86. številka. Ljubljana, v soboto 15. aprila" 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. lakaja vsak dan sveder, brimli nedelje in praanike, tor volja po polti prejeman «a avetro-ogerake delele aa vee leto 15 gld., sa pol lata 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 >kr. Sa Ljubljano brea pošiljanja na dom sa t se leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa sa po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa četrt leta. — Za t nje delata toliko več, kolikor poltnina »nafta. — Na naročbe, brea istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne oaira. — Za oananila plačuje se od Itiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce ae oznanilo jedenkrat tiaka, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se iavole" frankorati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredniltro In uprarniStvoje na Kongresnem trgu St. 13. Upravni It v u naj ae blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vae administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegovo ulice Bfc. 2, vhod v npravnistvo pa s Kongresnega trga at. 1«. Telefon mL. 3-4. Za sodišče na Brdu. Is Lukovice, 13. aprila. Župan lukoviški, g. Mlakar je sklical shod županov sodnega okraja brdskega v posvetovanje, kako postopati in kaj ukreniti, da se c. kr. uradi ne premeste z Brda v PovSetov grad Zalog pri Moravčah. Povabljeni so bili samo župani onih občin, v kojih interesu je, da se sodni okraj ne razdeli. Prišli so vsi, tako da je bilo zastopanih trinajst občin. Te občine so se dogovorile postopati skupno in odločno, da ostanejo o. kr. nradi na Brdu kot v središči okraja, da se sodni okraj ne razdeli v dva dela, in če bi se razdelil, da ostanejo le za Brdo in protestirajo proti preložitvi uradov v zaloški grad pri Moravčah. če se pomisli, da bi štirim občinam bilo ustreženo z ustanovitvijo novega sodišča v Domžalah, razvidno je, da ima g. PovSe Še vedno 17 občin proti, in le 4 za svojo sodnijo! Na shodu sklenilo se je tudi odposlati posl. gosp. dr. Ivai.u Tavčarju spomenico o tej zadevi. Ta spomenica se glasi: Vaše blagorodje! Velespošto vani gospod poslanec! Podpisani župani sodnega okraja brdskega se obračamo k Vam, častiti gospod poslanec, proseč Vas, da kot deželni odbornik in kot ugleden člen deželne zbornice blagovolite varovati nase koristi in braniti pravice večine prebivalstva sodnega okraja brdskega Naš deželni poslanec žal, ni na naši strani; on želi ugoditi željam ožjega svojega somišljenika in koristiti ožjemu svojemu okraju. Mi bi mu tega ne vzeli za zlo kot zasebniku, toda kot deželni poslanec celega okraja je njegova dolžnost, braniti pravice in varovati koristi celega okraja Ore pa se tu za obstoj naše sodnije na Brdu. Ko je zatisnil oči naš mnogoletni zastopnik Janko Kersnik, ki je tako nesebično žrtvoval ne samo svoje moči za svoj okraj, temuč tudi svoje imetje, začelo se je zahtevati, da se premeste" uradi z Brda, ker LISTEK. Žrtve zelotizma. Dne 8. svečana t. 1. je bilo petdeset let, odkar je izdihnil v Kranju svojo veliko dušo dr. Prešern. Iste dni pa je gorela v kranjskem Župnišču ali na ognjišču hiše, kjer je P. stanoval, majhna [grmada Prešernovih Še neobjavljenih in po 1. 1847. složenih poezij; mej temi je bila baje tudi Prešernova žaloigra. Pripoveduje se, da je dekan Dagarin mučil in trpinčil umirajočega pesnika tako dolgo, da mu je izročil svoje rokopise ... Petdeset let je minulo letos, odkar se je pripetil ta največji literarni zločin, ka-koršnega ne pozna svetovna literatura in kakor snega je bil zmožen samo fanatičen katoliški zelo t, in prav te dni se je dogodil zopet sličen atentat na slovenskih pesmih. Sovraštvo slovenskega klerikalizma do svobodne besede, do svobodne slovenske knjige, do resnične umetnosti je vedno jednako, in kultura časa leti mimo naših selotov ter jih ne pokrije niti z najtanjšo patino napredka. Slovenski klerikalci so nespremenjeno bornirani reakcijonaroi, ki preganjajo s besno, blazno fanatičnostjo vsa, karkoli nosi na tvojem dela sveto prostori v gradu ne odgovarjajo več potrebam. Tej deloma opravičeni pritožbi je sedanja lastnica gradu pripravljena ustreči: ponudila je c. kr. justični upravi k sedanjim prostorom še Štiri nove prostore in c. kr. davčnemu uradu hoče prepustiti v prvem nadstropju štiri sobe, katere so c. kr. davčni uradniki spoznali za primerne. Vse bi se bilo z lepo uredilo, in justična uprava je že naznanila, da je pripravljena podaljšati najemno pogodbo za 20 let. Toda tu je nastopil človek, kateri hoče svoj upliv izrabiti za svojo korist. Posl. Povše kupil je mej drugimi tudi na pol podrto grajščino v Zalogu pri Moravčah. Ta grad je ponudil justičnemu mi-nisteratvu za c. kr. urade. Ker pa ima isti samo osem stanovalnih delov, in ker leži na periferiji našega okraja in nima nikake cestne zveze z drugim okrajem, oglasilo se je kar najedenkrat z živim protestom sedemnajst občin proti tej insinuaciji in le štiri občine za ta predlog. Oosp. Povše je videl, da na ta način ne gre. Toda izmislil si je novo. Nagovoril je občino v Domžalah, da prosi za ustanovitev novega sodišča. To se je zgodilo. Mi bi sicer Domžalcem privoščili ces. kr. urade in mi ne zamerimo, Če se par sosednih občin izreče za ta načrt, kajti vsaka občina skrbi za svoje koristi. Toda poznavalcu krajevnih razmer je takoj na prvi pogled jasno, da je sodnija v Domžalah nepotrebna. Oddaljena je jedno uro hoda od Kamnika, s katerim ima celo železno-cestno zvezo! Kaj pa poreko* naši Bohinjci? Kaj poreko oni prebivalci kočevskega okraja, ki so tako oddaljeni od sodnije, da morajo plačevati sodnim uradnikom dijete kar za tri dni pri najnavadnišem komisijonu?! In Še druga nevarnost preti, če se ustanovi v Domžalah nova sodnija Sedaj imajo domačini Še vedno večino v občinskem zastopu, če pa pridejo tja uradi, najedenkrat se bode zgradila tam tirolsko -nemška trdnjava — malo Kočevje! Če pa ima vlada toliko nepotrebnega znamenje prostosti. Od slovitega Škofa Hrena, ki je sežigal cele vozove slovenskih knjig, do kranjskega dekana Dagarina, in do škofa Mahniča, ki je proklel „ pijanca in pohotnika" Prešerna, do Mahniča, ki je ubfl S. Gregorčiča ter obrizgal J. Stritarja, A. Aškerca, dr. Tavčarja in druge z žolčem in blatom, — vsi so jednaki sovražniki svobodomiselne slovenske literature in slovensko umetnosti. Klerikalizem slovenski Že od nekdaj zavratno preži na vsakega resničnega pesnika in pisatelja, da ga napade, pobije in uniči. Zavraten, kakor napad na Prešerna je bil tudi napad na najnovejše poezije; zavraten, ker se takega napada pesnik ni nadejal in se ga zato ni mogel ubraniti. Cankar ni mogel niti vprašati zakaj naj zapadejo njegove pesmi plamenu, — Cankar ni mogel niti jedne besede izreči v obrambo svojih poezij; — brez sodbe in zagovornika so bile njegove pesmi obsojene in sežgane. To pa ni le zavratno, nego tudi krivično! Katoliški Dagarini niso imeli za umetnost nikdar niti duha in srca. Zelot ne razume niti sodobnih slikarjev, niti kiparjev, niti llteratov. Moderna umetnost mu je a stoterimi zidovi obdan, solnca in vonja polen raj, v kateri ga ne pueti črni genij teme. Povsod vidijo in duhajo kato- denarja, da ustanovi res novo sodnijo v Domžalah, in če nam od našega okraja odvzame štiri ali pet občin, ostane Brdo še vedno središče ostalega okraja in nikakor ne Moravče. Podpisani predstojniki občin: Trojana, Blagovica, Črešenjce, Krašnja, Zlatopolje, Lukovica, Spodnje Koseze, Rafolče, Rova, Krtina, Brezovica, Prevoje in Dob izjavljamo, da želimo, da ostanejo c. kr uradi na Brdu, in da tudi v slučaji ustanovitve nove sodnije v Domžalah mi gravitiramo na Brdo in nikdar ne v Moravče. Mi odločno protestiramo proti takemu postopanju g. poslanca Povzeta, prepričani, da se tu ne gre za občni blagor, temveč za osebne koristi Blagovolite, častiti gospod poslanec in deželni odbornik, varovati naše koristi v tem za veliko večino našega okraja tako vitalnem vprašanji in bodite uverjeni, da s tem vršite dolžnost nesebičnega slovenskega narodnega zastopnika. V Lukovici, dne 13. aprila 1899. Iv. Mlakar, m p. župan Luko viški, Stražar, m. p župan Zlatopoljski, Iv. Rahne, m./p. Župan Brezoviški, Lebar, m. p župan Spodnje Koseški, Tomaž Justin, m./p. I. svetovalec občine Prevoje, Blaž Gerčar, m p. župan RafolŠki, BoŠtijan Zamik, m./p. župan Dobski, JanezKom-pare, m./p. župan Krtinski, F. P i s t o t n i k, m./p. župan BlagovŠki, Alojzij Jerman, m./p. župan Rovski, Franc Udovč, m p župan KraŠenjski, Fran Konšek, m./p. I. svetovalec občine Trojane, Ž i bert, m./p. župan Če senjski. Brzojavni protesti proti preložitvi poslali so se justičnemu in finančnemu ministroma in predsedniku višjega deželnega sodišča, brzojavne prošnje za pomoč, dvornemu svetniku Šukljeju in podpredsedniku državnega zbora dr. FerjanČiČu. Pričakovati je, da ta akcija za ohranitev sodišča na Brdu ne ostane brez uspeha, in da se prepreči, kar je vzklilo iz golega in nedopustnega egoizma. toliški Dagarini samo blato, greb in podlost, poezije pa ne zaslede* v modernih delih nikjer. In kako tudi! S svojimi .kritičnimi" nosovi rijejo le po tleh, s svojimi filister-skimi očmi stikajo le za smetmi, zato se jim pa niti ne sanja koliko krasne poezije plava nad njihovimi glavami, poezije, v katero imajo moderni umetniki svoje oči široko odprte. Ves velikanski napredek slikarstva, kiparstva in slovstva je Šel mimo klerikalcev brez vtiska. Tekom stoletij se niso klerikalci ničesar naučili, ampak so ostali vzlio vsi svoji teološki „učenosti" vedno jednaki slepci in glušci za umetnost. Toda ne! Slepota klerikalskih zelotov se nasprotno celo veča, in mrena, ki jim pokriva oči, je danes debela kot podplat. Slike Miheangela in Rafaela in dr., v katere so se nekdaj z umetniškim zanosom ozirali trije papeži mej daritvijo sv. maše, so postale nakrat nesramne in pregrešne. Kakor sta Adam in Eva po storjenem grehu spoznala mahoma, da sta naga, prav tako so v Rimu nakrat zapazili na kupoli sv. Petra nage ženske in nage moške .. . Ali so bili morda ti papeži tudi izgubili čistost umetniškega pogleda ter so .storili greh" ?! Kdo vel — Toda istina je, da so jim postala vefinolepa dela raznih umetnikov nakrat podla In uničevali so jih kjer so jih mogli in smeli, kjer pa jih je ustavljala Cvetje in plevel, (Dopis iz narodnih krogov.) VL Reagovati moramo še na nekatere druge opazke v „Edinosti". Pred vsem je neresnica, da je bilo letos manj stalnega gledališkega občinstva, nego prejšnja leta. Res je pa, da je v letošnji sezOni vstopnina izdatno več donesla nego v sezOni 1895., 96. in 1897. 