oblik in zanimivih hidroloških pojavov smo obiskali tudi 22 jam, v glavnem aktivne-vo- 
dne, večino tistih, v katerih določajo norveški kolegi starost kapnikov ter preučujejo 
ledeniške sedim ente v jam ah. Obiskali smo tudi najdaljšo norveško jamo Okshola 
(dolga 11 km in preko 300 m globoka) ter ledeno jamo Svarthammarhola, ki je le 
150 m nad morjem, a so v njej velike količine ledu. To je obenem edina Norveška jama, 
ki se lahko tudi po velikosti (volumnu) prostorov meri z dinarskimi jamami: glavni del 
te jam e je 600 m dolg in 20— 70 m širok rov!
V muzeju m esta Mo i R ana smo se srečali s speleologi norveškega in švedskega se­
vera te r jim s pomočjo diapozitivov predstavili kras in kraško podzemlje svojih dežel.
Poznavanje norveškega krasa je pomembno dopolnilo k razumevanju našega alp­
skega krasa in na tej podlagi si je veliko laže predstavljati dogajanja v alpskem krasu pri 
nas m ed poledenitvijo. Pom em ben prispevek simpozija je tudi utrditev in navezava sti­
kov z raziskovalci alpskega krasa po svetu, predvsem pa z norveškimi tovariši.
Andrej Kranjc
Simpozij podkomisije »Rural Development in Highlands and High-latitude Zones«
v okviru Komisije za ruralni razvoj pri M ednarodni geografski zvezi — Barcelona, 27. 
junij — 2. julij 1983.
Leto dni po zasedanju podkomisije na Laponskem (Finska) je oddelek za geogra­
fijo univerze v Barceloni pod vodstvom dr. Roser M a j o r a l o v e  organiziral po­
svet, ki se ga je udeležilo blizu 40 geografov iz 14 držav Evrope, Sev. Am erike in Azije 
(Japonska). Program , nam enjen problem atiki turizma in transformaciji ruralnega na­
čina življenja, je vseboval teoretični in terenski del. Referenti so predstavili več kot 20 
prispevkov, v katerih so obravnavali predvsem metodologijo raziskav in aktualne 
družbene problem e gorskih območij, tako v Pirenejih kot v tropskem, subtropskem in 
subpolarnem  pasu. Vsebinski poudarek je bil na transformaciji podeželske pokrajine, 
izrabi naravnih virov in turizmu. Terensko delo je zajelo ogled živinorejske farme, ko­
operacijskega obrata mlečnih izdelkov, kmetijskega šolstva, prečrpovalne hidrocen- 
trale in turistične infrastrukture na relaciji A lt Urgell — A ndorra — Pallars — Vali 
d ’A ran.
Posvetovanja sta se udeležila iz Jugoslavije Metod V o j v o d a  in podpisani. 
Prvi je poročal o problem ih slovenskega alpskega gospodarstva, drugi o sodobnih spre­
m em bah izrabe ruralnega prostora in ruralnega načina življenja v Sloveniji.
N a zasedanju so predlagali, da dobi sedanja podkomisija, ki jo vodi prof. dr. Uuno 
V a r j o  z univerze v Oulu, status samostojne komisije M ednarodne geografske zveze.
Borut Belec
III. Jugoslovansko— poljski geografski seminar
D olgoletno sodelovanje med številnimi poljskimi in jugoslovanskimi geografi ter 
inštitucijam i je imelo vseskozi težišče na sodelovanju med inštitutom Poljske akade­
mije nauk iz Varšave in slovenskimi geografskimi inštitucijami, vsebinsko pa na pro­
blem atiki agrarne izrabe zemlje in agrarnega prostora na sploh. Zadnja leta se je vsebi­
na sodelovanja širila na področja urbanizacije, degradacije okolja in migracij prebival­
stva, kar je bila tudi vsebina obeh predhodnih seminarjev v Makedoniji in Varšavi. T re­
tji jugoslovansko-poljski sem inar naj bi imel težišče na obravnavi migracij iz podeželja 
v m esta in s tem  povezanih prostorskih posledic, še zlasti na podeželju in v kmetijstvu. 
V endar se v glavnem nihče ni držal dogovorjene problem atike. Poljski geografi so na­
m reč predstavili izsledke svojih proučevanj kmetijskih sistemov, kmetijske pridelave in