiziral špansko vprašanje. Dejal je,'da Lange ni podprl obdolžitev proti Francovemu režimu z dokazi. Obdolžitve se v glavnem nanašajo na situacijo v Španiji vjprvlh mesecih, ko bi bil Franco iahko pomagal Hitlerju in Mussoliniju Cadogan je trdil, da Franco ni storil nobenega čina, ki bi se ga lahko smatralo za ogražanje svetovnega miru. Ruski delegat Gromyko je o-krcal opozicijo, ki se je izrekls proti akciji. On je v svojem govoru naglašal fašistični značaj Francovega režima, zunanjo politiko tega režima v vojnem času In da ta režim še vedno ograža mir. "Politika neintervenci-je, katero je izvajala stara Liga narodov, kakršna ima zagovornike Audi v tej organizaciji, Je dajala potuho nemškim nacistom in italijanskim fašistom," je rekel Gromyko. "Rezultat te politike je bila agresivna vojna. Cena je morala biti plačana v rekah krvi in grmadah trupel. Opozicija proti akciji je nadaljnja sramotna manifestacija politike neintervencijc." Tsaldaris formiral novo grško vlado Atene, Grčija, 20. apr. — Konstantin Tsaldaris, vodja monar-histične ljudske stranke, ki je zmagala pri volitvah, je formiral novo vlado. On je predsednik in zunanji minister. Tsaldaris je za razpis plebiscita o vprašanju povratka kralja Jurija v Grčijo, da zasede prestol. Kralj ! živi v Londonu. Perzija obdavčila ameriško firmo 'M Cenzura nezaželjivih poročil odrejena* Teheran. Persija. 20. apr. — Vlada je naznanila, da bo naložila davek na olje, katerega pro-dudra ameriška Standard Oil Co. na otoku Bahreinu, in da bodo vsa nezaželjiva poročila, poslana v tujino, podvržena cenzuri. Odločitev je naznanila vlada premierja Saltaneha. V naznanilu pravi, da smatra otok Bahrein, ki je pod britako protek-cijo, za neločljiv del Perzije. Velika Britanija izvaja oblast na otoku od 1, 1892 na podlagi pogodbe, katero je sklenila z vladarjem otoka. Vse olje, producirano na Bahreinu, bo obdavčeno po prevozu na perzijsko celino. Davek bo 80 centov na vsak sod olja, poleg tega pa bo morala ameriška kompanija izročiti 20 odstotkov od letnih dohodkov perzijski vladi. Otok Bahrein leži na arabaki strani Perzijskega zaliva. Olje, ki je doslej prihajalo v Perzijo 'z otoka, ni bilo obdavčeno. Izvajanje cenzure je naznanil Ibrahim Hakimi, podminister za pošto in telegraf. Dopisnike zunanjih listov je obvestil, da bodo vsa poročila, katera bo vlada smatrala za neresnična, zatrta. Japonski general izvršil samomor Izjava o smernicah avtne unije Predsednik Reutlier poražen na seji Chicago, 20. apr. — Člani ekse-kutivnega odbora unije združenih avtnlh delavcev CIO so sprejeli izjavo o smernicah kljub o-poziciji s strani Walterja P. Reutherja, ki je bil izvoljen za predsednika unije na konvenciji, ki se je vršila v Atlantic Cltyju, N. J., pred nekaj tedni. Izjavo je sestavil George F, Addes, tajnik- blagajnik unije in vodja takozvanega levičarskega krila. Večina izmed 22 članov eksekutivnegu odbora je izjavo odobrila. Addes ima na svoji sttani bivšega predsednika unije R. J. Thomasa, Rieharda T. Leonarda in druge člane ekse-kutivnega odbora. Thomas in Leonard sta podpredsednika u-nije. Akcija večine članov odbora je bila klofuta Reutherju. Izjava obsoja nekatere provizije pogodbe, katero je unija sklenila s korporacijo General Motors po zaključenju dolge stavke, katero Je vodil Reuther. Reuther je na sestanku s čas-nikatji priznal, da ga je akcija večine članov odbora rasoeara-la, zaeno pa je tiaglasil, da se bo držal zaključka in delal za enotnost v uniji. Izjava o smernicah med drugim naglaša, "da smo načelno' proti vsakemu načrtu, ki bi določni zvišanje cen v gotovi dobi in jih znižal v drugi dobi. Na-čtt bazira na zmotni teoriji, da se upoalenost lahko Izenači v avtnl industriji v sorazmerju s cenami In mezdami." Na seji ekaekutivnega odbora Amerika je priznala vlado Komunistične sile zasedle Čang cun Bojazen pred obnovo civilne vojne Peiplng. Kitajska, 20. apr. — Glavni komunistični stan v Je-nanu je naznanil padoc Cangču-na, glavnega mesta Mandžurije. Vojaška posadka centralne vlade je bila poražena v bitkah s komunisti. Z okupacijo Čangčuna je prišla vsa severna Mandžurija pod komunistično kontrolo. Nastal je težak problem za centralno vlado generalislma Cianga Kai- šeka v Čungkingu. Bojazen Je, SEL9S" da se bo civilna vojna obnovila ^^ noben« držav. večjih trgo- na Kitajskem. Komunistična okupacija Čang- čuna je povzročila nove kompli kacije za generala Marshalla, ameriškega poslanika. On Je kot posredovalec med koihuni-stl in centralno vlado omogočil sklenitev premirja in zdaj je jasno, da ima pred seboj novo nalogo. Centralna vlada ima svoje čete še v Mukdenu in Harbtnu. toda vse kaže, da bodo kmalu izolirane. Komunističnim silam, ki so savzele Čangčun, poveljuje general Cow Paočung. Čangčun ni samo glavno me-Manrišuetje, 4emve* tudi važno železniško križišče, kakor tudi cest, ki vodijo v province Suangjun, Nungun, Kirin In Fengticn. Izgleda, da bo tudi Harbin kmalu padel. Komunistične čete so že vkorakale v predmestja. SanghaJ, Kitajska. 