Ljubljana, nedelja 28 appila 1929 Cena 2 Din meaefno 23 Dfa. a* b»*ems124 lueratal oddelek: Uubljan«. Prešernov nfica 4 Te letos 6t 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova ceal it. 13, Telefoo it 455 Podra*alca Celie: Koceoova si ica it S. Telefoo U. 190 Račnal pri [nit 6eV_ carodih; Ljubljana fe. 11.842; Praha «sto 78.180; Wiea Nr. 105.241 Definitivno besedilo novega stanovanjskega zakona V glavnem je ostal prvotni načrt nespremenjen - Omiljene so le nekatere določbe glede najemnin v novih hišah ter glede rodbinskih članov zaščitenih najemnikov -Zakon stopa s 1. majem v veljavo in traja le do 1. novembra 1929 Beograd, 27. aprila p. Kakor smo poročali, je kralj včeraj podpisal novi stanovanjski zakon, ki stopi v veljavo dne 1. maja. Prvotni načrt ministrstva soc. politike je bil. kakor znano, predložen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu, ki je stavil nekatere spreminjevalne predloge. Vlada pa se n.i mogla odločiti, da jih uvažuje, razen onega o minimalnem številu rodbinskih članov v zaščitenih stanovanjih. Ravno tako je smatrala vlada za neoportuno. da uvažuje intervencije najemnikov in hišnih lastnikov, ki so si naravno ostro nasprotovale. Prvotni vladni projekt (ki ga je objavilo »Jutro« v št. 92 z dne 20. aprila) je bi! zato v bistvu neizpre-menjen predložen v sankcijo in uzakonjen. Danes dopoldne je sprejel načelnik ministrstva za socialno politiko g. Hof-manovič novinarje ter jim podal nekatera pojasnila o definitivni obliki stanovanjskega zakona. Iz tega pojasnila posnemamo: Z novim stanovanjskim zakonom bo stanovanjska zaščita, kakor smo že nagilasili, znatno omeiena, tako da predstavlja ta zakon prav za prav likvidacijo stanovanjske zaščite in prehod za povratek v normalne razmere na stanovanjskem po®u. Od 1. maia dalje bo veljala stanovanjska zaščita samo v krajih, ki imajo nad 10.000 prebivalcev. Vsako stanovanjsko zaščito izgube s I. malem duševni delavci (gledališki igralci, novinarji, književniki itd.), nameščenci trgovskih in indusfcrijskiiih podjetij (trgovski pomočniki, pisarniško osobje itd.), uslužbenci samoupravnih ustanov (oblastni in občinski nastav-Ijenci, uslužbenci raznih samoupravnih podjetij itd.) ter vsi oni telesni delavci, ki imajo na mesec nad 2500 Din skupnega d-ohodka. (Doslej je znašala ta meja 3000 Din mesečno.) Pod zaščito ostanejo torej nadalje samo še državni uradnkj in vpokojen-ci, izvzemši uradnike 1., 2. in 3. stopnje I. kategorije ter one državne uradnike. ki izvršujejo poleg svoje državne službe še privatno prakso (kakor zdravniki, inženierji, vpokoieni sodni-ki-odvetniki itd.), vojni invalidi in njihove rodbine, ako so brez premoženja ter delavci, ki nimajo nad 2500 Din mesečnih dohodkov. Ta zaščita pa velja za tkzv. mala stanovanja do treh sob in po prvotnem načrtu le takrat, če ima najemnik v treh sobah najmanj 5 rodbinskih članov, v dveh sobah najmann 4 in v eni sobi najmanj 3 rodbinske člane. Ta člen je sedaj spremenjen tako, da je po končni stifeaciji zakona ta meja znižana za tri sobe na 4, za dve sobe na 3 in za eno sobo na 2 rodbinska člana. Stanovanja nad tri sobe ne glede na število članov snloh ne spadajo pod stanovanjsko zaščito. Glede najemnin© so ostale določbe prvotnega načrta nespremenjene in se bodo s I. majem za zaščitene najemnike povišale najemnine za 10 odstotkov. dočim je za nezaščitene prepuščeno medsebojnemu dogovoru. Odpovedni roki ostanejo dosedanji, oni najemniki pa. ki s 1. majem izgube dosedanjo zaščito, a jim je bilo stanovanje odpovedano, se morajo