98. Res je nadalje, da je nekaterih rednih obiskovalcev oper iz prejšnjih let letos manjkalo, a ti ne prikrivajo zakaj. Zato, ker se niso pri operi tiste hude hibe odpravile, katere so nasvetovali odpraviti ravno izkušeni prejšnji intendantje (na katere v prvi vrsti .Edinostni" napadi letijo) in katere sta krčevito zagovarjala pisca „Edinosti". Po sezGni sta ta dva pisca seveda drugega mnenja, kajti v II. članku „Edinosti" pišeta: „Nadalje je treba za opero — če hočejo, da bo živela — dveh sopranistinj —, ki imata res operno Šolo." Vidite Ljubljančanji, to so tisti estetiško izobraženi možje, ki so v Ljubljani gledališče hvalili, da se jim je svet kr oho tal, kakor „ Edinost* sama trdi, in da se je njih kritike „Dramatično društvo" že-niralo, in sedaj so pa antipodskega mišljenja! In ti naj ljubljansko gledališko ob-činstvo vzgajajo in učč!? Poprej smo že obrazložili, da dežela da slovenskemu gledališču v resnici le 2000 gold. Neresnica je pa, da dežela da vso podporo le za dramo. Vse prošnje, ki so šle na deželni zbor za povišanje podpore, in katerim se je večkrat tudi ugodilo, utemeljeval je odbor z večimi stroški, katere ima z opero, in deželni zbor ni nikdar rekel, da je podpora le za dramo. Tako je tudi z mestno podporo, katera se je šele izposlovala zaradi opere. Kdor trdi, da je drama intendanciji postranska res, ta ne pozna razmer ali jih navlašč neče poznati. Da bi le bile druge razmere, marsikaj bi moralo biti drugače ! Tu ni prostora razpravljati, ker bi se bilo treba dotikati oseb, a to povemo na vsa usta, da je bila naša opera zmožna poprej javnost, so jih vsaj pokvarili in poškodili. . In ta duh rimskih zelotov se je Širili in naraščal ter je objel končno ves vesoljni svet klerikalcev, za glavno taborišče pa si je izbral glave slovenskih katolikov. Nikjer v Evropi ni zbrano na tako majhnem prostoru toliko nestrpnosti, toliko fanatičnega sovraštva do svobode v umetnosti kakor pri nas. In ta klerikalna mora dusi in davi Že od Hrenovih in Da-garinovih časov našo umetnost, ki se pa ugonobiti vzlic temu ne da To dejstvo je vesel dokaz o velikem, neumornem nagonu do umetnosti v našem narodu! Tega nagona — ki bi povsod drugod že davno zamrl — v Slovencih ne zatare še cela vojska Dagarinov in Mahničev! Znano je že, da se je pokupilo in požgalo izmej 1000 iztisi okoli 700. Rekli smo že, da je bilo postopanje gospoda knezoškofa jako malenkostno, tes-nosrčno, in krivično. Ta čin pa je bil, po našem mnenju, tudi pohujšljiv. Cankarjeve poezije ne obsegajo prav nič takega, da bi bila Škofovska cenzura in konfiskacija vsaj malo utemeljena. Poleg Šopka romanc in balad, ki so bile že objavljene, poleg ne znosen t i mentalne in id .Helene* čitamo tu še zbirko „zaljublj pesmij iz srečnonearečnib „minolih dnU", oiklus .Dunajski večeri". noviteto v-prizoriti nego drama Jedno krivdo pa imajo pri tem vsi dosedanji členi inten-dancije, da so imeli vsi premehko naravo in ne tiste železne roke in krutosti, ki je vsakemu dobremu gledališkemu ravna tel ju ali intendantu neobhodno potrebna, ako naj vzdrži disciplino mej gledališkim osobjem, ki je podloga gledališkemu uspehu Tu tUH največja sli bost našega gledališča, in to odpraviti je najmanj zmožen kak rahločuten pisatelj Intendantom gledališča je treba organizatoriških in upravnih zmožnosti, za drugo skrbe dramaturgi, režiserji in kapeluiki. Da so naši intendantje imeli zmožnosti, to dokazuje višek našega gledališča, ki ga prijatelji in sovražniki priznavajo, in ves svet bi se smejal, če bi kdo trdil, da je za vodstvo kakega gledališča sposoben le kak dramatski pisatelj. Ce je zmožen za to. zmožen je le zarad drugih njegovih svojstev. Pri nas pa ta eventuva-hteta niti ne pride v poštev, ker dramatskih pisateljev irazven diletantovi sploh nimamo. Kar pisec .Edinosti" od posameznih oper, zlasti domačih in slovanskih piše, je naravnost bedasto. Zakaj se Verdijeve opere gojć'.-Zato, kerjih ima naše občinstva rado,kojemu laški proizvodi bolj pi ijajo nego nemški, in ker imamo dičnoga Nollija, katerega ne bo v Ljubljani nikdar nadomestiti. — Zarad Verdijevih oper ne ugaja ..Halka!" — Ilalka je bila pripravljena že za sezOno 1S'.>3. 94.( a odsvetovali so jo strokovnjaki in poznavatelji. Češ, da pri nas ne bo uspela Ker je bila Že pripravljena, in ker nje uprizoritev nič ne stoji ida, inteudanca tudi pri operi hrani!), stavila se je lansko sezOno na repertoir, in sreča je hotela, da se je takrat ravno vršila pobratimija Poljakov z drugimi Slovani. Ta prilika in reklama je naredila pri „1 laiki" štirikrat razprodano gledališče in IstOS — t. j čez osem mesecev je bila „Halkau prazna. V osmih mesecih vender ni Verdi pokvaril Ljubljančanom okusa. Zakaj pa „ 1 laike" v Pragi več ne pojd in jo v Zagrebu niti v repertoir nočejo vzeti? Odgovorite nam' — S „Prodano nevesto" je zopet kaj druzega. Ta opera je za gotov čas pri nas „izpetaJ. Kdo od intendantov bo pri naših razmerah imel pogum, pustiti študirati vse soliste in del zbora na novo to opero, plačati za sezOno 200 gl. najem-ščine od not (note se morajo vzeti) ter plačati 15" 0 tantijem od bruto dohodka, plačati nadalje orkestralne skušnje itd., da bi za vse to dobil morda jedno razprodano in jedno srednje dobro obiskano hišo, dočim z novo opero, ki se v istem času nauči, ki je veliko cenejši, more kaj zaslužiti in operni repertoir za celi mesec zastaviti? 2u0 gld. po vrh plačati in 500 gl. zaslužiti je pri naših razmerah velika razlika! To je diference 700 gld., katero za take eksperimente tudi požrtvovalni plevel ne plača. Isto je s „Poljubom", ki je pa le za muzikašlike sladostrasmike, in ki je danes razun v Pragi povsod odstavljen raz repertoirja, v Zagrebu pa še marali niso zanj. Ta preklicani Zagreb I Tam delajo kakor v Ljubljani, imajo podpor in dohodkov od lož 100.000 gld., a grejo vender glede repertoir]? s trebuhom za kruhom, v zadnjem času dajejo celo „Sprevodnika spalnih vozov". No, ko bi dali v Ljubljani to igro, to bi bil vrišč, drugače, nego proti „Trem parom črevljem", katere celo v Pragi igrajo, in ki imajo zdravo moralo v sebi. Ko bi le naši pisatelji kaj jednakega spisali! Zakaj se ni dala letos „Pikova dama" gospod Ivan Križ? Vprašajte inten-dačnega tajnika, gospoda Govekarja, ki je gotovo zavzet za domači in slovanski repertoir: * Gotovo ne za to, ker je ta opera slovanska, terauč zato ker letos ni bila več mogoča zarad časa in denarja Glede Forsterjevega „Slavčeka" sledeče: Ta opera je umetniško odločno najboljša slovenska opera, a je zelo težka. I'čili se so jo štiri mesece, a ni bila niti prvič razprodana, drugič je intendancija umetno napolnila gledališče in tretjič je Bnglrala gorenjski vlak, vsled česar je bilo mogoče na nedeljo (!!) gledališče napolniti. Ali morete ljudi v gledališče in intendanta pa k delicitu siliti? Ne bodite vender smešni! Če občinstvo igro mara, jo intendancija gotovo da, dokaz temu „likovnjaci", o katerih dramatizator sam pravi, oziroma gospod Ivan Križ, da jih je dramatiziral le „v, proslavo imen Jurčiča in Krsnika". A propos „Rokovnjači"! Gospod pisec „Edinosti", Ivan Križ, trdi, kako slabo se skrbi pri drami za garderobo, in da je intendanca morala izposoditi za „Ro-kovnjače" celo garderobo pri kamniški čitalnici. Kolikor besedij, toliko laži! Za dramo je dovelj garderobe, in kolikor se je je potrebovalo, pustila jo je narediti intendancija. Izposodilo se je pač nekaj originalnih komadov, katerih ne bi bilo dobiti v Ljubljani niti za drag denar, a to ni dokaz za tisto, kar hoče gospod Križ reči, temuč je le zlobno zavijanje, da more zopet po intendanciji udariti. Očita se nadalje, da intendancija ni skrbela letos za herojino. Skrbela je, to gospod Križ dobro ve, on in njegov pomagač celo vesta, da ob pričetku sezone an-gaževana herojina ni prišla ter je vrhu tega odnesla 100 gld. predplače. Ali naj intendancija mej sezono herojino iz rokava strese? Taka in jednaka očitanja ter zavijanja so vsebina vseh napominanih Člankov, zato ne kaže jih naprej zavračati; prihod nj os t naj pokaže, če bode gledališko občinstvo z novim kur-zombolj zadovoljno nego s starim; to bojazen pa izrečemo, da se utegne gledališču tako goditi, kakor ribniškemu konju, ki se je naučil stradati, ako se bo gledališče pričelo rabiti kot „Versuchs-kaninchen" zaneskušence in pri če t-nike, ter se bodo propadle „drame?' samo zato ponavljale po dvakrat in trikrat pred praznim gledališčem, „da bi se občinstvo nanje navadilo". Slovensko gledališko občinstvo v Ljubljani je toliko izobraženo, kakor občinstvo kakega nemškega mesta jednake velikosti, gle le godbe pa morda še bolj. To je posledica mejnarodnosti, vede in umetnosti, in zaradi tega nam ni potrebno, ter pričnemo vsako delo „von Pick aufJ. Mi napredujemo paralelno z drugimi narodi, kar sami nimamo, vzamemo pa drugod. Kdor tedaj trdi, da se mora slovensko gledališče samo iz sebe z domačimi deli povspeti, ali da mi nismo Se sposobni poslušati kakšno boljše delo, n. pr. Lohen grina, ta je pač za svojo osebo še zelo omejen, zato mu ne gre sodba o rečeh, katerih ne razume. Pomislite vender : Slo vensko univerzo zahtevamo, ne da bi imeli Še višje gimnazije, v istem hipu pa trdimo, da v Ljubljani še nismo sposobni poslušati drugih dram in oper, nego le domačih. Ne, na tako nizki stopinji nismo več in tudi ne tako beraški, da bi ne mogli vzdržati tudi boljšega gledališča, kakor ga iz-vestni krogi želijo lo v svoj prid in v ute-šenje svojega literatskega slavohlepja. Mi vemo, da more gledališče, kakor je, zaradi tesnosrčnosti in zaradi današnjih politiških razmer za nekaj časa prenehati, a iz občinstva bo prišel zopet klic po starem kurzu, in takrat se bo izkazalo, kdo je imel prav. Deželni zbor kranjski. (IX. seja dne 14. aprila.) (Konec.) O p.ošnji posestnikov iz Starega apna pri Velikih Lipljenih za znižanje stroškov povodom delitve njih skupnega zemljišča je poročal posl. dr Papež in predlagal, naj so izroči dež. odboru, da po možnosti ustreže. Posl. dr. Tavčar se je izrekel, proti temu predlogu, ker ne gre delati prejudica. Če danes dež. zbor stori ta sklep, nastane tak položaj, da bo vsaka skupina zahtevala od dež. zbora znižanje stroškov. Jedino pravilno je, da se prošnja odkloni, zakaj če se le eni stranki znižajo stroški, bodo vedno vzdihovanja, in bode vse polno prošenj prihajalo. Zato naj se prošnja od kloni. Zbornica je vsprejela predlog dr. Tavčarja in je prošnjo odklonila. Posl. M urnik je poročal o prošnji Frančiške Jalen za miloščino, in je bilo sklenjeno, dovoliti po 8 gld. na mesec od 1. maja letos. Posl. baron Rechbacb, je poroča! o prošnji županstev ob Kamniški Bistrici za uravnavo Bistrice. Uravnava je postala nujno potrebna vsled regulacije Save. Ker žal ni upati, da se ta veliki projekt že v kratkem izvrši, škoda pa je pri vsaki po-vodnji večja, moral bi se vsaj pesek pri izlivu Bistrice v Savo odpraviti. Poročevalec je predlagal, naj se dež. odbor dogovorno z vlado čim prej loti regulacije Bistrice in poskrbi, da se pesek pri izlivu odstrani. Sprejeto. Prošnja vaščanov davčnih občin Vodice, Bukovica iu Repnje ze razdružitev občine Vodice v dve samostojni občini Vodice in Skaručina, se je po poročilu posl. baron Rechbacha odkazala dež. odboru. 