20. apr. ~ I ! Japonski general Rikiči Ando, ru dejal, da v Cehoslovaklji, Ju- Wvji governor na Kormozl in goslavljl, Grčiji. Poljski, Italiji, poveljnik japonskih čet na tem Albaniji In na Kitajskem bo (Jloku J# ltvr|i| Mmomor. Po.lomatičn'h in ekonomskih odnofajev z režimom ipanakrga diktatorja Francs narode oik skupščine Združenih narodov. On je izrekal upanj«, da francoske republike bo prišel dan, ko bodo Izreki člsnov sodišč« obve/ni za vsa L ^ 20 koalicija s#M*ialistov in komunistov Je izsilila »prejetja nove u-stave za četrto francosko republiko. Bprejeta je bila I večino 60 glasov v skupščini. Poslanci katoliške republikanske stranke so > glasovali proti oprejatju ustave. (Jbjavila je deklaracijo, v kateri naglaša. da bi bil pralom s ft pa ni jo . najbolj prepričevalen dokaz »vetu, da je sedanja argentinska vlada demokratična. 18274827 PROSVETA THE ENLIGHTENMENT . GLASILO Dl LASTNINA SLOVENSKE NARODNE JED NOTE OrvM of aad published bf Slovene' Naročnina aa Združene driave (ima na lete. IUO m pol leta. tLS* aa to*i Cook Co„ 17.40 ta celo lelo, M.7I aa pol leta; aa Subacrlpllon raloa: for Um United Steles (except Chka*o) aad fc.00 per year, Chicago and Cook County 1740 par yNt. foreign countries S9.00 per yeas. Cene oglasov po dogoeonu- Rokopisi doptaov In nonatošenlh člankov s« na vračajo. Ilolsoptal lilaearna vsebina (trtico, peeaan. dram«, pesmi Ud.) m vrnejo pošgjalelju la v slučaju, če Ja prfloiU Advertising rates on a0reeinenL~-and unsolicUod articles will not b# such as stories. plan- poaasa, eta« will be returned to when accompanied by seliaddraeeed and stamped envelope. Naslov na vso. kar Una slik s llstomi PROSVETA 28*7-50 So. Lawndale Ave.. Chicago 23, Illlnoia fjla&ojDji i v noMh, na&jdbi \ Datum v oklepaju na primer (March JI, 1M6), poleg vašega Imena na naslovu pomeni, da vam j« t tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. . _ 5 slepoto udarjeni Znan je pregovor, ki pravi: Kogar bogovi žele pogubiti, ga naj-prvo oslepe. S popolno slepoto »o udarjeni tudi ameriški "free enUrprizerji", vsa kapitaliatična folklora ali kultura, ki ne vidi brezna, katerega si koplje, kakor tudi vsej deželi. V mislih imamo veliko gonjo ameriškega kapitalizma, "free eiv-terprizerjev", ki gre za tem, da zada smrtni udarec že itak oslabljeni OPA in vsaki kontroli cen. Ta kontrola cen je sicer zelo še-pasta in slaba na vseh področjih razen enega. Ta izjema je korv-trola stanovanjske stanarina po večjih meatih, kjer je akutno pomanjkanje stanovanj. Na vseh drugih gospodarskih področijh pa je šibka od vsega začetka, potiskana ob steno in stopnjema na umiku. Zdaj ji "free enterprizerji" hočejo dati zadnjo klofuto in jo zvrniti ns smetišče. Izgledi so, da bodo ekonomski rojalisti, veliki in mali, pri tem tudi uspeli, nakar bodo res postali povsem svobodni pri navijanju cen. Ca pride do tegs, se bo dežela znašla v taki inflaciji cen. kakršne še ni poznala, niti po zadnji vojni, ko je bil sladkor po 30c funt sil še več, bušelj pšenice tri dolarje in sorazmerno tudi vsa druge potrebščine. Drsginjs je sicer že sedaj, vsa zadnja leta velika, toda z odpravo kontrole cen, slaba kot je, se bodo cene podvojile, lahko potrojile in tudi popetorile. . * " Vse to bo "free enterprizcrjenT prineslo še bolj bogato žetev luH jo imajo danes sli so jo Imeli vsa zadnja leta, ko so profitl velikih in malih korporacij posekali rekorde vseh časov. Prineslo jim bo gigsntične prof i te. "Ljudstvo ima denar — nagrabimo si ga! Proč s kontrolo cen!!* To je danes, že dalj čgsa parola vseh "free enterprlzerjev", velikih fn malih. 4 1 ' * Ampak vse to bo deželi prineslo prej ali slej tudi tak gospodar ski polom, ki bo lahko zasenčil tudi veliki polom iz leta 1929, iz ksteregs se je kspltalizem začasno rešil le z zanetenjem svetovne vojne. Tako je bila dežela za nekaj lat reštsna tudi ogrom ne brezposelnosti, kajti delavci so bili poslani v armade, na mori-šča širom sveta ln v vojne tovarne. Zdaj šteje armada brezposel nih "samo" okrog tri ln pol milijona, kar je sicer polovico manj kot so lsni napovedovsll razni ekonomi. V tej gonji za čim večjimi profitl ln za strmoglavljenje vsaka kontrole cen ameriški "free enterprizerji" seveda ne vidijo, da s tem pehsjo deželo v nov gospodarski polom, do katerega sigurno pride v nekaj letih — v treh, štirih, skoraj