----- 255 ----- Politični pregled. Delegacijski diner. — V soboto je bil prvi delegaciji diner, pri katerem je bilo polovico ogerskih in polovico avstrijskih delegatov. Cesar je več delegatov nagovoril. Delegata Biankinija je vprašal, če ima dosti dela. Delegat mu je odgovoril, da se trudi, da stori za narod hrvaški, kolikor je mogoče. Na kar je cesar opomnil, da je to hvale vredno, kajti Hrvatje so bili vedno udani cesarski rodbini. Biankini je odgovoril, da to potrjuje zgodovina, da pa tudi zmiraj tako ostane. Precej dolgo je cesar govoril z poslancem Russom o razmerah v zbornici poslancev in mu naglašal, da se mora hitro rešiti diža\ ni proračun Nadalje je s tem delegatom, ki je rojen v Ljubljani in se je v državnem zboru tudi jako zanimal za Ljubljano, po potresu poškodovano, cesar se pogovarjal o ljubljanskem potresu in omenil, da je v Ljubljani našel vse večje poškodbe, nego je pričakoval. Delegaciji. — V letošnji delegaciji se je opazilo, da so Mladočehi nekoliko zmernejši postali. To pa ne ugaja levici in dr. Russ je očitno izjavil svojo bojazen, da Mladočehi postanejo vladna stranka. Sploh je ta nemški govornik jako nepolitično govoril. Mej drugim je rekel, da na Češkem mora jeden narod biti nezadovoljen, naj so že Nemci ali pa Čehi Ker so pa Nemci važnejši faktor, mora vlada gledati, da njiju zadovolji. Dr. Herold mu je pa dobro odgovoril, da dobra politika je jedino ta, če se zadovoljita obe narodnosti. Heroldov govor je ugajal vsem strankam na desnici in celo grofHohen-wart mu je častital. Iz tega in nekaterih drugih znamenj se da sklepati, da se bode poskušalo Mladočehe dobiti za novo državnozborsko večino, da ne bode treba moledovati levičarjev za pomoč. To bi bilo vsekako mogoče, a potem bi za volilno reformo morali izbrati kak načrt, za katerega ni treba dvetret-jinske veČine, recimo Taaffejevega. Državni zbor je rešil začasni budget in so zanj glasovale skoro vse stranke. Jedino Mladočehi so glasovali proti začasnemu budgetu, češ, da se začasna vlada drži centralizma. Nam se zdi, da so Mladočehi tu storili veliko napako, ker s tem le ovire delajo sestavi nove večine brez zjedinjene levice. — Državni zbor je rešil tudi predlog za podporo Ljubljani in sklenil resolucijo, da se poleg brezobrestnih posojil naj dajo tudi 3 °/0 posojila. Ministerski predsednik je obljubil se na to ozirati Obstrukcija. — Nemški nacijonalci hočejo poskusiti z obstrukcijo preprečiti dvojezično gimnazijo v Celji. Ko bode vsprejeta ta točka, hočejo nemški nacijonalci zahtevati pri proračunski debati pred vsakim glasovanjem, da se za 10 minut seja pretrga. Na ta način mislijo preprečiti rešenje državnega proračuna. Nemških nacijonalcev je pa le 18 v zbornici in za tak predlog jih je treba 20. Karakteristično je, da liberalna „Bohemia" že obeta nacijonalcem, da jih bode že podpiralo nekaj liberalcev pri obstrukciji. Nedavno še ni mogla levica dovolj zabavljati zaradi obstrukcije proti Mladočehom, sedaj se je že hoče sama posluževati. Morda liberalci že obupujejo, da bi prišli v vladno večino? Nemški konservativci. Nemška konservativna ali klerikalna stranka se je hudo zamerila štajarskim liberalcem pri „Tagespošti", ker ni glasovala proti celjski gimnaziji in je tako razrušila koalicijo. Graški list graja nemške nacijonalce, da se pajdašijo s klerikalci, ki so največji sovražniki nemškega naroda Ta jeza „Tagespoština" je pač neopravičena. Nemški konservativci so že bili porabili ves svoj vpliv proti celjski gimnaziji, vsaj štajarski. V deželnem zboru so bili glasovali za dotično resolucijo, tudi v državnozborskem klubu so delali zgago Tudi bi v