0 letnega poročila § 4 „Deželne podpore" je poročal posl. Ažman in je bilo poročilo vzeto na znanje. O letnega poročila § 7. A »Deželna prisilna delalnica" in Đ. „Deželni dobrodelni zavodi" je poročal posl. Gr as sel i, ki je predlagal, naj se vzameta obe poglavji na znanje. Poročevalec je korenito pojasnil vse razne momente in opozarjal, da so lastni troški, katere ima dežela na nekaterih oddelkih, deželnih dobrodelnih oziroma v bolnici precej višji, nego znaša določena oskrbna taksa. Jedna vrsta dohod kov in stroškov ni objavljena v poročilu. Ta izkaz se tiče troškov za brano in po-strežco ter povračil, in obseza dobo od 1888 do 1807. Iz njega je razvidno, da se je število oskrbovancev v bolnici v tej dobi skoro podvojilo. Troški so znašali 1888 1. 37100 gld., 1897. 1 pa f>1423 gld. iztirjalo pa se je 1888.1. 9761 gld.. 1897,1. 42823 gld. Če se primerjajo stroški s povračilom, znaša donesek dežele samo nekaj nad 8000 gld. Upravništvo dobrodelnih zavodov in dež. odbor sta, kakor izhaja iz tega, v polni meri storila svojo dolžnost in dež. zaklad znatno razbremenila. Troški za oskrbovanje bolnikov v tujih bolnicah so nekoliko narasli, zlasti neugodno je razmerje v Trstu, kjer stane vsak bolnik 8 kr. na dan več ko drugod a se navadno dlje zdravi. Zbornica je odobrila poročilo. Prihodnja seja bo v torek. Samo zadnja dva oddelka moreta priti toraj v poštev. V prvoirnenovani zbirki pa ne najdem — naj se tudi postavljam s klerikalnega „stališča" na glavo! — niti jedne pesmice, ki bi vsaj malo žalila moj rahli moralni in moj nežnobčutljivi verski čut. Tu vidim le v prekrasne melodične verze vlite čute za ljubljenca, ki najprej vriska od sreče, potem plaks in ječi v obupu radi nezvestobe nevredne ljubice, končno rja v trpki resigna-ciji cinično ironizira sebe in ves svet. Kaj je tu novega, nenavadnega, takega, da jo treba knezoŠkofijskih pečij? Vsebinsko gotovo ničesar. Radi izbornih verzov in že-nijalno zasnovanih kitic pa knezoškofovska prevzvi.šenost menda knjig ne kupuje. Vse kaže torej, da je padla dr. Je-g 1 i č e v a cerkvena cenzura po zbirki „Erotika" le radi ciklusa „Dunajski večeri". Gotovo pa je, da je prav ta del Cankarjeve abirke najoriginalne jši in naj-induvalnejši. Tu se vidi vsa ženijalna .smelost Cankarjeve domišljivosti, tu se naj-krasnejše javlja nenavadna, naravnost izborna plastika Cankarjeve poezije. V teh verzih vse vre in kipi! In gorko t a teh stihov prehaja na čitatelja ter ga zavaja v uprav razkošno občutje, Da, da, smelo trdim, da takega ciklusa slovenska literatura ne premore, in ta del jedini zadošča« da mora priznati Cankarju vsakdo, ki ima čut za poezijo: Pesnik si! Poezije v zbirki .Dunajski večeri" pa seveda niso „pesni" v šolskem pomenu be le. Vsaj vso ne! Jaz bi jih imenoval morda novelete, vinjete, slike ali kako drugače. Toda to je postranska stvar. Dejstvo ostane, da tudi v tej zbirki ni vsebinsko ničesar nenavadnega, nezaslišanega, kar bi klicalo Dagarina. Prešestno ljubezen obdelujejo že vsi slovenski pisatelji-novelisti, dernimondke so tudi že v naših romanih znana prikazen, in radi „nemoralnosti" slovenskih realistov je bil še nedavno ves naš filistarski Izrael v deliriju. Knezo-škofovska milost, ki je bila — kakor posnamemo Marnovemu „Jezičniku" - včasih, Jn der guten alten Zeit", tudi pisatelj, ki je koval pesni, spisal dramo „Slavija" in dr . ki pa menda novejše (še manj pa najnovejše) naše literature ne pozna prav dobro, sicer bi ne smatral Cankarjevih poezij za najbolj „nemoralne"! Pač pa bodo sodili tako o zbirki „Erotika" najivni in nevedni ljudje ter se bodo sedaj trudili na vso moč, da dobe Cankarjeve pesmi. Knezoškofijska konfiskacija jim je torej le reklama. Sedaj pojde tistih nekonfisciranih 300 iztiskov iz roke v roko, vsak jih bode bral, vsak jih bode užival še z večjo naslado, a vsak bode iskal v njih — nemoralnost. Najivne in idealne duše se bodo sedaj vsled škofove reklame po sili pohujševale in kvarile, kajti pohujšuje se človek nad vsem prepovedanim. Marsikdo, ki bi se sicer ne brigal za „Krotika", jih bode preštudiral sedaj natanko, in celo naše nedolžne insti-tutke bodo pozno noč, ob brleči sveči stikale, v postelji leže, po Cankarjevih pesmih ter mučile svoje možgane z neznanimi pojmi . . . In vsega tega bi ne bilo, ako bi se g. škof za Cankarjeve pesmi ne bil zmenil, nego jih prepustil založniku ! Bojim se pa tudi, da rodi knezoško fova konfiskacija poleg velikega pohujšanja tudi resnično pornografijo. Pripet se sedaj lahko vsak hip g. knezoškofu, da ga napade kak založnik s pornografsko knjigo češ: „Kupi jo, ali jo začnem raz prodajati!" — Židovska spekulativnost ne pozna pietete nobene, in kdo bo imel potem Škodo ? Narod naš! Toda mi si danes umijemo svoje roke ter rečemo: „Ti glej!" Ponavljamo pa znova, da nimajo vs knezoškofi toliko denarja, da bi mog! pokupiti tega, kar zamorejo natisniti ino derni stroji, in da naj bodo prepričani naši Dagarini, da tudi s sežiganjem ne zaduše svo bodne slovenske literature ! F. G V LJubljani' 15. aprila. Težko delo. Opozicijonalni Nemci imajo s svojim skupnim programom mnogo dela. Nedeljska konferenca niti pravi začetek ni bila. „Ta-gespost" poroča", da se bodo najprej referati posameznih dežel pomnožili in dopo-slali členom pododseka. Členi bodo morali izločiti iz teh deželnih referatov kar je skupnega ter iz tega napravili jednoten program. „Tagespost" meni, da to delo pred sredo maja ne bo gotovo. Ta elaborat pododseka se predloži potem skupni konferenci, na katero bodo povabljeni razen poslancev tudi drugi zaupni možje. Pred mesecem junijem program ne bo dovršen. Dalje piše Tagespost", da se govori, da skliče vlada že po zasedanju deželnih zborov državni zbor. „Ostdeutsche Rundschau" se je sedaj kar naravnost zaletela v nedeljsko konferenco zaupnikov, katero imenuje „ein grober Verstoss gegen jegliche politische Raison". Nobena stranka — razen nemška ljudska — ne najde milosti v VVolfovih očeh; Wolf svari nemško ljudsko stranko pred zvezo z drugimi strankami ter jo vabi, naj se združi z radikalci za brezobziren boj. Te stranki baje povsem zadoščati za obstruk-cijo, in za njima stoji ves nemški narod. „Zato — kliče Wolf — proč iz mrež „eines noblen Ausgleiches" vremensko spremenljivih V4 ali V« natur!" Vatikan in novo versko gibanje. „N. Fr. Presse* javlja — kakor pravi z avtoritativne strani — da je papež prepustil škofom, odrediti proti protestantskemu gibanju, kar se jim zdi najprimernejše. Škofi so sklenili izdati pastirske liste, in — kakor javljajo iz Brucka ob Muri — se ne dajo krstni listi več onim, ki hočejo prestopiti. Ondotni župnik je izjavil baje županu, dru. Stramitzerju, da vsled višje cerkvene prepovedi krstnih listov v tako svrho ne sme dajati. Kaj poreče k teinu ustavno zajamčena svoboda vere, ni Še znano. V Vatikanu — poroča „N. Fr. Pr." — so prepričani, da so vsega krivi Nemci, ker so toli zelo poostrili narodni boj na Češkem in drugod. Rimska kurija pa baje ne simpatizira s „slavofilskim" postopanjem škofov v Dalmaciji in na Primorskem. Ti škofi so dobili nedavno iz Vatikana pouk, da se ne spodobi zanje, da so s svojimi simpatijami „ganz auf der Seite der Slaven", ker žalijo s tem narodni čut svojih italijanskih ovčic. Rimska kurija je torej te Slovanom baje preprijazne škofe poučila, da naj bodo Slovanom in Italijanom jednako pravični. „N Fr. Pr." pa ne pove, kateri škofi so ti, in s čim so se pokazali Italijanom krivične. Gotovo je torej krivda teh škofov jedino le ta, da Slovanov in njihovega jezika ne preganjajo tako, kakor žele italijanske ovčice. Ministerska kriza na Grškem. Volilni preiskovalni odsek grške zbornice je izjavil, da je bil ministerski predsednik Zaimis, izvoljen z nepoštenimi sredstvi, z nasiljem in pritiskom, ter da zategadelj njegova volitev ni veljavna Daai-ravno je na pojasnilo Zaimisa večina zbornice izjavila, da je njegova izvolitev ven- Oalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu der-le veljavna, ter mu izrekla, s tem zaupnice, je Zaimis vender odstopil. Vodja opozicije, Theotokia, pa je prevzel nalogo, da sestavi nov kabinet. Italija na razorožavalni konferenci. Bivši italijanski zunanji minister, Viaoonti Venosta, ne bo zastopal Italije na konferenci za splošno razoroženje v Haagu, nego italijanski poslanik na Dunaja, grof Nigra. Razen tega bodo na konferenci zastopali italijansko kraljestvo poslanik v Haagu, Zannini, general Zuocari in kapitan Bianoo. Boj za Samoo. Razne brzojavke poročajo, da ao se duhovi v Ameriki radi Samoe nekam pomirili, da pa se je konflikt mej Anglijo in Nemčijo jako poostril. Mej zunanjimi mini-sterstvi omenjenih držav so nastale tudi velike diference radi komisije, ki odrine 19. aprila na Samoo. Anglija dela tolike težave, da brzojav več ne zadošča. Zato Nemčija še noče imenovati svojega komisarja. Baje so razmere mej Anglijo in Nemčijo sila napete. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. aprila. — Osebne vesti. Finančni tajnik v Trstu, gosp. Josip Tomažič, je imenovan finančnim svetnikom; finančni tajnik v Trstu, gosp. Makso pl. Jablonskv, pa višjim finančnim nadzornikom. — Politični komisar na Krku, gosp. Pollev, je pre meščen v Gorico, na njegovo mesto je pa prišel gosp. Fr. LašiČ iz Tolmina. — škof Anton Bonaventura v — agitaciji I S prav zanesljive strani poroča se nam, da se je dne 8. aprila t. 1. pisal in odposlal ta-le krilati listič: Prečastiti gospod kanonik! Ali ste čuli, kako se je v deželnem zboru in pri trgovskem shodu v „Narodnom domu" zoper naš stan udrihalo? Kako se je grdilo katoliško ime? Mene je vse to v srce zabolelo. Pri prvi priliki v deželnem zboru bom povedal to. Mislim pa, da tudi pri občinskih volitvah ne bi smela naša stran rok križem držati. Slišim, pa tudi vem, da imate Vi velik vpliv pri ljudeh! Ali ne bi mogli svojim načinom volilcem posebno IIT. razreda namigniti, naj volijo konservativne kandidate! Čujem, da je zmaga gotova, ako Vi in Št. Pcterski malo vmes po-sežeta. Ravnokar se odpeljem v Moravče, vrnem se jutri zvečer. V ponedeljek se morebiti vidimo. Pozdravljam in samo prosim, da stvar razmisijavate. Z Dogom! 