gotovo pa v petih letih. To Je namreč rekord, "zakon" ameriškega kapitalizma, ki se je v preteklosti znašel v krizah povprečno vsakih sedem let. Zadnja velika kriza je bila permanentnega značaja in jo je presekala le svetovna vojns. Leta 1939 je bilo še vedno okrog devet milijonov brezposelnih v deželi, kljub temu, da je produkcija dosegla do tedaj rekordno višino. * S kakšno slepoto so udarjeni gospodarji Amerike in njih poli tičnl lakaji, je posebno rszvidno v kongresu, kjer ja OPA na ope-rscijskl mizi. Ker zakon poteče s 30. junijem, ga administracija skuša podaljšati za eno leto v nespremenjeni formi. Za to podaljšanje OPA se poteguje vse orgsnizlrano delavstvo. Tudi vsa slamnsta glasovsnja po raznih agencijah, ki se pečajo z ja mnenjem, pokszujejo, da je velika večina prebivalstva za koq ■ cen in podaljšanje OPA. Na drugi strani so pa že mesece na delu močne loblje tov jev, trgovcev in špekulantov, ki pritiskajo na kongraa, da odpravi kontrolo cen. Ker vedo, da bi s pritiskanjem za enostavno likvidacijo OPA ne dosegli svojega namena, ao se vrgli nanjo z bočnimi napadi. V nižji zbornici ao zadnje dni uspeli na vsej črti in efektivno ubili vsako kontrolo ccn. Koalicija južnih "poltaksarskih" demokratov ln republikanskih torijev, ki domlnlra kongres, je ta zakon Uko raztrančlrala in perverzlrala, da je Chester Bowles, direktor za ekonomsko stabilizacijo dtijal, ako bo sprejet v tej formi tudi v senatu, tedaj se bo dežela podala na "veeelo potovanje v ekonomski polom." Prvič je repu bil kansko-demokrataka koalicija dekretlrala, da mora biti konec kontrole cen najpozneje v prihodnjem marcu. Drugič je zaobrnila zakon iz kontrole cen v garancijo pro 11 ta aa vsak koa blaga ali vaak predmet — dekretlrala določitev tako visokih cen, da bo trgovec, vsak špekulant, vsak tovarnar napravil "primeren profit" pri vsakem kosu blaga ali predmetu. Ta točka efektivno ubije vsako kontrolo cen. Večina zbornice Je sprejela še več drugih dodatkov, s katerimi je temeljito izrezala vse drobovje iz zakona, da Je oetal le okostnjak Cilj vseh dodatkov je omogočanje brezmejnega profttarstva vsem "free enterprizerjem". OPA je dobila mandat, da mora zvišati že Itak visoke c*ne bombažu, preklicati vae odredbe, s katerimi ja skušala prisiliti tekstilne barone, da produclrajo tudi cenejše blago. etc. etc. a Tako ja republikansko-dcmokraltka lorljska koalicija v nižji zbornici zopet dala efektivno klofuto na samo šibki Trumanovt administraciji, marveč tudi ameriškemu ljudstvu, ki je poslalo v kongres svoja "prijatelj*'! Kakor si delavske mase posteljejo, tako tudi ležijo. Dokler se bodo navduševale za to aH drugo kar pital i»ttcno stranko, tolik - caaa bo po njih tudi padal bič Pošte- I no Inidako vlado bo delavstvo dobilo Ve tedaj, *e si ustanovi po- S .... . . ^------m KONEC DOLGOTRAJNE STAVKE Lattobe. Pa^—Kakor po drugih krajih, tako tudi pri nas niso nič kaj povoljne delavske razmere. | Danes ne bom pisala o splošno-stih, temveč želim opisati razmera delavcev, ki so zaposleni v tovarni Vulcan Mold and Iron Co., kjer dela rpoj soprog že zadnjih 28 let. Na dan 17. oktobra 1945 je vodstvo tovarne dejalo, naj delavci ostanejo doma, ker družba nipia dosti naročil, medtem čar som pa bodo popravljali stroje in pospravljali v tovarni. Delavci so bili doma že tri tedne, nato pa so izvedeli, da kompa-nija daje izdelovati svoja naročila drugam, namesto da bi poklicala svoje delavce na delo. Delavci so nato takoj sklicali sejo in odglasovali, da okličejo stavko, kar 'so nameravali že poprej, in sicer radi zaostale plače delavcem, ki delajo na tretjem šihtu. Oni namreč niso dobili zadosti plače za počitnice. Delavci te tovarne spadajo 1£ uniji UAWA, lokal 758 CIO. Stavka je trajala od 13. novemr bra 1945 do 6. aprila 194«. Med tam Časom so zastopniki unije in kompanije imeli večkrat sestanka, ali nikakor niso mogU priti do sporazuma, nazadnje pa je kompanija odslovila svojega predsednika in nastavila drugega, nakar so imeli kompanijski ln unljski zastopniki ponovno sejo 0. aprila, na kateri ja bil na-vzoč tudi novi predsednik, in ns ta dan so se sporazumeli. Kon> panija je Sprejela zahteve ia predloženo pogodbo, katera je bila objavljena ša tisti dan v La-trobe Bulletlnu. Tako se je končala ena najdaljših stavk v zgodovini mesta Lat roba. Delavci so šli zopet na delo 8. aprila. Omeniti moram, da so ljudje v Latrobu vseskozi sočustvovali s prizadetim delavstvom. V tovarni dala 800 delavcev, a se ni nobeden Izneveril, da bi šel ske-bat, temveč so držali skupaj in stali na stavkovni sttaži. Razumljivo, da je bilo težko za delavce, ki niso delali pet mesecev ln 20 dni, posebno za