izseliti najkasneje do 15. junija. Določbe glede pravice odpovedi so ostale nespremenjene po prvotnem načrtu novega stanovanjskega zakona. Važna je sprememba, ki se tiče določevanja višine najemnin v novih zgradbah. Prvotni načrt .ie predvideval, da za stanovanja 1—3 sob določi višino najemnine v vseh, tudi v novih hišah, posebna komisija, ako bi hišni posestnik ne mogel oddati stanovanja zaradi pretirano visoke najemnine. Ta določba bi bila precej hudo prizadela lastnike novih hiš zlasti v krajih, kjer vlada pomanjkanje stanovanj in so najemnine v novih hišah sorazmerno visoke. Sedaj je ta določba omiljena v toliko, da se nanaša samo na ona po-slopja, ki so bila dograjena do konca leta 1918. Rok trajanja novega zakona je ostal nespremenjen ter bo veljal od 1. maja do 1. novembra 1929. Še le takrat bo vlada sklepala o eventualnem podaljšanju, bod si generalno, bodisi za posamezne kraie. ako bi se pokazalo to sploh za potrebno. Kako se bo določevala Kuluk za vzdrževanje javnih cest Določbe novega cestnega zakona, ki je bil včeraj odobren v VZS — Seje VZS so zaradi pravoslavnih praznikov odgodene do srede maja Beograd, 27. anrila d. Naivažneiša odredba zakona o samoupravnih cestah, ki ie bil danes osvojen v Vrhovnem zakonodajnem svetu, ie kuluk. Zakon oredvideva fakultativni kuluk. Vsi državliani med 18 in 55 letom so dolžni kulučiti. to se nravi sodelovati Dri vzdrževaniu oblastnih in občinskih cest Ako odklaniaio delo. moraio to nadoknaditi z denarno vrednosti« dnevnine Lestvična enota ie 1 dan dela ie 25 Din. Najmanjša enota ie en dan kirluka za vse osebe ki plačaio do 200 Din neposrednega davka. 400 Din neposrednega davka tvor! 2 dni. 800 Din neposrednega davka 3 dni. 1400 Din neposrednega davka 4 dni. 2000 Din 5 dni in dalie oo Dogresivni lestvici za vsakih nadalinih 4000 Din 1 dan. Težki avtobusi si obremenjeni s 6 delovnimi dnevi. Od kuluka so oproščeni državni uradniki in vsi oni. ki nimaio drugih dohodkov kakor svoiih olač. Lastn:ki težkih vozil so dolžni pogoditi se z nadrejeno oblastio dede doprinosa za vzdrževanje cest. Ministru iavnih del se nalaga. da pri sestavi pravilnika, ki bo izdan za vso državo. upoš'eva potrebe posamezni kraiev Od Vrhovnega zakonodajnega sveta sprejeti zakon se znatno razlikuie od načrta, ki trni ie bi' predložen. Beograd, 27. aprila p. O seji vrhovnega zakonodajnega sveta, ki se je vršila danes popoldne, je bil izdan naslednji komunike: Vrhovni zakonodajni svet je imel danes od 3. do 7. sejo. Razpravljal je o zakonskem načrtu o samoupravnih cestah. Vrhovni zakonodajni svet ie razpravo zavr-šil in sprejel zakonski načrt z malimi iz-premembami. Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom. Seji sta prisostvovala kot zastopnik ministra javnih del načelnik Fi-lipovič in za ministrstvo financ načelnik Petrovič. Seje vrhovnega zakonodajnega sveta so bile odgodene zaradi predstoječil pravoslavnih praznikov do srede maja. Prt hodnja seja bo 16. maja ob pol 4. Na dnev nem redu bo zakon o invalidih.