8/4 899 + Anton Bonaventura m. p., škof. Vsebina tega pisma je značilna. Za danes še ne pišemo nikakega komentarja, ker hočemo „stvar razmišljavati", ter počakati tudi, da bode gospod knezoškof v deželnem zboru povedal svojo besedo. — Zanimiva konfiskacija. Deželna vlada nam je danes poslala „Aviso", s katerim nas obvešča, da je ljubljansko c. kr. državno pravdništvo konfiskovalo knjigo »Ausziige aus der von den Papsten Pius IX. und Leo XIII. als Norm filr die n">mische katholisehe Kirche sanetionirten Moraltheo-logie und die furehtbare Gefahr dieser Mo-raltheologie filr die Sittlichkeit der Volker". Mi smo slučajno imeli priliko pregledati to knjigo. Spreletela nas je zona, ko smo jo čitali. V njej se nahajajo verni prevodi po dveh papežih potrjene moralne teologije, a vsebina teh prevodov je tako nenaravna in nemoralna — gre se za izpraševanja žena pri spovedi — da moramo konfiskacijo le odobravati, četudi je gotovo nekaj posebnega, da najde državno pravdništvo v cerkvenih predpisih za duhovnike — zasra-movanje katoliške cerkve po § 303. in pre-grešek proti nravnosti in sramožljivosti po § 516. kaz zak. Stvar je velezanimiva in vredna, da bi se o njej obširneje razpravljalo, kar morda o priliki tudi še storimo. — „Sudan" na Dunaju je zadnje Caee, v kolikor ae spominja razmer na Kranjskem, nekak odmev ljubljanskega .Slovenca*. O teh razmerah poroča le tisto, kar poroča .Slov enec". poroča pa tudi tako, kakor poroča »Slovenec*. Mi dunajskemu glasilu priznamo svobodo, da piše kakor hoče in da poje slavo kranjskemu klerikal-s*vu, kakor se mu zljubi. Priporočevalci tega lista so nam pa nekdaj obljubovali, da bode, kolikor se tiče kranjskih razmer, stal objektivno nad strankami. Ta obljuba se ni izpolnila. Mi sedaj vemo, pri čem smo, ter nas bode odslej nemški »Siiden* prilično toliko zanimal, kolikor nas zanima Kalanov »Domoljub*. — Iz krogov trgovskih pomočnikov. Pišejo nam: Klerikalnega „Laufburscha* »Leiborgan* zavzemati začel se je za nas. Ker vemo, da nam zavzemanje za naše interese baš od te strani le škodovati utegne, odklanjamo vsako doti ko z onim člankom. Morda je posameznik še tako slep, da še upa rešitev svojih želja, od lista, ki zmerja naše šefe z »liberalnimi oderuhi* itd. Ogromna naša večina noče pa s tem „konsumnim" listom v nobeno dotiko priti. Vsaj hočemo sami tudi jedenkrat samostojni trgovci postati. V lastno skledo pa vendar ne bomo pljuvali! Ves ta klerikalni manever je prozoren kakor steklo. — Volitve se bližajo, in hinavci rabijo naše glasove. Ne boš Jaka! — „Svojim k svojim". Iz „Slovenca" smo izvedeli, da ima klerikalno konsurnno društvo v Metliki napis „Svoji k svojim". Na predrznejši način se to narodno geslo še ni zlorabljalo. V Metliki ima ta napis samo namen, ščuvati proti narodnim trgovcem. Klerikalci se torej oklepajo načela „kupujte samo pri klerikalcih". Tako pridemo naravnost v najhujši domači gospodarski boj. kajti odgovor na to more le biti: kupujte samo od liberalcev, ne dajte nobenemu klerikalcu zaslužka. Ali je pre-častita duhovščina premislila, kake posledice bi to imelo za njene pristaše? Ali je pomislila, kaj da bo potem z mastnimi dohodki duhovnikov? Opozarjamo metliške rodoljube, naj pri politični oblasti zahtevajo odstranitev rečenega napisa, ako g a ima konsumno društvo, sicer pa naj temu društvu posvetijo največjo pazljivost. Čujemo namreč, da ta Sch\veigerjeva oljarnica prodaja svojo ničvredno šaro vsakemu, kdor se oglasi. To je protizakonito in kažnjivo, in prosimo, naj se nam vsak tak slučaj naznani. — Proti izločitvi iz litijskega okraja. Klerikalno prizadevanje za ustanovitev sodišča v Povšetovi grajščini pri Moravčah je naletelo na odpor tudi pri tistih treh občinah litijskega okraja, katere naj bi se pridružile bodočemu moravškemu okraju. Uradni list poroča, da so se te tri občine, Aržiše, Kolovrat in Kandrše pri uradnem zaslišanju odločno izrekle proti izločitvi iz litijskega okraja in proti združitvi z moravskim okrajem, ker bi jim to bilo na škodo. — Deželni zbor. Odsek, kateri je bil izvoljen, da preišče razmere pri kon-sumnih društvih, se je včeraj konstituiral. Načelnikom je bil izvoljen baron Sch\ve-gel, njegovim namestnikom ces. svetnik Mur n i k. — Deželni zbor štajerski. Štajerski klerikalci so podali predlog, naj se obligatorni šolski pouk zniža na šest let. Ta predlog je v včerajšnji seji utemeljeval klerikalni posl. Kern s tem, da je na vse strani zabavljal in zlasti učiteljstvo na nečuven način grdil in zasramoval. Učitelj-stvu je to samo na čast, saj svedočijo te zabavljice, da vestno in pošteno izvršuje Bvoj poklic Kern je zahteval, naj se njegov predlog odkaže šolskemu odseku. Zgodilo se mu je pa tako, kakor kranjskemu posl. Pfeiferju pri podobnem predlogu; deželni zbor je namreč njegov predlog a limine odklonil in ga vrgel pod mizo, kar je bilo najbolj umestno. — Občni zbor „Dramatičnoga dru« štva" bo danes ob 8. zvečer. — Državna podpora poštnim uslužbencem. Uslužbenci pri vladi, pri finančnem ravnateljstvu itd. so državno podporo za letošnje leto že davno dobili, ker se bliža dan, ko bo treba stanarino odšteti, bi bilo pač umestno, da se tudi poštnim uslužbencem izplača, kar jim gre! — Poštni pečati. Z Gorenjskega se nam piše: Sramotno je za nas, da je v naši slovenski deželi še vedno nekaj samo* nemških poštnih pečatov v rabi. Kmet ne pozna „Blrkendorfa% ampak samo Pod« brezje. Žalostno je, da se prav najbolj klerikalne občine nič ne ganejo, da dobe dvojezične pečate. — „M. kir. posta Fiume-Sz. Peter-Kozott". Pišejo nam z Reke: Do zdaj smo Slovenci redili samo laško in nemško uš, zdaj se nam je v grinto zalezla še tretja. Z gorenjira samomadžarskim ambulančnim pečatom prejel sem danes pismo iz Trnova-II. Bistrice na Kranjskem, vržemo v žel. voz na tamošnji postaji. to priča, da oskrbuje ambulančno pošto na progi Fiume-Sz. Peter, ki teče par sto metrov pred reškim kolodvorom krog in krog po kranjski (avstr.) zemlji, ogrska pošta v Budapešti. Pa ne, da bi slovenskih uradnikov za to ambulanco manjkalo ? Tiste gg slovenske državne poslance, na katerih plečih je blagor Avstrije, opozarjamo na ta malenkostni korak „naprej* bratov Ogrov! — Tudi Slovenec »Szava". — Vse italijansko! V Rimu so nekateri laški mladeniči iz Avstrije ustanovili društvo „Trieste e Trento". Pod istim imenom izdali so tudi časnik, v katerem besedičijo, da obsega italijansko ozemlje celo adrijansko obrežje, da gre do Vrhnike in do Triglava, zavzema Liburinijo, Reko, hrvatsko Primorje in sega ob Dinarskih planinah do Hercegovine in do Kotora. To besedičenje je tako brezparaetno, da je celo laški listi ironizirajo. — Učiteljske premembe na Štajerskem. Za nadučitelje voditelje so imeno-novani gg. : J. Pir h na slovenski ljudski šoli v Konjicah, Anton Gselman v Do-brovcih za Sv. Martin pri Vurberku. Za učitelje-voditelje so imenovani: gg. Silvester Koš utni k, podučitelj pri D M. v Brezjem, za Razborje pri Slov. Gradcu, Franc Har-rich, nadučitelj v Marenbergu za jedno-razrednico v Breznera pri Ribnici ter Jožef Močnik v Skomrah za Sv. Kunigundo na Pohorju. V Skomre pride začasno g. S n u-derl iz Zreč, a v Zrečah ga bo nadome-stovala gdč. Roza R<>ssraann. Učiteljem na dosedanjem mestu je imenovan g. Fran Kresnig, podučitelj na nemški šoli v Laškem trgu. Premeščena je iz Loč na nemško šolo v Laškem trgu podučiteljica gdč. Pavla Cidrich. Stalni na svojih mestih so postali gg. podučitelji: Alojzij Reče! j v Št. Jurju ob juž. žel, Josip Polj a-nec v Kaneli, Fr. Nechutnv na nemški šoli v Konjicah in Beno Serajnik v Čadramu. — Rastavljena diploma. V izložbi g. Kollmanna na Mestnem trgu je razstavljena jako lično, ukusno in elegantno izvršena diploma, na katero opozarjamo občinstvo. Diplomo je izdelal g. Adolf Ruda, c. kr. davčni oficijal v Ljubljani, ki sprejema tudi druga naročila na taka dela. — Pevskega društva „Ljubljane" členi se opozarjajo na današnji izvanredni občni zbor, kateri se vrši v društvenih prostorih „Narodnega doma". Začetek ob 8. uri. K ranogobrojnemu obisku vabi vljudno odbor. — Nesreča na železnici. Te dni je železniški čuvaj Josip Volk našel pri Medvodah na Železniškem tiru 32letnega Gre gorja Trampuša z Golega brda nevarno ranjenega. Trampuš je v pijanosti zašel na tir in bil povožen. Prenesli so ga v ljubljansko bolnico. — Zgorela, štiriletna hčerka posestnika Lajlarja v Polenah pri Konjicah pasla je G. t. m. z drugimi otroci na hribu Kozjak, ovce. Otroci so si zakurili. Omenjeno dekletce prišlo je preblizu ognja — unelo se ji je krilce.. Bežala je domov, a bila je že vsa v plamenu. Prestrašeni st ariši so skušali ogenj odušiti, a bilo je prepozno, ker dete je bilo popolnoma ogorelo. Vsled groznih bolečin je dekletce že drugi dan umrlo. — Požari. V PotoŠki vasi je dne 11. t. m. gorelo pri posestniku Ivanu Škrinjarju. Škode je 1000 gold., zavarovan je pa bil Škrinjar za 200 gld. — V Poženiku je pogorela hiša posestnika in gostilničarja Jan. Bolke. Zavarovan je bil za 700 gld., dočim je škode nad 1000 gld. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 2. do 8. aprila kaže, da je bilo novorojencev 22, mrtvo rojenec 1, umrlih 32, mej njimi so umrli: za jetiko 6, za vnetjem sopilnih organov 8, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 2, za različnimi boleznimi 20. Mej njimi je bilo tujcev 10, iz zavodov 15. Za infekoijoz- nimi boleznimi ao oboleli, in sicer za vra-tico 1, za ervsipelaso 1 oseba. — Razpisana služba. V Celji je razpisana služba mestnega živinozdravnika. ki bode tudi oskrbnik klavnice, z letno plačo HjOO gld, prostim stanovanjem, kurjavo in svečavo. * Prestop k protestantizmu. Iz Budimpešte se javlja: V občini Kocsola je prestopilo 85 nemških družin od rimskokatoliške cerkve k protestantizmu. Vzrok je ta, da ni hotel tamošnji župnik nemški propovedovati , kar je odločno zahtevalo znatno število faranov Nemcev. * O napadu na poročnika Guasichs. Iz Brna.se nam javlja: Napada na poročnika barona G. v Kromerižu ni storil njegov sluga, marveč sluga druzega častnika Taisti je izvedel dan poprej, da je dobil baron G. 1500 gld. Ko je zasačil častnik slugo za svojo zofoT smatral ga je za svojega slugo, kateri je ravno tako se skrival, kadar je pogledal preveč v kozarec. Ali zmotil se je. Neznani človek mu je vrgel rjuho preko glave ter ga hotel zadušiti. Kakor smo že poročali, je osvobodil barona G. napadalca sosed, poročnik Berg, ki je imel v sosednji sobi svoje stanovanje. Poizvedbe so izdale, da je bil rečeni sluga že večkrat zaprt zaradi goljufij. * Ljubiti, ne pa — ubogati. Ženska emancipacija se noče ustaviti niti pred cerkvenim rituvalom! Angleške dame hočejo prositi parlament, da se spremeni v rituvalu formula, s katero se sklepa zakon in s katero žena obljublja, da bo moža ubogala. Ženske zahtevajo, da se postavi na mesto besede ubogala beseda ljubila. Tudi o zvezi besed „ljubila in ubogala" nočejo ženske ničesar slišati. Baje podpirajo to žensko prošnjo tudi nekateri duhovniki ! Kam plovemo!? * Izgubljena stava. Iz Budimpešte poročajo, da je nedavno stavil poslanec Vi-sontai, da ne bode o priliki debate o proračunu justičnega ministerstva dalje govoril nego pol ure. Dogovorila sta se s poslancem Gv^rijem, da plača Visontai za vsakih pet minut, katere bode govoril črez pol ure. po jedno steklenico šampanjca, Gyuri pa je bil pripravljen za vsakih pet minut, katere bi bil Visontai manj govoril nego pol ure, pla čati tudi po steklenico šampanjca. No, bilo je vsem znano, da Visontai ne more nehati govoriti, kadar začne ; izjemoma mu je ta pot tudi levica vedno pritrjevala, dasi ga ni sicer nikdar poslušala ter ga nalašč z rDobro*-klici vedno spodbujala, tako da je Visontai nad jedno uro govoril ter plačal po končani seji 81 a steklenice šampanjca. * Atentat na ruskega generala. Kakor posnemamo po „Neue Freie Presse" se je dogodil atentat na carskega skrilnega adjutanta, generala Mauzeva v Moskvi. Napadel ga je sluga, kmet Longino\v, s svojim nožem * Ženska. V občini Militič se je kmet Sosbach radi nesramnega življenja svoje žene obesil. Po pokopu moža je šla ne-sraranica k svoji materi, ki ji je rezko očitala grdo življenje in moževo smrt. V jezi zaradi teh očitanj je zgrabila vdova železne klešče in udarila mater po glavi. Starka je kmalu na to umrla. * Cest pas mon pere. To je najnovejša nezmisel francoska, konvencijonalni izrek, koji se Čuje povsod, kamor se pride. Ta izrek pomeni v pariškem narečju: „On ni moj oče". Te besede se ponavljajo po ulicah, v gledališčih, v kavarnah, po telefonu itd. * 32 utopljenih otrok. Iz Mannheima poročajo, da je nedavno bila neka žena na sumu, da je 1. 1896. vrgla svoje dete v reko Reno. Da bi se resnica dognala, naznaniti so morali vsi policijski uradi do holandske meje, je-li so našli od 1. 1896, kako otročje truplo, o kojem ni bilo znano, Čegavo da je. In razne policije so poročale, da so našli v zadnjih letih 32 utopljenih otrok, katerih niso mogli agnoscirati. * Zadnji poljub. V Stanišicu se je nedavno dogodila strašna nesreča. Dijak pete gimnazije, Aleksander Ador, je prišel za Velikonočne praznike domov k svojim sta-rišem. Namenil se je iti na lov. Ves oborožen, (s puško itd.) pride k svoji bolni sestri, ženi Antona Tota, skloni se k postelji ter ji hoče dati poljub, a takoj se je sprožila puška, koje krogla je šla nesrečni ženi skozi glavo in je ista na mestu ostala mrtva. t * Ženski dvoboj. V neki pariški gostilni sta se spoprijeli dve ženski, Lea Foret in Julija Karni«;re. Vzrok je bil neki mladenič, v kanTfjia sta si> . Le zaljubili. Gostilničar jima ni dOToM veselja, da se pod njegovo streho prepirata Spodil ju je na' uli, misleč, da se jima razburjeni duhovi p mirijo. A zelo se je zmotil, obe Kvini hčeri sta se prepirali še bolj in končno sta se odločili za dvoboj z noži, in bi kmalu Barnicre izgubila življenje, če ne bi ljudje posegli vmes * Čudak. I/. Cene ve poročajo, da je ram umrl neki 80tatai starec, ki je živel z 70 let staro gospodinjo; imel je tudi okoli sebe 11 maček Občeval ni z nobenim, izven s svojo gospodinjo. Po njegovi smrti se je pregledalo stanovanje, v katerem se je našlo več vrednostnih papirjev in menjic, kojih vrednost preseda 485.000 frankov. Oporoke starec ni napravil; v svojem življenju pa je storil veliko dobrega. * V Sevastopolu je eksplodirala v vodi angleška stara bomba in provzročila s tem mnogo škode. * Vlak imel mesec dnij zamude. Iz New-Yorka poročajo, da je imel vsled velikanskih žametov snega in vsled hudega mraza neki vlak cel mesec zamude. Še-Ie pred nekaj dnevi je dospel v Cehe-Jenne, a bi bil moral biti že dalje nego pred jednim mesecem tam. Ustavil se je v snegu in ledu, in niso ga mogli niti z največjimi rotacijskimi plugi osvoboditi. Na vlaku je bilo 42 potovalcev, mej njimi 12 dam, kateri so bili primorani prebiti cel mesec v pustem, zapuščenem krllju, kjer so dobili jedva najnavadnejšo hrano. Telefonična in brzojavna poročila. Deželni zbori. Dunaj 15, aprila. Nekateri listi so mnenja, da se zaključi zasedanje tistih deželnih zborov, ki niso bili sklicani ta teden, že dne 2 0. aprila in sicer zato, da bi češki deželni zbor ne mogel razveljaviti mandatov nemških dež. poslancev. Praga 15. aprila. Posl. dr. Šamane k interpeliral je v današnji seji radi ustanovitve vojaškega šolskega društva. V interpelaciji pravi, da je to društvo izraz sovražnosti proti ljudstvu in da naredi umetno brezno mej ljudstvom in vojaštvom. Nemški postulati. Dunaj 15. aprila. Pri poslancu dr. Pergelt.u se je včeraj vršila konferenca glede nemških postulatov za Češko. Sredi maja bode formuliranje teh zahtev končano in se potem predloži zaupnikom vseh strank. Eksport sladkorja. Dunaj 15. aprila. Danes se je v finančnem ministerstvu vršila enketa glede sladkornih premij z ozirom na izvoz sladkorja v Indijo. Enkete sta se udeležila finančni minister Kaizl in trgovinski minister D i p a u 1 i. Pomladanska parada. Dunaj 15. aprila. Danes se je vršila pomladanska vojaška parada, pri kateri je nastopilo 35 bataljonov pešakov, 16 eska-dronov konjenikov in 23 baterij topničarjev z 92 topovi. Parade so se udeležili cesar in nadvojvodi Evgen in Oton. Fcm. Griinne. Dunaj 15. aprila. Bivšega vojnega zapovednika v Pragi fcm. grafa Gninneja so pripeljali v V<"»slau. Griinne je popolnoma blazen. Usmrčenje. Urno 15. aprila. Danes je bil obešen 41 letni P a g a č, ki je nedoletno Bozo Petran oskrunil in potem umoril. Pagač je odklonil duhovniško tolažbo. Za volilno svobodo na Ogerskem. Budimpešta 15. aprila. Načrt zakona za zagotovitev volilne svobode določa, da se za dobo osmih let in za gotove slučaje poveri razsojevanje o volilnih zadevah najvišjemu sodišču. Slavnost v Rimu. Rim 15. aprila. Za jutrišnjo slavnost sv. Leona se delajo velike varnostne priprave. Vsa pot, koder bodo nesli papeža, v cerkev je zagrnjena. Na tem kratkem potu je narejenih dvajset sanitetnih postaj, tako da je vse preskrbljeno za slučaj, če bi se papežu kaj primerilo. Papež bo. slavnosti sede prisostvoval. ,,Proc od Rima". Berolin 15. aprila. Na letošnji konferenci pruskih katoliških škofov, ki se bo vršila v Fuldi. poročal bo kardinal Kop p 0 gibanju za izstop iz katoliške cerkve v Avstriji. Samoa. Berolin 15. aprila. Na interpelacijo radi Samoe je odgovoril Biilo\v, da je Angleška sprejela ponudbo, naj se sestavi po sebna komisija in izjavil, da sprejme Nemčija samo rešitev, po kateri ostanejo nedotaknjene vse njene pravice, dasi bi bilo vnebovpijoče, ako bi radi samojskih otokov mej tremi krščanskimi državami prišlo do vojne. Kitajsko. Pet rog rad 15. aprila. Vicekralj provincije Tsekjang je doposlal cesarici kitajski spomenico, v kateri jo roti, naj se ustavi razdeljevanju Kitajske mej evropske države, sicer pride dinastija v nevarnost. Narodno gospodarstvo. — Državne železnice. Delna proga Platten-Johannesgeorgenstadt železnice Karlovi vari-Johannesgeorgedstadt s postajama Breitenbach in Johannesgeorgenstadt (zveza s saškimi železnicami,) otvorila se je dne 1 aprila t. 1. za promet z lesom in premogom v celih vagonih. Omadeževan. (Povest iz Nizozemske.) (Dalje.) Posebno veseli Štefaniji ni ugajala ta tišina, ki je tlačila vse kakor megla. Obiskovala je sicer natančneje, ko v začetku, glasbene večere pevskega društva in bila srečna, da je mogla z ljubcem govoriti. Trdno je upala na prihodnost! A ta prihodnost bila je še silno daleč! Nekoč je šla celo v Viktorija-bazar, skrivaj, samo, da ga je videla. Prodajal je ravno krtače. Štefanija ga je prav ljubko pogledala; on je postal pa vendar zelo zmeden in se je komaj upal jo pogledati. Štefanija je sklenila, da ne gre več v bazar. Danes zvečer sedeli sta Roza in Šte-nija z malim Vilkom v sobi pri sodnem predsedniku. Tega izvenredno dolgo ni bilo domu; večerne porotniške seje trajale so navadno prav dolgo. To je bil sploh jedini povod, ki je zamogel starega gospoda od doma zadržati. Roza se je jokala. Popoludne prišel je bil predstojnik pisarne njenega zastopnika in ji je vročil večjo denarno vsoto. Kmalu po katastrofi je Henrik skrbel za to, da je.bila ženina dota in okrogla svotica, katero si je on prihranil, njej na razpolaganje. Kar je imel pa še zunaj pri ljudeh, naj bi nje pooblaščenec iztirjal; danes sta obračunila in izročil ji je ob jednem tudi zavarovalno polico, katero je Henrik pridobil. Končno dal ji je tudi hranil-nično knižico, o kateri doslej ni nič vedela. Glasno je zaihtela, ko je knjižico odprla in brala: „Vilko Forster." 21. dan vsacega meseca vplačeval je Henrik po jede n zlat za svojega sina, več ko tridesetkrat je točno plačal, do maja meseca tega leta. Ta mesec se je nesreča zgodila. Kmalu bo 21. avgusta, Vilkov četrti rojstni dan, in očeta ne bo ! Skoprnela je žalosti in bolečin, neznosnega hrepenenja po Henriku. Kesala se je nepopisno in nič druzega premišljevala nego, kako bi se dalo to popraviti. A sta je vstopila, bleda in potrta. Roza ji hiti nasproti. „Kaj se Ti je zgodilo?", vprašala je skrbno. Starejša sestra poskusila se je za-srnejati. „Nič, kako neki prideš na to? Očetu bi rada rekla dober večer". Vidno se je prestrašila, ko je zvedela, da se danes starega gospoda še le ponoči pričakuje. (Dalje prih) Darila. U re d n i 51 v u n a&e ga lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Franc Štelo v Kamniku C K, nabral v gostilni g. Ivana Nastrana v liadomlji z geslom: Od juga, severa, vzhoda, in zahoda vstopite bratje v kolo, vsi podpirajte naSo družbo sv. Cirila in Metoda — Goap. G. Pikel v Postojini 20 K, katere sta namesto venca na krsto pok. dr. Mateja Pikel-a darovala gospoda Anton in Ferdo Kalister iz Trsta, vsak po 10 K. Skupaj 20 K — Živeli! Za Prešernov spomenik: G. Ivan Mer zel iz Udmata po g. Avgustu Drukarju 10 K, — Dne 8, t. m. zvečer pri ,,1'utrichu" zbrani radikalni Slovenci 10 K 32 vin. — Skupaj 20 K 32 vin. — Živeli vsi darovalci in njih posnemovalci I Razširjeno domač* zdravilo. Vedno vetja povpraševanja po „3I»II <>wni rYMiu-o«k«*iii žganju in soli- dokazujejo uspešni upliv tega zdravila, zlasti koristnega ki t I ulesti uteSiijnPe, dobro znano nntirevmati^no mazilo. V steklenicah po 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja t<> mazilo lekar A. MOLI., r. in kr. dvomi založnik na DUNAJ I, TucldaubtMi '.