tiste, ki Imajo velike družine. Zaslužijo vse priznanje, ker so se tako do bro držali. # Ravnatelj družbe je delal zdražbo med delavstvom s tem, da je okrog prsvll, ds imajo v unijskem odboru preveč tuje-zemcev ln da si naj izvolijo Američane ter bodo na boljšem. Pred tremi tedni pa so bile volitve odbora in delavstvo Je zopet z veliko veČino izvolilo ves stsri odbor in s tem pokazalo, da mu zsupa. Le nekaj delsvcev je volilo proti staremu odboru ter ao ns listku dodali, da ne marajo tujezemcev v odboru. Seve, ti so bili prijatelji ravnatleja. V času stavke so prejeli stav-karji podporo od UERWA, lokal 022 CIO, dalje od tovarne Stu pakoff iz Latroba $1000 in od United Automobile Workers $2000 Denar so razdelili med najpotrebnejše družine, nekaj pa je bilo porabljenega za kavo in prigrizek stavkarjev. Imeli so majhno hišico ln tam so se pozimi greli in kuhali kavo. Ko se je pričela stavka, sem nameravala sproti poročati, ali ženske imamo zmeraj gospodinj-škrga dela več kot preveč. Mary E. Fradel. Slednjič je zdrav razum premagal vse ovire in prvi župan Milwaukeeja je bil Solomon Juneau, Kilbourn in Wells, ki sta posedovala največ zemljišča, pa sta postala prva milijonarja, John Walker pa je daroval mestu tisti park, kjer ja danes peti volilni okraj in največja slovenska naselbina ter shajališče, e Milwaukee Journal ima tako zvano kolono "People's Column", v kateri so bili ža nekajkrat pri-občeni ostudni članki od ljudi, ki se širakoustijo o demokraciji, zaeno pa zlivajo neofašistični strup na vse, kar je naprednega. V tistem kotu je imel zadnjic dopis neki Poljak, ki pravi, da ja bU v Julijski krajini ter opišuje diktaturo Tita in partizanov. Na njegov članek mu je dobro odgovoril John Poklar, ki je tudi tam služil z ameriško armado. Dokazal mu je, da jugoslovanski narod ni1 res prisiljen, temveč navdušeno dela za domovino in Tita. Dalja je bil tudi priobčen članek o Draži Mihajloviču, v katerem se ga slavi kot rešitelja ameriških letalcev, nakar se ja oglasil ameriški vojak Tone Garam, sin slovenskih staršev, ter med drugim povedal, da je bfl Benedict Arnold tudi spreten vojaški voditelj v času revolucij ske vojne, obenem pa vohun in kolaborator Anglije, zato zasluži tudi Mihajlovič pravično sodbo in plačilo za svoje delo. Sleherni Slovenec je vama hvaležen za uslugo in zagovor jur goslovanskega naroda, iz katerega izhajajo vajini predniki, John in .Tone! Mladina, bodi branilec za svoj narodi • Seje podružnice SANSa naši rojaki slabo obiskujejo, čeravno so v odboru osebe, ki delajo polno paro in se trudijo, da bi prganizaoija pridobila dušo in srce ameriških Slovencev in da bi pomagali za ta Človekoljubni namen, namreč da bi Jugoslavija pridobila ekonomske in politične pravice pri drugih narodih in v Washingtonu. Zalo lepo sta nam govorila dva Hrvata od Hrvatskega vječa na zadnji seji podružnice SANSa. Povedala sta nam, da je Trst predvsem slovensko mesto, zato sta se čudila, ker je bil samo en Slovenec navzoč na sestanku Jugo-slovanskega odbora v New Yor-ku. Podružnica SANSa bo pričala s splošno kolekto v naši naselbt ni in odbor bo razposlal pisma in pole < za darova za otroško bolnišnico vsem Slovencem, tem bo odbor pravočasno obvestil našo javnost. Apelira se na slehernega Slovenca, da daruje kolikor največ mora za bolne ln jetične brate ln sestre v star domovini. (Ostalo bo priobčeno v sredo. — Ured.) Anton Ermonc. spal v Stalinovi votlini v Čepni, moja žena pa je pomagala sinu raznašati pošto in zdravila za partizane, in sicer iz Trsta v Re-co in Sušak. Za to je dobila zlato kolajno tudi 16-letna hčerka, ki ja tudi pomagala. Da, veliko smo prestali, pretepali so nas in vlačili po zaporih. Vse to je znano in mi i-mamo veliko prednost. Bil sem za župana, a sem pustil, ker niso m ljudje aložni. Vsi nas majo radi in samo povem moje me, pa imam prednost povsod. Upam, da bom dobil nazaj tudi mojo hišo, samo če bomo pripadali k Jugoslaviji. Naš Tito je dejal, komur so kaj s silo vzeli, mu mora biti vrnjeno. Tito skrbi za vse. Smrt fašizmu* svoboda narodu!** Tončka Skufca. IZ MILWAUKEEJA Milwaukee. Wis. — Mllwauča- ni v tem letu obhajamo stoletnico inkorporiranja (1. 