« Glasilo čsl. agrarcev o akciji Paveliča Pavelrč je oseba brez čuta odgovornosti — Njega vodi le sebičnost, da moti dobre odnošaje po piratski konferenci Praga, 27. aprila h. Glasilo ministrskega predsednika Udržala »Venkov« se bavi v svojem današnjem uvodniku z akcijo dr. Paveliča in z odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo. Uvodnik omenja zadnja pogajanja med Jugoslavijo in Bolgarijo ter pravi, da se bodo odnošaji med tema državama izboljšali v počasnem razvoju, ki zahteva mnogo potrpežljivosti in vztrajnosti. Za Češkoslovaško in za Jugoslavijo obstoja še dalje stari san umorjenega Aleksandra Stambolijskega, to je ujedinjenje vseh Ju-goslovenov. Nato razpravlja uvodnik z velikim zadoščenjem o zadnjih konferencah v Pirotu ter pravi, da je usodno, da se je ravno po teh konferencah pojavil dr. Pavelič. »Venkov« obsoja to akcijo ter konča z besedami: Dokler se bodo v odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarijo vmešavale osebe, ki nimajo nobenega čuta za odgovornost, osebe, ki se dajo voditi samo od političnega egoizma in hrepenenja po oblasti, bodo ti odnošaji moteni. Avstrijci se hočejo odkrižati dr. Paveliča Beograd, 27. aprila, p. Naša vlada je prejela službeno sporočilo, da je avstrij. ska vlada naročila vsem svojim konzulatom in poslaništvom, naj odklonijo vizum za potovanje v Avstrijo hrvatskemu odvetniku dr. A.Paveliču in njegovemu tajniku Rudolfu Perčecu. naši verskoraznoliki državi nerazrešljiva zmešnjava, ker se število mešanih zakonov čim dalje množi Praktično bi bilo in tudi mentaliteti naroda bi najbolj odgovarjalo, da se prepusti vsakemu verniku svobodna volja se poročiti po predpisih njegove cerkve a da se poleg tega dopusti civilna sklenitev zakona vsem. ki se odločijo za to formo. Za versko mešane zakone pa bi bilo baš z ozirom na verski mir predpisati civilno formo, ako bi se stranke drugače ne sporazumele. Na^ ta način bi se tudi to kočljivo vprašanje dalo zadovoljivo rešiti. Priznamo. da je tu pravoslavna cerkev ozikogrnaneiša nego katoliška. Papež je v najrovejšem konkordatu z Italijo, ki ga je prelat Seipl v »Echo de Pariš« proglaša kot vzor za vse bodoče kon-kordate, našel srečno formulo, ki omogoča katoliški cerkvi tolerare potest italijanskega bračnega prava, ki sloni na principu obligatorne civilne poroke, in ni dvoma, da se da tudi pri nas to vprašanje rešiti brez boja in brez konfliktov. Bilo bi posebno pomemlbno. ako bi se ga prelat Seipl v »Echo de Pariš« spopolnčevali v toleranci ter v prizadevanju za trajno vensko femirjenje našega naroda. V to svrho bi bilo potrebno, da se sistematično izloča kon-fliktno gradivo ter ustvari možnost čim tesnejšega približanja katoliškega in pravoslavnega elementa. visma najemnine Čl. 10 n-ovega stanovanjskega zako na se v končni stilizaciiii glasi: Stanovanje 1 do 3 si>b vključno, na haja.ioče se v hišah, zgrajenih do konca 1918, ki ga hišni lastnik ne odda v roku 3 mesecev zaradi visoke na jemnine, se oceni komisijonalino in odda v najem osebam, ki ga zahtevajo. Osebe, ki bodo reflektirale na taka izpraznjena stanovanja, vlože zadevne prošnje pri občinskem uradu. Cim komisija določi najemnino, pozove hišnega lastnika, da se v roku 3 dni izjavi, katerega reflektanta, ako jih je več, sprejema kot najemnika. Ce n: odgovora, določi občinska oblast sama, kdo se naj vseli. Občinska oblast je dolžna imenovati komisijo, sestoječo iiz 3 oseb, ako to zahteva zainteresirana oseba. V komisijo spadajo sodnik prvostopnega so dEšča (mestnega, sreskega, okrožnega, sodnega stola), ki ga odredi predsednik dotičnega sodišča, zatem občinski gradbeni inženjer in odbornik občinske oblasti. V primeru, da občina nima svojega mženjerja ali da je zadržan, se pozove drugi samoupravni inženjer ali pa zasebni inženjer. Ako v mestu ni sodnika, prihaja na njegovo mesto predstavnik krajevne policijske oblasti. Pri oceni višine najemnine mora komisija upoštevati, kdaj se je gradila hiša, ali in v koliko je amortizirana, v kakšnem stanju je stanovanje, iz kolikih enot je sestavljeno, kje leži, koliko