• V salogah po deželi je izrecno zahtevati 3IOI.I.-OV preparat, zaznamovan z var-■ostao znamko in podpisom. Direktno se ne pošilja manj kot 2 steklenici. 4 (50- 5) Posebno antiseptične prvine praškega domačega mazila iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi pr-lUzroCujojo jako dobre uspehe pri celjenju raznih ranjenj in služi tO sredstvo ob jednem v var-n st ran in za odstranjen je vsacega onesnaženja in vnetja, kakor tudi olajšuje bolečine. To dobro doiiiaOo sredstvu s«; dobiva tudi v tukajšnjih le kamah Glej inserat. b Svarilo pred ponarejanjem in pojasnilo glede ponarejenih užitnin, od katerih zavisi naS najdražji zaklud, naše zdravje, to je vsakega nujna dolžnost. Spominjali «e Dođete, s kako velikim vspehom'so začeli rabiti pred nekaj leti Kathroiner-Kncipi'.ivo sladno kavo in j'• pozdravili največji izvedenci v zdravstveni stroki Ker dob) ta kava s tem, da se jo na poseben iznajdljiv način proizvaja, duh bobovi kave, se na ta način že sam na sebi dobri okus izboljša in poveča. Začeli so pa to kavo takoj ponarejati in jo skušajo še danes v podobnih zavitkih in pod sličnimi imeni usilje-vati občinstvu, največkrat na ta način, da prodajajo na vago navaden prazen ječmen ali žgan slad pod imenom „sladna kava" Svariti moramo torej nujno pred vsakim ponarejanjem tega pristnega izdelka, kateri se prodaje le v že povsod znanih belih izvirnih zavitkih z varnostno znamko „župnik Kneipp"* in z imenom „Kathreiner", ki se torej ne more in ne sme nikoli prodajati „na vago.44 Zahvala. Prešernov večer, ki so ga priredila združena ženska narodna društva ljubljanska, uspel je nad vse pričakovanje tako dobro, da je na vsestransko zahtevanje prvemu večeru slediti morala repriza; oba zabavna večera pa sta do-nesla lepo svotico v prid skladom za spomenik našemu, pesniku-prvaku. Vzpričo toli povoljnoga gmotnega uspeha veže podpisani odbor tem prijetnejša dolžnost, da tem potom izrazi svojo najiskrenejso zahvalo, vsem udeležencem, ki so so vabilu odzvali v tako ogromnem številu. Da sta pa oba zabavna večera tako lepo uspela in zadovoljila mnogobrojno občinstvo v vsakem oziru, gre v prvi vrsti zahvala neutrudljivima gg. direktorju Hubadu in režiserju Inemannu, kakor tudi sodelujočim pevcem in igralcem, ki so zastavili avoje najboljše sile, da so se eks-aktno in na sploSno zadovoljstvo izvršile posamezne vzporedne točke. Nadalje zahvaliti nam je prav posebno gg. : živinozdravnika Zadnikarja, poročnika Majstra in stud. jur. Mazi j a, katerih genijalno izvedeni slikarski proizvodi so s svojim sijajnim efektom vzbujali občno pozornost. Prav tako pohvalno omenjati nam je tukajšnjo tvrdko Naglasovo, ki je povsem brezplačno poskrbela okusno dekoracijo, kakor tudi tvrdko Mathianovo, ki je iatotako požrtvovalno zaračunala jedino delavce. Jednako topla zahvala bodi nadalje izrečena gg. VerovSeku in mestnemu vrtnarju Heinitzu za dekoracije prostorov z izredno lepimi cvetlicami, kakor tudi gg. inženerjema Civhi inKochu za trudoljubivoat, a katero sta vodila in nadzorovala vsa dekora-cijska dela. Posebno iskreno zahvalo pa izrekamo končno tudi še lepim mladim prodajalkam, ki ao s čudovito vztrajnostjo in trudapolnim svojim sodelovanjem bistveno pripomogle doseči prelepi smoter. Zasluga, da «e je sploh dosegel uspeh v toli nepričakovani meri. pa gre ne malo izvestno tudi tukajšnjim dnevnikem („Laib. Ztg.', „Slovenec" in ,,Slov. Narod"), ki so radovoljno podpirali in pospeševali celo to podjetje za kar bodi izrečena slav. uredništvom itak najsrčnejša zahvala. Združeni odbor ženskih narodnih druitev v Ljubljani. Zahvala. Za veledušni dar v znesku 50 kron, katerega je volila tukajšnja slavna posojilnica „Zagor-skemu Sokolu" v društvene namene, izrekata podpisana v društvenem ter odborovem imenu najiskrenejso zahvalo. Zagorje, dnd 13. aprila 1899. Za odbor: Josip Modic Ferdo Poljšak t. č. podstarosta. t. č. tajnik. Zahvala. Za veledušni dar v znesku 50 kron, katerega je volila tukajšnja slavna posojilnica „Na rodnemu bralnemu društvu" v društvene namene, izrekata podpisana v društvenem ter odborovem irnenu najiskrenejso zahvalo. Zagorje, dno 13. aprila 1899, Za odbor: Ognjeslav Firm Ferdo Poljšak t. č. predsednik. t. č blagajnik. Iz uradnega lista: Izvršilne ali eksekutlvne dražbe: Zemljišče vlož, fitev. £J5, kat. obč. Zagorja, cenjeno 1818 gld. in 8O0 gld, dno 21. aprila v II Bistrici. PoRcst.vo vlož. štev. 11-15, kat. obč. Predgrad, cenjeno (.)H gld., dno 21. aprila v Črnomlju. Posestvo vlož. &tev. 106. kat, obč. Loke, cenjeno 580 gld. dne 21. aprila v Litiji. Zemljišče vlož štev. 7K, 81, .'i49, kat. obč Sodjivrh, cenjeno 54G1 gld. GO kr., dno 21. aprila v Metliki. Zemljišče vlož. štev. 28, kat. obč. Sela, ce njono 2844 gld. 78 kr., dne 22. aprila v Ljubljani Janeza Lukana posestvo vlož. Stov. 143, kat. obč. Kot, cenjeno 150 gld. 50 kr. dno 20 aj.nla v Črnomlju. Meteorologično poročilo. VUin» ...<1 tnurjam soc-a on. Hro.lnjl ir» in. zjutraj osobni vlsk v Trbiž. Pontabel, Ueljak, Colovec, Fran-zcnsfente, Ljubno, Dunaj; o>z KM/thal v Solnograd ; čez Ambtetton na Dunaj. — Ob II. nri 50 m. dopoldne OBobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Helztlml, Dunaj. — Ob 4. nri 9 m. pouolmlne osnimi vlak v Trbiž, beli »k, Celovec, Ljubno; čez Sel/.t bal v Holnograd, Lend-Oaatein, Zeli ob jezeru, Inomoat, Bregenc, Cunh, Oencvo, Pariz, cez Kloiu • Knill mi; v Ktcyr, Line, Budtijevice, Plzenj, Marijine vare, lleb, Ki .m c« i ve vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj vis AmBtetteii. — Proga v If ovo mesto la v Kočevje. Osobni vlaki: Ob H. uri 54 na. zjutraj, ob 1. nri 05 m. popoludne, ob ti. uri 55 m. ssvofier. — Prihod v LJubljano j. k. Proga ls Trblta. Ob 6. uri 4<». m. sjutraj osubni vlak z Dunaja via AmBtetteii, is Lipakega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Uebs, Marijinih varov, I'1/.nja, Budejevic, Solno gr&du, Luna, blevra, Aumeea, Ljuhna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17. m. dopoludne op.obni vlak 2 Dunaja vis Amstetten, Karlovih varov. HMia, Marijinih varov, Plsnjs, Budejevic, Solnograds, Linca, Btevra, Pariza, Geueve, Curiba, Bregenca, Ino-mosta., Zells ob jezeru, Lend-Oaateina, Ljubno, Celovca, Linca, Pontabls. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak a Dunaja, Ljubua, Belzthals, Beljaka, Celovca, Franzensieate, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. sve-cer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabls. — Proga ls Hovsaja moita ln Kosovi«. Osobni vlaki: Ob 8. ari 21 m. sjutraj, ob 2. uri m. popoludne in ob 8. uri 4« nt. sveder. —-Odhod ts LJubljane d. k v Kamnik. Ob 7. uri 88 m. sjutraj, ob 8, uri 5 n, popoladae. ob 8. uri 50 m. - Frikod v LJubljano d. k. ls atUsmalka. Ob 8. ari 56 m. sjutraj. ob 11. 8 aa, dopoladna, ob 8. ari 10 b. (1) Orarskega pomočnika 18 do 20 let starega, vzprejraem takoj. Franc Benedičič (06O-4)_urar v Skofjiloki. Na prodaj sta 2 teški, močni kobili 10 let stari, 150 in 152 cm visoki, kakor tudi vos? in komu 11 pri l-orl*rl*-u na Raki, Dolenjako. (687-3) Kulmbachsko pivo v steklenicah priznano zdravilo in krepilo za bolnike jo v zalogi trgovino (21-8«) pri ,.2£lMtoroKii". Ogl Nasledniki umrlega Jožefa šporerja iz Strug naznanjajo s tem, da bodo dne 20. aprila t. 1. na drobno prodali vsa poslopja in vse zem-Ijiščne parcele tistemu, kateri bo zanje največ ponudil. (675—2) Poslopje leži tik okrajne ceste, deset minut od farne cerkve in je pripravno za gostilno in vsako drugo trgovino. V posredovalnem zavodu g. A. Kališa na Jurčičevem trgu sprejme se takoj 30 deklet za neko tovarno na Zgor. Štajerskem. Plača ugodna. (726) Razglas. Podpisano županstvo s tem naznanja, da je razpisana v Kobaridu služba občinskega zdravnika (dr. medicine) z letno plačo 800 gld. Od prosilcev zahteva se popolno znanje slovenskega jezika. NatanČneji pogoji izvedđ se pri podpisanem županstvu. Županstvo v Kobaridu dne 10. aprila 1899. (706) IzikVii svečarski pomočnik 25—35 let star. izurjen v izdelovanji voščenih sveč itd , stopi lahko takoj v službo v tovarno, ki na par izdeluj« sveče, v Primorju. — Več pove upravnistvo „Sloven-skega Naroda". (716-1) L. LnserieT obliž za tnrisie. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem itd. itd. ===== Glavna zaloga: SchweEk-ova lekarna Dunaj -Meioling. Luser-jey?™ Dobiva se v vseh lekarnah. V L j ubijani: M. Mardetschlager, J. Mayr, O. Piccoll. V Kranju: K. Savnik. «9—15) Zahtevajte Mol and8ko-ameriška črta. Paniki vozijo po Ikrat da 2krat ae t«4*« iz Rotterdama i New-7ork. Pisarna za kajuta: DumiJ, I., Kolowratrlna; ». f IV.iri.ii u mokrot: Dunaj, IV., Weyringerg 7 A. I. kajuta: Od 1. aprila do 31. oktobra . . stark Q00—400* „ 1. novembra do 31. ru.rca . „ 330— 320 n. kajnta: Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 300 „ 16. oktobra do 31. julija........ ISO •) Po legi in velikosti kajnte in po hitrosti in eleganci paroika. (660 — 2) Mlade in Cacao Sncbard. Da se v bodoče preprečijo že dogodiva* se ncsporazumljenja, se č. občinstvo opozarja na to, da tovarna PH. SUCHARD takozvane (198-12) lomne čokolade (Bruch-Ctiocolade) niti ne izdeluje, niti ne spravlja v trgovino. Čokolade Sneta! »° Čokolade Sactaard•» »»•»«"*i<*« •»** Čokolade Sochard'° * gS^JST0* Čokolade Sacoard 'm'l:x*TtVx;Fk0 Dobro ohranjen proda se po niski ceni. Vpraša naj se pri B. Jesenko, Stari trg št. 11. 714-1) Ze 50 let po c. kr. profesorjih in zdravnikih priporočana ustna voda za ohranjenje zob, proti vsem ustnim in zobnim boleznim, zobobolu, za osveženje ustne votline in najbolje učinkujoča je e/d. -fio Z-bni prašek ^^■•assjSia^- jrj 63 kr., zobna pasta v steklenih posodah 7o kr., v zavoji 35 kr., zobna plomba 1 gld , aromatično zeliščno milo proti vsem kožnim nečistostim itd. 30 kr. Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in parfumerijah, kakor tudi v glavni zalogi (241—10) Rudolf Tiicliler emerit. lekarnar Dunaj I., Krngeratrasae it. 6. v neki Brnski tovarni za sukno mi je dal finlik'., da Bem nakupil njene velikanske za-oge Bukna po slepi ceni. Da blago hitro pospravim, razpošiljam proti povrnitvi delavskih plač, in sicer za samo 1 gl. 26 kr. (690—21 meter pristnega brnakega sukna iz fine ovčje volne, zajamčeno dobro blago brez vsake hibe. Trije metri 10 cm. zadoščajo za kompletno moško obleko za spomlad in poletje. Dobiva se v vseh barvah gladko in vzorcasto. Nekaj komadov pretinega češljanega blaga iKammgarn) črno in v vseh barvah le po 2 gld. meter (prej 4.— gld.) Jako moderno fino in najfinejše sukneno blago in chevioti v vseh barvah, gladki in vzorcasti, a 2 — gld., 2 50 gld. in 3 — gld meter. To blago je veljalo poprej dvakrat, toliko. Vzorci pa še zaradi prenizke cene ne morejo oddajati. Neugajajoče se brez ovir vzame nazaj. Opozarjam v interesu vseh čitateljev, da pošljejo naročila prav hitro, ker od pamtiveka ni bilo tako ugo dne prilike, kupiti tako izborno blago po tako slepi ceni, in je tudi ne bode več. Naročila naj se pošiljajo: Dunaj 11/3, Taborstrasse 11/B. Dvoje skladišč se s 1. Rajnikom odda v najem v Spodnji Šiški št. 66 gostilna „Pri združenji". (098—2) Restavracija „Pri kroni" v Kran j i zraven mesta, z velikim vrtom, zabavami, se slavnemu občinstvu priporoča k obilnemu obisku. 721 1) Istotam odda se za poletje stanovanje z jedno ali dvema sobama z lepim razgledom, blizu drevoreda. PŽČT OdL leta. 1S6B. se "gai Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki j« izkuieno n. klinikah ii Ho 1« ▼ A»«rn-< »iiBTHki, npira ae prida mir/-miju m t okom, aahteraj iirucuo lifi ti milit m uglajenja polti pri j.ikuli Ttluil koz in kot razkužujove n.ilo li'-rifi-tm. Htiirrl.mi — uiiiinlii milo m timltumif in toilrlu. Hi-ri/i-rrrtMt milu ta HMM utntritt ditlm i'-ili hv.) Bergerjevo Petrosuifo-milo proti nniočici odraza, rudeiemu noau, opriacu in akleniu koze; milu zii fu-iir r utiram jako učinkujoče, xri)>lr-uttuiliem> milo pn>ti znkožnini črvom in neiiatnatlni otiruzu . tiiniuHlit, mitu za potne noge In proti izpadanju la. Bergerjeva zobna pasta v tubah, nalholjie aredatvo za čiačenjn zob. it. 1 za normalne znbe. It. 3 za kadilca fena M kr. Glede vaeh drugih /lfrf/»f.«-ri/» »•»'/ a« najde »ae potrebno v uavodilu u uporubi Žalitevujt« vodno itrrfirvtrvn mitu, ker je mnogo ničvrednih Imitacij. Prodava te v Ljubljani v lek.irnuh gg : V. Jliiir. «. I*nio|i. J. Nvi»l»o«lM m I ]il Irnkiii/i-iii dalje |akuro v Tn-h lekaruuh na Kraiitakciu Na delielo G. Hell & Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8. ■a .3 0> C/l P-i M Zaloga prve c. kr. izklj. priv. tovarne za otroške vozičke Fran Burger pohištveno in stavbeno mizarstvo v Ljubijani Marije Terezije cesta št. 14. Zastopstvo zakonito varovanih patentovanlh vozičkov za sedeti in ležati. (715—i) ♦ "brennabor haloga biciklov! A ise vrste kolesa tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Johann Puch, Monarch, Bren-nabor in dr.) priporoča podpisanec po kolikor mogoče nizkih cenah. IfJŠJT Vsa v to stroko spadajoča popravila se bodo točno, solidno in po ceni izvrševala. ISŽM Oer^ilre razpošilja, na zahtevo. (402—6) Z velespoStovanjem A. PUTRICH. Dunajska cesta štev. 5. Istotam tudi mehanična delavnica. Vežbališče na Dunajski cesti na vrtu stare bolnice. Velika, novo x«;rajeiia vila v lira 11 j i z 18 lokalitetami in zraven pripadajočim parkom se po primerni ceni proda. Pojasnila daje Jožef Kuno t Krn nji. (713-1) Beležka. Pri c. kr. lolt-nriil glavni tovarni V IJiililj.ini je izpraznjeno mest o tovarniškega zdravnika I. ali II. kategorije z letnim honorarjem 1400 gld., oziroma 1100 gld. Natančneje se razvidi iz dotičnoga razglasa v „\Viener Zeitung", kakor tudi v ljubljanskem uradnem listu. Razglas se more tudi upogledati pri c. kr generalni direkciji tobačne uprave na Dunaj i, kakor tudi pri vsaki c. kr. tobačni tovarni. Notiz. Bei der k. k. Tal»ak.linii|»t- I'ulirik in aLnibaeli kommt die Stelle eines Fabriksarztes I. oder II. Kategorie mit dem Jahreshonorare von 1400 rl. resp. 1100 ti. zur Beset/.ung. Das N;'ihere ist aus der beziiglichen Kundniachung in der „Wiener Zeitung", so\vie aus dem in Laibach erseheinenden Amtsblatte zu ersehen. Die Kundniachung kann auch bei der k. k. General-Direction der Tabakregie in Wlen, so\vie bei sammtlichen k. k. Tabak-fabriken eingesehen \verden. (686—9) Nadaljne specijalitete: risalno in kopirne tinte. Vodovarno mazilo za usnje. Pat. ohranjevalo za podplata ,,Vait€lol". Kovinska anaiilna pasta In snažilno, milo aa arabro in slalo. Laki aa usnja. Pasta aa konjako opravo. Mast aa oroije In aa kopita. Najbolje črnilo sveta! Kdor hoče svoje obutalo obraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko črnilo za lahka obutala samo (190—11) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva s« C. kr. priv. po vsod I. tovarna ustanovljena 1832. leta m Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, l„ Schulirttratti 21. Radi mno tih posnemanj brea vredno- t| Firnnlanrft stl paal na) sa natančno na moja Ima jj^J^JI^ V najem za več let se daje t koncesijo trgovine, gostilne in žganje-toča v Razdrtem, kjer bode v kratkem Stacija nameravane železnice AjdovSčina-Vipava — Hiša je zraven farne cerkve, v aredi vasi, na najlepšem kraju, poleg glavne ceste. NatanČneji pogoji poizvedo se pri Franu Tratnik-u (724 v trgovcu v Dolenji vasi, pošta Cerknica, postaja Rakek. Hamtoirg-Newyork. Prevažanje oseb z brzinii parniki na dva vijaka in rednimi poštnimi parniki na dva vijaka, dalje prevažanje oseb v vse kraje Zjedinjenih držav Severne Amerike Canado. Brazilijo, Argentinijo, Afriko itd. Natančnejša pojasnila daje brezplačno F. W. Graupenstein. Lipsko glavni zastopnik. (446—4) Slavnemu občinstvu, po- ♦ sebno gospodom gostilničar- J fem priporoča podpisanec • svojo izborno sodovico, na- J pravljeno iz vode iz mest- 5 nega v dnv da ter z gljem > £ kislino l Kohlensaurei, koja e je priznana kot najokusnejsa J in najzdravejaa. (43—15) * Vse odjemalce v naprej • zagotovljajoč vsikdar točne X m vestne postrežbe, prosim ♦ za ubila naročila ter beležim j najudanejše s spoštovanjem X Prostovoljnim potom ss v Ust jprola ali pa v najem da n. več let posestvo eno uro daleč od Trebnjega na Dolsnjskem, ležeče tik vode „Mirne". Posestvo obstoji iz mlina v dobrem stanu in iz gospodarskega poslopja; zraven je podrt mlin, kateri se lahko zopet popravi ali pa kaka druga tovarna napravi. Travnikov, njiv, gozda in pašnikov je vsega vkup 9 oralov, da se lahko vrši Živinjska in svinjska živinoreja z dobrim vapehom. NatanČneji pogoji se izvedo ustmeno ali pismeno pri Jakobu Patrov cico, trgovcu v Trebnjem, ali pa pri lastnici Mariji Teran v Dolini, poita Trebnje. (688-3) Gašper Bolte, izdelovalec sodovice, Rimska cesta št. 10. Obrtno naznanilo.™ Usojam si uljudno naznaniti, da se od danes naprej nahaja moje sobno, napisno in de-koracijsko obrtovanje v Vegovih ulicah št. 8 pritlično. (Poleg realke v Seemanovi hiši.) Uljudno priporočuje se naklonjenim naročilom, bilježim z velespoštovanjem 397—7) J. Terdan sobni, napisni in dekoracijski slikar, Gostilna „.™~..™ d6m" Turjaški tr* it. 1 priporoča jako dobro pel i novo vino, liter po HO gld., v steklenicah po 1*— gld, refo-iko, liter po liO gld., v steklenicah po 1— gld, 13letni Bizeljec, liter po 64 kr, dolenjec, liter po 48 kr. in stajarska vin«, liter po 48 kr., dalje Ren car, liter po 40 kr. — Koslerjsvo carsko pivo »/s litra 11 kr, na dom 10 kr. — Pivo v steklenicah po 12 kr., zabojček s 26 steklenicami dostavljen na dom 2*50 kr. Z odličnim spoštovanjem (632-3) AndyJ Z silami*. Fate&tirano žično steklo najboljši materija t za gornja svitlobe, tla, tovarniška okna, razne debelosti, ploSče do 1-75 0 metr. Posobne prednosti: Najvačja varnost proti »drobljenju, proti prodranju in prebitju, nadležne žične mreža so nepotrebne, varnost proti ognju Je jako velika, tudi če te zlomi, ostane gosto, ker žična vložka drži »kupaj steklo, luč prodira jako lahko, se doslej nepoznan lučni učinek. Uporabljalo se je z najboljšim uspehom pri mnogih državnih In tasebnih zgradbah. Mnogobrojna spričevala, prospekti in vzorci so na razpolago. (318—5) Vlite steklene plošče is hodllna tla pri gornjih svitlobah Za razsvetljenje prevozov, podzemskih hodnikov ali prevozov pri kolodvorih, v fiksnih masah, gladko ali z raznovrstno izdelanimi površinami, belo, na pol be'o (okolo 90*/* ceneje nego navadno surovo lito stekio) in v barvah z žično vložko ali brez nje. Stekleni strešniki in stekleni zarezni strešniki v najrazličnej&ih oblikah in velikostih. Actien-Gesillschaft fflr Glasindustrie vorm. Frledr. Slemena, Neusattl bal Elbogen (Bohmen). Drugi izdelki: Steklenice vseh vrst, stekle-mčrii zamaški, steklo v plo&čah, belgijske in nemške vrate, vlito in prešano steklo, patentovane črke iz presanega atekla. Za pensjoaists ali zasebnike! Stanovanje s 7 sobami, 2 kuhinjama In potrebnimi pri-tik linami, deloma meblovano, velik sočivni vrt s kopalnim basinom, se daje v najem za 5 let ne grsioinl Zdus pri Kamniku proti letni najemnini 220 gld. (560—4) Več se izve* pri lastnici v Subicevlh ulicah it. 3, I. nadstropje, na deani. Največja skladiies raznega semena in sicer velikanske pese potem nemške, štajerske, inkarnat, turske in travniške detelje, raznih vrst pes-naga semena, splošno znano kot najbolja krma za živino; travnega semens za suhe, mokre, peščene in glinovite travnike; velika izbera semena za salato, kumare, peter-silj, zeleno, sladki grah, fižol in vse druge vrste semena za zelen jad.. — Proseč mnogobrojnoga poseta (331—17) Peter Lassnik. leeaeeeeeaasoa Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vaakovratnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre-i d al uja stare samokresnice, v s prejet na vsako-J vrstna popravila, ter jih točno in dobro k izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse-[ valnici in od mene preskuSene. — Iluitro-j (114) vsni ceniki zastonj. (14) lenaaaeaeaeeesaaateataaaetaaes firmo Kastner & Ohler, Gradec razpošilja (5*4-4) štajerski in tirolski loden 135—140 trn širok, 135, 215, 240, 369 kr. st, Te kvalitete so preizkušeno dobre in so posebno pripravne za praktična in elegantnem oblatila. -atC* Črno in modro češljano blago, "Sat chevioti, v i2(>"m'h k-* v'st,h Modno blago, sukno za livreje in vozove naprej. itd. itd. le v najboljših kvalitetah. Vzorci brezplačno i n franko. Jos. Kolar Glavni trg trgovec z biciklji in strokovnjak v izdelovanju finih koles Zaloga svetovno znanih, najboljših, finih in lepih koles Graciosa, Adler in drugih koles. Dokazano je. da ni konkurence imenovanim fabrikatom glede fino3ti, kvalitete in nenavadno