1846) treh malih naselbin: Solomon Juneau (južno) town, John Walker point In Byron Kilbourn town v eno skupno mesto Milwaukee. Dar nea šteje to mesto tričotrt milijona prebivalcev, za čaaa Inkor-poracije pa je štelo samo okrog 9,000 prebivalcev- V zgodovini masta čitamo. da je bilo v začetku mod temi na- GLAt IZ BUTT A. MONT But te, Mani--Spodaj podpir sani sem član SNPJ od ustanovitve, prav tako naročnik dnevnika P ros vete. Ker seta eden tistih, ki raje čitajo kot pišejo, e to moj prvi dopis. Pro8veto zelo rad čitam in komaj čakam, da jo dobim v roke. Čitam tudi priobčena pisma z stare domovine in kar groza me stresa, ko vidim, kaj vse so prizadeli našemu narodu nacisti in fašisti, najhujši pa so bili izdajalski belogardisti. Tudi jaz sem prejel nekaj pisem iz stare domovine, ki pa so podobna drugim, zato jih na bom priobčil v časopisu. Pred nekaj meseci pe sem prejel obvestilo* ,jz Seattla, Wash., da je umrl i«6j brat Nick. Pokojnik zapušča tukaj žalujočo soprogo, sina in hči ter brata Joeva in Franka, v stari domovini pa omoženo sestro Mary Ne-manich in mnogo drugih sorodnikov. Doma je bil iz Krmačina pri Metliki. Bil je član SNPJ Počivaj v miru, dragi brat, in naj Ti bo lahka ameriška zem- figJ * v* (T: T J ,Ci . • » * A Joe Pruss. RAZNOTEROSTI Gllleapie. 111.—Z zanimanjem čitam pisma iz stare domovine Tudi moja žena je prejela par pisem od svojih staršev iz Ma-harovca, fara St. Jernej, Dolenjsko. Starši so ji pisali, da še vedno žive, vzlic temu, da je tu di v tistih krajih razsajal in pobijal razbojniški okupator. Podrobnosti ne bom navajal, kajti pisma so podobna tistim, ki jih vsak dan čitamo v Pro-sveti. Danes želim poročati o skodu, ki se je vršil pred nekaj meseci v St. Louisu, Mo. Tega shoda smo se udeležili tudi iz Gillespie ja in Benlda. Nastopilo ja več govornikov, ki so govorili o velikem trpljenju jugoslovanskega naroda v času okupacije in sedanjemu pomanjkanju. Dvorana je bila natrpana Ijud-stvs, to ps zato, ker so bili ka-zani filmi o osvoboditvi Belgrar da in Ljubljane. Zanimivo je bilo videti, kako navdušeno je Ljubljana pozdravljala svoje o-svoboditelje-partizane, ko so korakali po ljubljanskih ulicah s tanki, avtomobili itd. Tisoči in tisoči so metsli šopke ns junaške osvoboditelje. Tega shoda se je udeležil tudi neki rojak iz Jolieta, 111., s katerim sva se razgovarjala o raznih stvareh ln tudi o zbiranju obleke. Dejal mi je, de ima precej obleke, a se še ni odločil kam bi jo poslal. Takoj sem mu svetoval, naj bo previden in jo St. Louis, Chicago ali pa New York. Omenil mi je, da zbirajo prispevka tudi v Jo-lietu. in sicer za begunce in brezdomce. Da. nazadnjakl ln duhovščina sedaj zbira pomoč za te begunce, ki so se poprej udl-njavali okupatorju. Ako bi i- cev, seve, poprej jo bi bilo treba preurediti v stanovanjsko hišo. Ako pa se bi begunce usmilil papež, potem bi želel, da bi nastal velik vihar in odnesel vse begunce s papežem in katoliško hierarhijo vred v najglobokejše morje. Bliža se dan plačila za vse izdajalce, kajti države, v katerih se sedaj skrivajo, jih bodo zapodile tja, odkoder so prišli. Tedaj bodo zagnali krik, kakor kričijo sedaj, da je brezboštvo, ker Jugoslavija sodi zločince po za-služenju. Protestirajo, če je obsojen duhovnik, tedaj, ko je sodeloval z okupatorjem, je bilo vse dobro, kajne? Toda ti begunci z mnogimi duhovniki vred niso samo sodelovali z okupatorjem, temveč sami počenjali grozodejstva, da se človeku ježe lasje, ko čita o njih. Požigali so hiše in metali v ogenj nedolžne starčke, žene in otroke, pulili so žrtvam nohte s prstov, živim izkrpavali oči itd. * In vse to so počenjali v imenu vere in Kristusa. Tedaj naj bt pomislili, kaj delajo in tako se jim ne bi bilo treba danes skrivati v begunstvu. Toc(a prej ali sloj bodo vsi prišli pred sodišče in plačali za svoje grde zločine. Zaključujem te vrstice in apeliram na vse Jugoslovane v A meriki in Kanadi, da sočustvujejo z. ubogim in izmučenim jugoslovanskim narodom, ki je toliko prestal za svobodo in novo Jugoslavijo, ki ja sedaj republika. Ta naxod se je otresel izdajalcev in kraljevskega tlačan-stva. Naj živi veliki jugoslovanski osvoboditelj Tito! Smrt fa šizmu, svoboda narodu! Peter Meochak. GLAS IZ STAREGA KRAJA New Castle. Pa^-V časopisih še vedno čitamo pisma iz rojstne domovine. Dne 4. aprila a tudi jaz prejela tri pisma od bratove družlrie ln enega od Micf Smuk is Ilirske Bistrice. Pisma so zalo obširna, zato hočem podati le nekaj izčrpkov. Prijateljica med drugim piše "Saj veš, Tončka, Imeli smo gostilno ln meenlco, danes pa nimamo niti atrehe, da bi spali doma. Zaslužks ni nobenegs, dohodkov tudi ne. Ne morem Ti povedati kakšne draginja Ja. | Pošlje v Mojs hči si je kupila psr čevljev in plačala zanje 5500 lir. Zaposlena Je bila nekaj mesecev, aedaj pa bo zopet odstavljena." Brat pa ml piše: "Vedno hujše mi je po mojih sinovih, Id aem Jih izgubil, toliko hujše pa I "teli &sto vest, se bi povrnili Še zato. kar ao ae vrnili belogar- domov, kajti v Jugoslaviji je da-dlati in se ml posmehu je jo, češ.! nes dovolj prostora za vse, ker zakaj niso šli moji sinovi z nji-1hi,° Pobitih toliko prehival-mi in ne bi umrli In kako