kapitala je vloženega, koliki so stroški in izdatki hišnega lastnika in koliko znaša čisti dobiček dotičnega stanovanja. Komisija sklepa z večino glasov. Članom komisije pripada nagrada 40 Din za stanovanje 1 sobe, 50 Din za stanovanje 2 sob in 60 Din za stanovanje 3 sob in za vsako stanovanjsko oceno posebej. Te nagrade plača najemnik pred vselitvijo. V primeru, da hišni lastnik odklanja vselitev določenega najemnika, se izvrši vselitev v prisotnosti pristojne oblasti. Rok 3 mesecev pričenja teči: ako se je dotedanji najemnik izselil v prvi polovici meseca. od 1. tega meseca, ako se je izselil v drugi polovici, pa od 1. prihodnjega meseca. Za stanovanja, ki bodo prazna na dan 1. maja 1929., prične teči rok s tem dnem. Kaj ne spada v najemnino in kako je postopati, ako hišni lastnik odkloni najemnino, je določeno v čl. 4. tega zakona. Tem najemnikom se sme odpovedati le v primeru. predvidenem v čl. 5. tega zakona. Tudi izselitveni rok se ravna po določbah tega člena. Razpravlja in razsoja se pred sodno oblastjo v smislu čl. 9 tega zakona. Nemčija za razorožitev, ker je sama razorožena Gro! Bernstorff zahteva zlasti zmanjšanje izvežbanih rezerv — Uspeh konference bo predvidoma zelo majhen Ženeva, 27. aprila s. O vprašanju zniža- I Nato ie Litvinov v kritičnih besedah obraz-a efektivnih staležev ie trmf Rprnstnrff težil svoje razočaranje nad stališčem Zedi- raia efektivnih staležev ie grof Bernstorff danes dopoldne v pripravljalnem odboru za razorožitveno konferenco opozarjal na potrebo. s pravočasnimi koncesiiami kolikor mogoče pospešit« delo pripravljalnega odbora. V tem naziraniu se eovornik oooolno-na strinja z izvaianoi amer. delegata Gib-sona. V vprašanju občutnega znižania oboroževanja pa Nemčija ne more dati nobenih koncesij, ker je že popolnoma razorožena. V tem oziru je važno samo to. da-li so druge države, ki so interesirane na razorožitvi na koonem, pripravljene za izvedbo pogodb in pakta o Društvu narodov upoštevati občutno znižanje oboroževanja. Nemške koncesije se morejo ob danem položaju pričakovati le glede metode za izvedbo občutne razorožitve onih držav, ki še niso razorožile. Tako koncesijo ie predvidevati glede vprašanja izvežbanih rezerv, kj je sedaj v ospredju debate. Nizozemski in švedski zastopnik sta izrazila bojazen, da bo z ozirom na dosedanii razvoj končni rezultat razorožitvenih prizadevanj zelo majben. Zastopnik Češkoslovaške je bil mnenja, da bi se moglo z ameriškimi koncesijami priti do gotove razoro-žitvene konvencije, ki pa ne bi bila idealna. njenih držav ter je izjavil, da ni prav, ako se Amenka kot pomorska sila ne zanima za razorožitev na kopnem V tem da se iz-vežbane rezerve ne bi sprejele v razoro-žitvene omejitve, vidi Litvinov odklonitev splošne razorožitve. Sokal (Potiska) ie izjavil, da ie nemogoče, da bi se vprašanje izvežbanih rezerv vzelo v razorožitveno konvencijo. Lord Cushendun je izjavil, da je tudi Anglija pripravljena opustiti svoie stališče o vprašanju izvežbanih rezerv, da bi se dosegli praktfični rezultati. S tem pa se seveda noče odreči svojemu načelnemu stališču. Predsednik Loudon je nato izjavil da odbor ni pripravljen sprejeti v razorožitveno konvencijo vprašanje izvežbanih rezerv. Temu nasproti je grof Bernstorff zahteval, nai se najprej sklene v kateri obliki se bodo v poročilu na svet vpošteva-la razna obrazložena stališča Litvinov je nato zahteval poimensko glasovanje. Predsednik Loudon pa je izjavil, da ie tako glasovanje v sedanjem trenutku popolnoma nemogoče ter je prešel na dnevni red z