znižane cene. Jamčim za vsako kolo 2 leti in več. Velika zaloga vseh vrst šivalnih strojev za vsako stroko. Za njih izbornost jamčim 6 let. — Priporočam SVOJO dobro urejeno veliko mehanično delavnico, katero imam zraven prodajalnice za izdelovanje, popravljanje, poniklanje in emailiranje koles, Šivalnih strojev in muzikalnih avtomatov. Vsako popravilo točno izvršim in jamčim 1 leto. Brezplačno na razp olago so kolesa onim, ki se Žele izvežbati v vožnji in kupiti kolo. Velika senčnata šola za vežbanje na kolesu je na Dunajski cesti na vrtu stare deželne bolnica. S spoštovanjem se priporoča 45—11) Zastopnik za Novomesto: slatko Jlfalovlc. Zastopnik za Kranj: P fevd Hlsrjašk., Uljudno podpisani naznanja, da je otvoril v Ljubljani, Wollove ulice št. 8 delavnico za popravo raznovrstnih strojev in livarno za medenino, v kateri se bodo izdelovala vsa najfinejša dela točno in ceno, Na doposlane modele izvršujem P^ST" hitro v surovem ali izdelanem vlitku. ~a£4 Osobito se priporočam slav. gasilnim društvom in občinam, za napravo novih ni popravo starih brizgalnic, ter druzega orodja za gasike. Istotako se priporočam pivovarnam, tiskarnam, strugarjem, strojarjem, mizarjem, posestnikom mlin in iag itd., dalje za upeljavo iti popravo poljedelskih Strojev, pri katerih napravi mesto gepelnov zračne motorje, ki vrtijo stroje mesto konjskih moči. Izdelujem pipa za vino in pivo, katere popravljani točno in trpežno po zelo nizki ceni, aparate za ohranitev piva, ter popolno opravo za pretakanje vina. Prevzemam napravo in popravo vodnjakov, za kar se posebno priporočam slav. občinam. Kupujem po možno visokih tržnih cenah stari baker, medenino, cin, cinek in svinec. V obilno naročbo se priporočam t odličnim spoštovanjem (619—5) Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne ulogo po 4°/0 in plačuje rentnl đavek sama. Obrestna mera za hipotečna posojila pod 5000 gld. znaša 4V«V za hipotečna posojila od SOOO gld. naprej pa 4'/i'/0. Občinska, okrajna in deželna posojila obrestovati je po dogovoru, posojila na menice in na vrednostne papirje pa po 5°/0. Ta sprememba obrestne mere pri posojilih daje se na znanje v blagovoljno vednost vsled sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dno 23. marca 1899. V Ljubljani, dne 8. aprila 1899. (677—2) Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske. Vi^iinice in fiuverie s firmo ž^šEž priporoča „iiarodna listama" v Ljubljani. SaSa SplošrLo Tcot ffST nafhoiibi ~Sfc*U zrtetrt izdelek v ovratnikih, J^Al hk- mansetah in srajcah ae dobiva v najbolj renomi- ©1x8^^ ranih prodajalnlcah. in trgovinah s moškim modnim ln platnenim Blagom tu- In f Na drobno ■ to ne prodaja lnosematva. Na drobno | se ne prodaja i (691-2) M. JOSS & L&WENSTEIN, o kr. dvorna založnika PRAGA, VII. Kdor Želi pošteno in zdravo 100 v večji ali manjši množini od 10 krav, blagovoli naj se kmalu oglasiti pri upravništvu „Slov. Naroda". (688—3) Velik zaslužek & 0 ali visoke obresti! Imam 4 oral« vinograda, kateri bodo letos je popolnoma z novo t. j. a amerikansko trto zaaajeni; BOO korakov oddaljeno imam pa prostor, ki mari do 10 oralov, ki je že pred leti vinograd bil in ki je tudi za vinograd pripraven 't najugodnejšo lego. Ker pa meni »rimomu gmotno razmere ne dopufičajo napraviti vinograd, naznanjam s tem: da onemu, kateri mani za napravo gora] omenjenega vinograda (približno lOoffSloV) posodi 10.000 gld. av. v. stavim te-le pogoja: I. Dotičnik posodi meni v napravo vinograda z novo, ameriško trto 10.000 rM., jaz se cavežem ta vinograd v resnici napraviti ter mu za gotovo napravljen je tega vinograda jamčim z vaem svojim premoženjem. II. Vea čisti dohodek iz novo napravljenega vinograda porabil h let kompanjon čistega dohodka iz tega vinograda, in to kot obresti za omenjeno poBojilo. Ako bi pa ta prostor v napravo z novo, t. j. ameriško trto prevzelo slav. dež. vodstvo vojvodine Kranjske, odstopim mu ga v last za 10 let. Interesent tega oznanila blagovoli naj se obrniti na posestnika in lastnika (073—2) Antona Kržičnika v Nekrenogu iiia ■•«>l«*iiJ*IVoiii. do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike a prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Osterreicher, VIII., Deutsche gass« 8, Budspast. (455—0) Staroslavno žveplano kopališče na Hrvatskem Varaždinske toplice ob zagorski železnici (Zagreb - Čakovec). smaSiii postaja — pošta in hrzojav. Analiza po dvornem svetniku profesorju Ir Ludwigu 1. 189-1. 68" C vroč vralac, zvep-Ijeno mahovja, nedosogljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kostenini v členkih, boleznih v zgibih In otrpnenju po vnetici in zlom-lenju kosti, protlnu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih oblstij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljanju po živem sre bru ali svincu itd. Pitno zdravljenje £bo,eznih v iro,u'ra ibolku, prsih, jetrih, želodcu in v črevih, pri zlati žili itd. itd. Elektrika. - Masaža. Zdravilišče z vsem komfortom, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Mesno zabave, koncerti itd. Na postaji Varaždinske toplico pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi isti! prej obrniti na oekrbnlltVO kopališča Zdravniška pojasnila daje kopališki zdrav nik doktor A. Longhino. Prospekte in br surc razpošilja zastonj in poštnine prosto '712—1) oskrbništvo kopališča. _ 1 ■' rr-r. rs-> * m r* a r. a tu Založena 1847T|f^ -jfll Založena 1847. H I • w» • Hi- Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 101 15) Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žim-nate modroce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. i A 50/99 1C. (170) Vsled dovoljenja c kr. okrajnega sodišča v Krškem z dne 18. aprila 1899, opr Stev: A 60/09/9, vrSila se bo dne 17. aprila letos in ako treba prihodnji dan prostovoljna dražba v ostalino dne 14. marca 1899 v Leskovcu pri Krškem umrlega nadžupnika dr. Jurija Sterbenc-a spadajočih premičnin: Prodalo ae bo posebno: gospodarsko orodje, vozovi, plugi, brane, približno 130 centov krme, 80 centov slame, 7 svinj, 1 pol pokrit voz, 1 popolnoma pokrit voz (Landauer), vinsko orodje, sodi, vino, 2 para junčkov, 2 telici, 4 krave in pohištvo, proti temu, da se zdražbane stvari takoj odstranijo in proti gotovemu plačilu. 0£Sr Prićotok ob 8. url. ~JSJ KrSko, dne 13. aprila 1899. C. kr. notar kot sod. komisar: Dr. Pučko. Koncotijoniran po visokem c kr. inmisterstvu z odredbo a dn6 7. maja 1894. leta, fitov. 5373. 4» Seve aMM*g|S Severno-nemški v Bremenu. Brxopurnlikkf3 vožuje v NewYorki ls Bremena ob torkih In sobotah. Is aouthamptona evtl. Oherboaraje ob Bredah in nedeljah. Is Osnova oziroma Heapolja, vis Gibraltar 2—Škrat meaacn^. Bremen-Sev. Amerika. V Nawyork. Bremen - Avatrallja. V AAeletee, Melbonree, (1 '19-18) lydnay Bremen-Iztočna Ailja. V Kino. V m Bremen-Jui. Amerika. V Montavldeo. Baanos Baltlmora. Prekomorska vožnia v Newy<>rk H—7 dni j. Kajboljaa in najcenejša potovalna priliko. Generalno ravnatiljitio v Ljubljani: EDVARD TAVČAR, Dva gospoda sprejmeta se takoj na stanovanje in hrano. fin i Kje? pove upravništvo „Slov. Nar". Za spomlad I AVG. AGNOLA L Ljubljana, Dunajska cesta 9 ! poleg „Figovca" t MVO|ii lumlllu /^ «a* Varit, znamka: Sidro H Jb*Jb±. LIBIMENTGAPSICICOMP. iz Rlchter-Jave lekarn« v Pragi priznano liborno, bolečine tolažeče mazilo po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to gplosao priljubljeno domaže zdravilo vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko ...Sidru" iz Richter jeve le kitrne in sprejme naj se iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. (1668—2\) Vozne karte in tomii I K O. Kralj, belgijski poštni parnik M Star Linie iz Antverpna naravnost ? Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijovana od vis. c. kr. avstrijske vlada. Pojasnila daje radovoljno Red Star L-ini o Dunaj, IV., VViedner OUrtel štev. 20 ali pa (812—3G) Anton Robek Kolodvorske ulice štev. 29 v Ljubljani. Praško domače mazilo iz lekarne +t i v^f i^r v.f vir i . r vri • n» *ym .v» "Vabilo k otvoritvi gostilne pri Tirantu ki se bode vršila v nedeljo, dne 16. aprila, ob 7. uri zvečer. Iz posebne prijaznosti sodeltije slavno pevsko društvo „LJUBLJANA". • ■ *u mm mm> v* «<■ #» • • mm • ■• ■ T T T T T T T T T T T T Ve'" r + + * r r K* T T Urban Weber nasl Zalllog, pošta: Železniki._* Na prodaj je več tisoč centov strešnih lachschiefer iz lastnin akrilolomov po jako nizkih cenah. Prevzemam pokrivanje vsakovrstnih stavb, kakor tudi cerkva in zvonikov. Z odličnim spoštovanjem (699—2) ■ /CZ/7, Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi usojara si naznanjati, da sem prevzel dobroznano gostilno priVirantu sv. Jakoba trg štev. 2, kjer imam čisto prenovljene čedne sobe se prenočevanje po nizki ceni. Svojo že iz prejšnjih časov v obče znano izborno kuhinjo po zmernih cenah, kakor tudi izvrstna dolenjska in lstrljanaka bela, rude č a in črna Tina toplo priporočam. Posebno opozarjam slavno občinstvo na pristni prve vrste, kakor tudi na vedno sveže Steinfeldsko marčno pivo bratov Relninghaua. Vsak petek se dob6 sveže morske ribe po litwW«3t*i iifM-iim prirojene. Za točno i ceno postrežbo jamči ter se slavnemu občinstvu za mnogobrojen obisk priporoča udani (722-1) V^ V^ 4^ V^ i F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagalelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št.4 se priporoča Blavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnej§ih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom Be priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spa-dajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. < if« t|7 *»• tf* Vf. tW» iJfi iJfm tf« *B« if» Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, v86 samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. iTovositl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 15 Popravila se Izvršujejo najtočnaje, Fran Kaiser -iS puškar Bz prodajalec biciklov iz prvih tovarn ^ Ljubljana, Šelenburgove ulice 6. Najboljše urejena delavnica za po-pravljenje bloiklov in šivalnih ttrojev. Vzorci na zahtevanje poštnine prosto. • S tem uljudno naznanjam slav. p. n. občinstva, da je moja trgovina s suknom založena z najnovejšim blagom za pomladansko in letno sezono. Imam tudi največjo zalogo Krenner-jevega blaga iz Škofje loke, domač izdelek najboljše vrste. Priporočam se slav. p. n. občinstvu za mnogobrojen obisk z velespo&tovanjem. 15 Hugo Ihl, Sukmnib ostankov vidno voliko v zalogi. bdajstalj in odgovorni urednik: Josip NollL LMtnins in tlak •Narodna Tiskane1 Bal tm 2923