s« Zakaj pa ae ti izdajalci ne obrnejo na Hitlerja in Muaaoli nija. katerima ao bili tako VlLSSTlS vMm hoi.,0 ► naselbin gradila "spile" ulice in osestove. da ni bilo zveae med vzhodom ln tapadotn itd., kar naa lahko spominja na sedanjo | aH Mena delavsko stranko, ki ne \h> naglaSaIs "tree enterprise Ptofiuratvo marveč btogoatame naroda in dežele Ur poapešavals j Zvezo narodov all UN, ko ne pr<*iuk ljudska potrebe in ne za crmadanje j morojo narodi ti veti »kupa) ln privatnih profilov "by hook or crook" aa narazen. poča- kajmo malo. kattt če bo Jultjeka »ti? Tudi Vatikan Jim M lahko krajina priključena k Ju mala- Pomagal, saj Je tam žrelo kapi-viJI. potem homo videli, all bo i tela, v katerega ae Isteka denar prišel dan plačtla! I Iz vsega sveta. Ponosen aem. da an moji trije Torej zakai ar ne usmili be-slnovi umrli rmifeniške smrti l guncev papež? Samo katedrala j ko smo Um živeli kjer nas je za paitizape in tudi jas aem Jim i sv. Petim je dovolj velik*, da bi) bilo Uaote In tisoče rasnih na-pomagal Mno^o ae* sem pve- »prejela vase xj va kaj v pomoč naiim P> bratom in sestram v vini. Nabrala sva vsoto je bilo poslano na gla SANSa v Chicago, 111 so sledeči: John Šivec$^ Frank Luznar, Anton \ Michael Bedene m FT« nel. Dalje dve osebi p® po $2 in ena $150. staji In še poprej je bilo irfj v U namen znesek » na pristojno mesto, toro $97.50. - Vsem darovalcem" cu, naj bo na tem na iskrena klonjenost in pomoč Frank tajnik druitvi J* ^^»»PBIIAIIM %tio iz Zagreba FROiVB4 A množic do nje. Tudi v odnoeu ljudi do državne laatnine mota priti do biftvene spremembe, Predvsem delovne množice ne morejo in ne smejo več gledati na državno lastnino hot na nekaj tujega in sovražnega. Državna, to je ljudska laetnina v ljudski republiki je bolj kakor kar koli drugege lastnina delov* nih množic v mestih in v podeželju. Zaradi tega je predvsem v njihovem interesu, da varuje« dober tamburaški zbor ozirorna orkester, kot tudi Hrvatski dom aH klub. Značilno je, da nail rojaki tam gor izvrstno Uhajajo z Amerikanci in drugimi tvojimi someščani, ki jim bodo pomagali tekom kampanje, da bo omogočena dovolj aa vsoto za o-premitev enega sU več otroških domov. Nail novi postojanki želimo obilo uspeha in upamo, da bo našla mnogo posnemovalcev v drugih manjših mestih in krajih. Kot sporoča Ludwlg Al-brecht, predaednik postojanke, se je odboru posrečilo dobiti lepo število uglednih meščanov, ki so pristali na to, da so njihova imena na listi pokroviteljev nove postojanke, Med pokrovitelji sta tudi dva župana: Robert B. Ramsey iz Glovers-villa in Milton Sutton is bližnjega mesteca Johnstown*. N. Y Tajnik postojanke Je agilen mladenič Richard Fabian; nekakšen reporter za postojanko pa Je Emmeron Fabian ki skrbi, de ni zamujena nobena prilika oglašanja kampanje potom radia in! liaJu . Charles Static. Frank Uudinw.sk. Kick I'eljuk, A. Ver-bfclt. O, Chek Nitk vet« « Mu tfitns lica previkio mj«fla no vgkm t*denj«m all l*>du---- Pripovedoval sem Adamiču o Kranjčevem romanu "Povest o dobrih ljudeh," o tem, kako se bodo narodi sedaj tudi med seboj boljše spoznavali, kako bodo dela slovenskih pisateljev prevajali na srbski in macedon-ski jezile in obratno, pripovedoval sem mu o primerih silne žeje naroda po knjigi, o tem kako se sedaj pri nas tiskajo knjige z mnogo večjo naklado kakor pred vojno, pa sem ga vprašal kaj bi nafti on predlagal, da založimo od novejših ameriških stvari v teh štirih letih, ker' nismo mogli slediti kulturno življenje Amerike zaradi vojne. Adamič je opozoril, da se med vojno ni mnogo tiskalo. Steinbeck je napisal nekaj povetftl, Hemingway piše članke po m«-gazinih, tudi ostali pisatelji nji hove jakosti, niso dali več. (Konec prihodnjič.) Ob grobovih talcev in borcev na Notranjskem Na obisku pri pisatelju Louisu Adamiča VLADIMIR DEDIJER Is knjige "Beležke Is Amerike' (Nadaljevanje) Pri pošti je imel Adamič svojo pisarno z eno uradnico. Tu je ime! telefon. Tod« tako ni bilo na njegovi farmi—ko je začel delati, pisati, tedaj je želel popoln mir, da ga nihče ni mogel vznemirjati, zlasti ne telefon. Hitro smo prešli Milford in krenili k Adamičevi farmi, ki je bila dva do tri kilometre od mesta. Ves ta kraj s hribčki, koz-dički. z reko ki m> je vijugala v dolini, je zelo »pominjal na Dolenjsko dolino r<*ke Krke k Toplicam in Novemu mestu. To svoje opaianje sem l/ru/il Adamiču. Zasmejal se je in zdelo se mi je. da je tudi meg* vodila ta misel, ko je pre«i nekaj letu kupil to starinsko fsimo a 30 hektarji zemlje, v glavnrm r gozdovi. Rh smo mimo prvega Adamičevega soseda, starega farmer)a hiše pregradi!, v eni stanujejo gostje, ko pridejo na obisk, a druga služi njemu za delo. Potem