ugotovitvijo, da se bo izvršilo glasovanje šele ko bo predloženo končno besedilo. Turški zunanji minister v Rimu Rim, 27. aprila, g. Danes je prispel semkaj turlki zunanji minister Tevfik Ruždibej v spremstvu evoje soproge in svojega sina, ki je državni podtajnik v turškem zunanjem ministrstvu Italijanski kralj ga je sprejel v avdijenci. Popoldne je imei z Mussolinijem svoj prvi razgovor, pri katerem se je dosegel popoln sporazum o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Parker Gilbert odstopi Pariz, 27. aprila, s. »Intransigeant« in »Liberte« potrjujeta po informacijah iz krogov reparacijske konference vest, da ho« če reparacijski agent Parker Gilbert odsto» piti. Ameriška vlada ni pripravljena zasesti to mesto zopet z Američanom. Beitin, 27. apr. a. V prvih dneh prihod« njega tedna pričakujejo tu prihod pred» sednika nemške delegacije odbora reparas cijskih strokovnjakov dr. Schachta, ki se bo udeležil posvetovanj generalnega sveta nemške državne banke. Ob tej priliki bo stopil tudi v stik z nemškim kabinetom, ki mu bo dal novih smernic za reparacij« sko konferenco. Pariz, 27. aprila s. List »Newyork Herald« ugotavlja, da se je v zadnjih 24. urah v krogih odbora strokovnjakov za reparacije povečal optimizem glede možnosti sporazuma o višini in številu nemških anuitet Ameriški delegat Morgan bo danes zvečer zopet prispel v Pariz. Demonstracije indijskega dijaštva v Londonu Lordon, 27. apr. a. Včeraj se je vrnila v London po več mesečnem bivanju v Indiji Simonsonova komisija, ki je preiskavala, da li je mogoče Indiji dati ustavo. Ker so angleške oblasti pričakovale demonstracij indijskih dijakov, ki študirajo v Angliji, so bili na postajah v Folkestonu in Londonu zbrani številni oddelki policije. Sprejem v Folkestonu je potekel popolnoma mimo, pač so se zbrale na Viktorijinem kolodvo« ru v Londonu številne trume indijskih di» jakov, ki so ogorčeno demonstrirale proti članom. Simsonove komisije. Policija je proti demonstrantom zelo odločno nastopa« la in aretirala večje število dijakov. Pri prihodu v London je izjavil Simson angleškim novinarjem, da se bo sestal 11. junija v Londonu indijski centralni odbor in predlagal rešitev vprašanja indijske usta« ve na način, ki bo zadovoljil Indijce in An« gleže. Z indijskimi zadevami se bo pečal tudi novi angleški parlament, ki mu bo predložena končna redakcija poročila Sim» sonove komisije. Baldwin računa s porazom liberalcev London, 27. aprila, s. Kakor doznava »Daily Telegraph« se je ministrski pred« sednik Baldwin že sedaj bavil z vpraša« njem rekonstrukcije kabineta, ker računa z zmago konservativcev pri prihodnjih vo« litvah. Razdelitev najvažnejših portfeljev je baje že določena. Chamberlain bo še dve leti ostal državni tajnik za zunanje zade« ve. Kakor se govori, želi Baldwin, da bi nato postal Chamberlainov naslednik se» danji podkralj Indije lord Irwing. Službena doba lorda Irwinga poteče leta 1931. Težave španske vlade Madrid, 27. aprila d. Španska vlada ie odredila državnemu pravdništvu, da takoj izpusti na svobodo več tednov zaprtega znanega pisatelja Valle Inclana, ki je zabavljal nad režimom. Osvobojeni Valle In-clan bo deportiran v provinco Sevilija, kjer bo pod policijskim nadzorstvom. Velike skrbi povzroča španski vladi padanje tečaja španske valute. Kakor trdijo finančni krogi, misli izdati skupina bivšil« finančnih ministrov poseben proglas na narod, v katerem bo opozorila na škodljive posledice gospodarske politike sedanjega španskega režima, ki ruši špansko valuto. Vojvoda Stepanovič