državnem zboru bili glasovali zoper dvojezično gimnazijo v Celji, da bi se bila dala s tem rešiti v koalicija. Če je pa liberalna stranka glede volilne reforme zahtevala stvari, katerih konservativci niso mogli privoliti, potem se pač jim ne more dovoliti, če so pustili levico na cedilu. Slovenci bi bili prisiljeni s Hohenwartom vred izstopiti iz konservativnega kluba, da so nemški konservativci glasovali proti celjski gimnaziji in s tem bi se bila stranka razrušila. Tega pa liberalci pač ne smejo od konservativcev zahtevati, da bi se jim na ljubo uničili. Drugače bi bilo, ko bi liberalci bili podpirali zadostno v druzih stvareh konservativce, da bi ti v liberalni stranki dobili nadomestilo za zgubo Hohenwarta in Slovencev. Občni zbor »Edinosti«. — V nedeljo je bil v Trstu občni zbor političnega društva „Edinost". Udeležba je bila slaba in se je zlasti opazilo, da se inteligenca društvu odteguje. Na shodu se je pa opazoval že nekak razkol mej tržaškimi Slovenci. Ppsebno nekateri niso zadovoljni s poslanci in so se izpodtikali nad tem, da jih ni na shodu Zahtevali so, naj se skliče izredni občni zbor, na katerem bodo poročali tudi poslanci. Tudi sedanji odbor mnogim ne ugaja, in sploh so želeli več prememb, s katerimi pa niso upali prav dan. Le hoteli so, da se volitev društvenega odbora do izrednega zbora odloži, in do tedaj izvoli neki odbor, ki bi ugibal, kako bi se dalo društvo povzdigniti. Nezadovoljneži so pa s svojimi zahtevami ostali v manjšini in volil se je prejšnji odbor Videlo se je pa pri tem zboru, da so razmere tržaških Slovencev jako žalostne. Nemčija. — Minoli teden se je najslovesneje ob navzočnosti cesarjevi in zastopstvu vojnih ladij vseh držav otvoril prekop mej Severnim in Baltiškim morjem. Celo Francija je bila pri slavnosti zastopana Poveljstvo avstrijskih vojnih ladij je imel nadvojvoda Štefan. V posebni cesarski listini, ki se je pri slavnosti prečitala, se omenja, da se je delo pričelo še pod Viljemom I. Temeljni kamen se je položil 1. 1887. Prekop dokazuje nemško marljivost in vztrajnost. Posebno se povdarja, da je ves čas, ko se je delal prekop, vladal mir. Omenja se dalje važnost prekopa za vojno in trgovinsko brodovje, izraža veselje, da so se druge velevlasti vdeležile slavnega otvorjenja, in nado, da se ohrani mir. Prekop so krstili za cesarja Vi- ----- 256 ----- ljema I. Prekop je velike važnosti za Nemčijo, če bi prišlo do vojske z Eusijo, ker ji bo moč priti po svojem v Baltiško morje, ne da bi bilo treba pluti preko Danskega, katero, bi lahko ovire delalo. Prekop stane čez 150 milijonov mark in je 98 kilometrov dolg. Slavnosti otvorjenja se je vdeležilo v vsem 53 velikih vojnih ladij raznih držav z 833 častniki in z moštvom brojecem 16.873. Makedonija. — V Makedoniji je v nekaterih okrajih, kjer stanujejo Bolgari in Srbi, buknila vstaja. Vstaši so na-pali muhamedance in jim požgali hiše. Bil je že hud boj mej vstaši in turškimi vojaki. Makedonija je v oblasti Turkov. Ker pa je ondi dosti Bolgarov, je umevno, da bi Bolgarija te svoje rojake rada pod svojo oblast dobila, posebno, ko vidi, ob kakih neznosnih turških razmerah morajo ti živeti. V Sredci deluje v ta namen posebni makedonski odbor. Turška vlada je seveda sedaj ob tem vstanku obdolžila v prvi vrsti ta makedonski odbor, da je kriv vstaje, oziroma, da vstaše podpira in je zahtevala od Bolgarije, da ta oibor razpusti. Makedonski odbor odločno oporeka, da bi imel kaj pri vstanku in Bolgarska vlada se je izrekla, da nima povoda odbora razpušcati. Vsekakor je pa gotovo, da vstaši morajo kje oporo imeti, Če ne pri makedonskem odboru, pa kje drugod.