smo šli preko ledine, obrasle s temno-zeleno travo, dobro negovano, da al pogledamo te hiše, zatem pa amo šli na zelenjavi vrt. Izmed visokih fi-žolovk je pomolil glavo nek starec koščenega obraza, nekoliko upognjen z motiko v rokah. Adamič ga je pozval, naj se približa, in ko mu je pojaanil, odkod prihajam, ae je starec nasmehnil, obrisal zemljo s rok ob plavi kombinizem in mi podal roko: "Andrej Krlimančič sem, doma lz okolice Trsta." Stari Andrej je me*lkal s očmi, Izgledal je nekako vznemirjen, pa se je oprostil in izginil v vrstah širokega fliolovega listja, Adamič mi je razložil, da je Andrej že dolgo vrsto let v ben naš narod ni bil v toliki meri razedinjen kakor je bil slovenski narod. Skoraj dve petini Slovencev sta bili odtrgani z nepravičnimi nujami izven Jugoslavije. Zdaj pa se jim prvič nudi prilika, da žive zedinjene v svobodni državi. AdamNr Je govoril živo, temperamentno. Usoda Trsu je tudi njega za poslovala prav Uko kakor sta rega Andreja Križmančiča, ka kor tudi vse nas. V maju ln juniju tega leta, ko je skoraj ves ameriški tisk zavzel povsem ne-prijateljsko stališče proti nam v vprašan ni Trsta, je prvi glaa, ki ga je bilo slišati v našo koriat v ameriški javnosti, prišel od Adamiča Napiaal je članek v liberalnem "PM,N v katerem je i znese I naše pravice in Je zlaati močno udaril po politiki Angli- Deževalo je, po hribih so se vlačile raztrgane megle. Ljudje so hodili na pokopališča prižigat sveče svojim najdražjim. Z Ninom Sva obiskala grobove talcev in padlih borcev., Saj leži samo na Viševku na pokopališču čez tristo borcev in talcev, samih mladih ln delovnih ljudi, ki so večinoma padli v letih strahot in trpljenja 1942— 1944. i Grob cirkularista Pircovega Janeza, ki je bil najboljši delavec po notranjskih tovarnah, vaškega filozofa Rihtarčka, čebelarja Ponuda, Iparovega Lud-veta, ki so ga ustrelili pred hišo, ko je naročal domačim, kateri travnik naj pokosijo, Mlakarjevi sestri, ki sta želi pšenico, ki je tisto leto posebno dobro obrodila, Valeta Janeza, ki je rekel, kako lepo je delo v gozdu, kadar hoje seče, in še dolga vrsta vseh tistih znanih obrazov, ki so tako z veseljem delali na polju, v gozdu in tovarni in ki so v najtežjih trenutkih oskrbovali vojsko s hrano in obleko. Poleg grobov talcev leže domači partiztani ln partizani iz drugih krajev. Hrabri komandant Smeli, ki je bil v mnogih borbah vedno v prvih vrstah. Lakne Stefan, ki se je ob vsaki ofenzivi smejal, češ, vsaka ohcet^ mine, pa bo tudi ta. Fajdigov Lado, ki je bil najhrabrejši mi-traljezec na Notranjskem, vedno prvi, ki je nekoč tri ure sam držal 400 italijanakih fašistov in ki je bil nekoč ranjen pa je veselo žvižgal in se čez nekaj dni vrnil na položaj. Padel je kot Izredno hraber, komandant Ljubljanske brigade nad Begunjami, ko je s peščico borcev kril umik brigade. Poleg vse te dolge vrste bor cev. ki leže na domačih pokopališčih, sem ae spomnil dolge vrste padlih borcev Notranjcev, ki leže po vaeh hribih in grapah naše zemlje. Med njimi je Bombaš Jože. ki je rad govoril o čebelah in aad-nem drevju. Ko je nekoč reki dem." Zunaj jv brila mrzla bur ja, borba je ponehavala. "He, 80 panjev čebel bom imel," je še spregovoril, "in po vsej Sloveniji bodo raall, novi Čebelarji." S klicem: "Čebele moje!" je umrl. Ali pa harmonikaš Koren, ki je bil vedno vesel; tudi v borbi ko smo napadali postojanke, je igral na svoj veliki meh. Ko je umiral, je rekel: "Oj ti moja ljuba harmonika, kdo bo zda; tvoj .gospodar, kdo bo v četi ve selje delal? Hej, tovariš komi sar, takemu jo dajte, kdo bo znal dobro igrati, ampak kislo se ne sme držati, vedno mora biti vesel, kakor sem bil jaz!" Izdih nil je s pesmijo: "Nabrusimo kose . .." Pa Žagar Stane, ki je govori samo o tovarnah, strojih in ve likih kupih hlodov in krajnikov "Ko bi vedeli, kako lepo je na parni žagi delati s strojem, ki ti reže deske! Hej, kako so bogati naši gozdovi, to bo Še dela!" Njegove zadnje besede so bile: "Kako lepe deske reže mo stroj! Prance, očisti krcelj!" Take in enake misli so me spreletavale, ko sem hodil s tovarišem ob grobovih talcev ln hrabrih borcev. ZamisHi sem se, kako so znali mimo ln lahko umirati; pa bodi v veliki vročini 1942, zvezani na raznih krajih, ko so še zadnji trenutek trli na lepi domači kraj, ki je tako vabil: Še jliVite, kam greste,'kdo bo delal na poljih, v gozdovih in tovarnah—in prsv tako tiho in vdano ao umirali borci v temnih gozdovih ali visokih hribih, kjer je poleg mitraljezov brila ostra, mrzla barja. Vsem tem nepozabnim borcem, junakom domovinske vojne, smo tudi mi, njihovi bojni tovariši, prižgali svečo, ki bo večno gorela v naših srcih. Zaključili ste svojo življenjsko pot na zemlji svojih dedov, katero ste Uko radi imeli! Matevž H act. Razni oglati PONDELJEK, 22^appttj^ Razni mali ogi^ sewing Machine" m OPERATORS Experienced on men', ^^ ce tent working conduio^ cation; very high starting ' TROUSER MFC corp _14 N. Peoria tion and good saUry ■ Phone Bit. 6600 - Apt. 309 GIRL WANTED GENERAL HOUSE WORK $35.00 per week. Experienced girL Plain cooking. 