na smrtni postelji Od petka zvečer leži v agoniji - Katastrofo pričakujejo vsak trenutek - Velika potrtost v čačku >"7 n R Ala^Ori T f /"V>\ T J~\ U.Jm n o /~i trt rt A rv/\,r>,l /-\ * • i i A/1 Čačak, 27. aprila p. Bolezen vojvode Stepe Stepanoviča prehaja v kritičen stadij. Vojvoda Stepanovič leži že od sinoči v trajni agoniji in odpira oči le sem ter tja, ne da bi mogel iz-pregovoriti. Katastrofa preti pred vsem zaradi oslabelosti srca, ki je začelo zadnja dva dni popuščati.. Le izredni telesni konstituciji vojvode je pripisati, da ni katastrofa nastopila že tekom prošle noči. Vojvoda leži povsem nepremično na svoji vojaški postelji. Vojvodova okolica in njegova rod- bina se je že poslovila od umirajočega vojvode. Posebno ganljiv je bil sestanek z ljubljencem, vojvodovim vnukom, ki študira na dunajski univerzi medicino in kateremu je vojvoda pri tej priliki daroval še svojo zau/ndo imovino, 5000 Din, da bi mogel dokončati študije. Zdravniki so izgubili vsako nado v okrevanje in je le še vprašanje, ali bo bolnik prestal nocojšnjo noč. V mestu vlada zaradi neizogibne katastrofe velika potrtost in žalost. Ureditev naših železniških tarif V prometnem ministrstvu se zbira gradivo za ureditev železniških tarif v prometu z vsemi sosednimi državami sploh z Grško. Glede vprašanja tarif z Avstrijo je Beograd, 27. aprila, č. Glede na reorganizacijo ministrstva za promet, ki bo te dni izvršena, se opaža čimdalje bolj živahno delo za izpopolnitev našega tarifnega sistema, zlasti glede na cuje države. V pogajanjih z Rumunijo, ki se sedaj vrše v Beogradu, se je po-vdarilo vprašanje žeiezniških tarif, vendar pa se v tem pogledu ni ničesar ukrenilo, ker tarife tokrat niso bile na dnevnem redu. Čim se bo zbralo gradivo, se bo pristopilo tudi k razpravi o tarifah. Istotako se pripravlja gradivo za ureditev železniških tarif med našo državo in Grško. Gre predvsem zato. da se napravi direktna tarifa za promet s svobodno cono v Solunu, kakor stvar nekoliko težja, ker se Avstrija iz ogiba rešitvi tega vprašanja v sedanjem trenutku. Poljska za nas v tarifnem oziru ni velike važnosti. Kar se. tiče Češkoslovaške se sedaj proučuje vprašanje, kako bi se odstranile zapreke, ki so na poti k ureditvi tarifnega vprašanja. Dela se tudi za zboljšanje tarifnega sistema z Italijo. Glavno vprašanje bodočnosti pa je jadranska tarifa. Kar se tiče Nemčije, prihajajo v poštev samo posamezni predmeti in se bo pri določitvi tarife za te predmete izdelal kasneje celotni sistem naše železniške tarife z Nemčijo. Zagreb. 27. aprila, n. Danes se je vršil v bivši sabornici kongres perutninarjev ob veliki udeležbi zastopnikov iz vse države. Kongres ie pokazal, da predstavlia perutni-narstvo zelo važno panogo našega narodnega gospodarstva ter da zasluži podporo vseh merodajnih činiteliev. Prvotno je napovedal svojo udeležbo tudi poljedelski minister dr. Frangeš, ki pa je bil v zadnjem trenutku zadržan ter ga ie zastopal inšpektor ministrstva za kmetijstvo dr. Ljudevit Prohaska. Kongres je otvoril z daljšim nagovorom posestnik Josip Riter iz Zagorja. Za predsednika je bil izvoljen Nikola Car, za tajnika pa dr. Šušteršič. Po običajnih formalnostih ie nato podal dr. Poštič obširno poročilo o staniu perutninarstva v naši državi. Med drugim je navedel, da se goji v Jugoslaviji nad 33 miliionov komadov perutnine, od tega 12 milijonov kokoši. Naj- Ustanovitev enotne zveze perutninarjev Včeraj se je vršil v Zagrebu kongres perutninarjev, na katerem je bila osnovana Zveza perutninarjev kraljevine SHS močnejša