4 in family. Laundry sent out. Call Central 7968 Moulder* - Coremakers Laborers STEADY WORK 2929 SO. HALSTED STREET Cal—7277 BUSHELMAN tp work on new clothes in the loop. Must be experienced Hight wages - Steady position - Ask for Mr. TODD FRA. 1099 * GIRLS & WOMEN 18 — 55 Packing food and cookie product* * Clean, safe work _________ B O N U 8 Hours: .., 7 AM to 3:30 PM. 3 PM to 11 PM CAFETERIA IN PLANT Paid Relief Periods and Vacations Burry Bisquit Corp. 6555 W. 65th Street TO DO ASSEMBLY WORK IN THEIR NEW Modern, Air Conditioned PLANT 1. Good starting rates. 2. Progression increases in pay. 3. Piece work earnings, after short ' training period. 4. Liberal vacation plan. 5. Pay for holidays and sickness > benefits. 6. Retirement income plan. 7. Wholesome food in convenient restaurants. 8. Athletics, clubs, dances, schools 9. Friendly supervisors and pleas ant surroundings. 10. Congenial associates. GIRLS . WOMi] assemblers machihe operator GENERAL factory H«j| No experience necessary We will train you 5% day week Cafeteria EUGENE-DIETZGI 854 FULLERTON GIRLS ASSEMBLERS, SOLDERERS i winders, TESTERS Experienced or inexperienv Periodic increases with bor MOHAWK PRODUCTS 4056 Roosevelt Road | WOMEN TO OPERATE SEWING MACHINES Will Pay You While You Good wages - Steady work.-/ " IRVING 'BRANDT & 225 West Hubbard St. Drill Press Operat Punch Press Opertt Packers 4:30 PM to 1 AM Shin Nite Rate Premium Pay TEL. WHI 2222 (Mr. Anderson) Kinkead Industries 450 W. Superior St. Delo doU ^ * MEHANIKI - ROKI ZA .. _ . . .. . I profesor govoril o visoko razvi- Medtem ko smo se vtjftsU iz L v Iveli in zelen i a ve« a vrta. je Adamič RO> Nm.t. 7* { ^^ - . vorll o infamni Izjavi angleške- JJWy*. ^^ a Jofte In ea mi.r4i.ln Al,«.n/ir. Ir.t.ri Svibl da "»l«tri ki je pomahal z roko, potem pa Ameriki, da je sedaj prt njem amo nadaljevali pot proti farmi. To Je bila trdno zidana zgradbe U kamna, starš je bila ga maršala Alexandra, v kateri naa je primerjal a Hitlerjem. Muasolinijem in Hirohitom. Bil je po vsem iz sebe: "To da reče on o narodu, Id je pokazal toliko upornosti in sto let. toda Adamič Je vložil precej denarja, da je preuredil! mti u Domov bi ftel.| M««tore za bivališče. Teko smo pričeli govoriti o Ns drugem koncu lepo ureje-1 Trstu Adamič Je razvijal mi-nega vrU sU bili dve veliki fsr- sel. kaj pomeni Trst za Jugoela-m.rski poslopji is rdečega lw vi Jo. zlasti kaj pomeni za Slo-Adamič ml je povedal da je U venlfr, zu slovenski narod No- na delu. da vsruje hišo In ureja smeloati proti napadalcem! To-Jelen javni vrt. Zadnji čas. od- da tega si nI izmislil Alexander, kar je naša vojaka osvobodila Is Londona mu Je naročil Chur-Trst. turi Andrej nikakor nima j chill, naj to reče." Vstopili smo v hišo In Adamič Je začel govoriti o politiki Anglije, o položaju njenega imperija. o Churchillovem obisku pri predsedniku Rooseveltu v je-eeni 1943. ko je bil Adamič s v čebeloreji? Naš Jsnša je pred 200 leti učil Nemce čebelarstva Saj ao nam hoteli Janšo ukrasti in ponemčiti, pe se jim ni poere-čilo." Ko smo ga zanesli v veliko gorsko hiio na štajerskem, je za toplo pečjo govoril samo o čebelah in sadnem drevju. "TI. čebele naj ima mlajši brat. pa bukve naj bere. drugače bo slab čebelar. France naj ima pa sedno drevje. Tisto staro hrui-ko. ki se je sušila, naj poseka Materi reci, da naj dosti sadja daje partizanom in revnim lju- APPLY GATE NUMBER 1 EMPLOYMENT OFFICE ' WEST END Adminiatration Building 55S5 ARCHER AVENUE (Cicero and Arohbr Avenues) HOURS 111* AJ>t—5 PM. Week days Including Saturday VZDRŽEVALNA • Acetylene Welt • Pipe Fitters • Boilermakers • Lathemen . • Tinners • Bricklayers Tu ie tudi ugodna prilika za mis molke se priučiti rokodeM VI PRIČNETE KOT: MILLWRIGHT HELPER PIPE SHOP HELPER MACHINIST HANDYMA BOILERMAKER'S HELP TRUCK REPAIR APPRENTICE HELPEH To so dobra d raeM Mini mMs. id M fed Hiši Hat vsak 4m■ Pejssnna. VsalzJ kakor hitro kateri teh članov preneha biti res| SNPJ. ail Česa preseli proč od družine ta bo sshtsval sam r tednik, bede mersl tleti član Is dotfčnr dniites. U J« uko naročena na dnevnik Prosveta. to tekel essnsnttl upreynmwj ta obenem doplačati dotlčno »šote listu Prosvsta Ako stori toda) mors vprsmUtv* mist) datum sa «o vsote jm«*" | J. Aee. ss. trn.