je v tem pogledu Vojvodina, za njo pa slede Hrvatska, Srbija, Slovenija, Bosna in Dalmacija. Izvoz jajc ie zadnja leta zelo napredoval, vendar pa še ni dosegel one stopnje, ki bi io po obsežnosti perutninarstva pri nas lahko dosegel. Po mnenju strokovnjakov bi se mogel izvoz jajc podesetoriti. Zato pa bi bilo potrebno racionaliziranje perutninarstva in več strokovne vzgoje. Nadaljni govorniki so se pridružili temu mnenju ter stavili tudi razne konkretne predloge. Končno je bilo sklenjeno, da se osnuje zveza perutninarjev kraljevine SHS, ki bo zastopala skupne interese. V upravni odbor je bil kot zastopnik Slovenije izvoljen g. Vidanšek iz Maribora. Sprejetih ie bilo tudi več resolucij, ki vsebujejo predJoge in zahteve perutninarjev in ki bodo izročene na merodajnem mestu. Organizacija vladnega predsedstva Beograd, 27. aprila, p. V predsedništvu vlade se sestavlja uredba o organizaciji predsedništva ministrskega sveta. Nova uredba se naslanja na splošne določbe obče uredbe o organizaciji ministrstev. Nova uredba bo v par dneh gotova. Naši predvojni dolgovi pred haaškim sodiščem Beograd, 27. aprila, p. Ibanes je odpoto« val v Haag prof. beograjske univerze dr Živan Spascjevič, ki bo zastopal našo dr« šavo v razpravi proti porterjem naših pred« vjjih obveznic. Z njim potuje njegov tajnik asistent beograjske univerze dr. Milan Ba« toš. Ratifikacija trgovinske popodbe s Francijo Beograd, 27. aprila, p. Danes je Nj. Vel kralj podpisa! zakon o trgovinski pogod« bi s Francijo. Zakon so sopodpisali pred« sednik vlade general Peter Živkovič, mini« ster pravde dr Srskič kot čuvar državnega pečata, minister trgovine in industrije dr. Mažuranič in namestnik ministra zunanjih del Kumanudi. Inrtrumenti ratifikacije bo« do v par dneh izmenjani. Novi zakoni in pravilniki Beograd. 27. aprila č. Finančni minister je izdal pravilnik o terenskem delu uslužbencev generalne direkcije katastra in državnih posestev. Minister socialne politike ie izdal izpremembe in izpopolnitve pravilnika o polaeanju državnih strokovnih izpitov uradništva ministrstva socialne politike. Predsednik ministrskega sveta je izpreme-ril uredbo o administrativni šoli za Vojvodino. V današnjih »Službenih Novinah« sta objavljena zakon o avtomobilskem prometu in mednarodna konvencija o prometu na cestah, ki je bila sklenjena v Parizu dne 24. aprila 1. 1926 Diplomatski poseti pri dr. Kumanudiju Beograd. 27. aprila, p. Namestnik ministra zunanjih del dr. Kumanudi je danes sprejel italijanskega poslanika Gallia, madžarskega poslanika Forsterja, nemškega poslanika Ko-sterja in avstrijskega poslanika Plenisa. Imenovanja in napredovanja v finančnem resora Beograd, 27. aprila, p. Kralj je sprejel v avdijenci ministra financ dr. Švrljugo in mu podpisal večji ukaz o napredovanju in imenovanju uradnikov posameznih finančnih direkcij. Slovenska služkinja pred beograjskim sodiščem Beograd, 27 aprila, p. Danes je bila pred prvostopnim sodiščem obsojena na 6 mesecev zapora slovenska služkinja V. železnik, ki je bila obsojena, ker je ukradla svojii gospodinji, soprogi Nikole Rakiča, plašč. Transport listov z letali Beograd, 27. aprila, č. Danes dopoldne se je vršila konferenca med zastopniki našega zračnega prometa in zastopniki listov o možnosti prenosa listov z letali med Beo* gradom in Zagrebom. Ita Rina v Beogradu Beograd, 27. aprila p. Opoldne jc prispe« la v prestolnico z orient ekspresom sloven« ska filmska igralka Ida Kravanja. Na po« staji jo je sprejelo 500 do 600 ljudi, ki so slovenski igralki priredili ovacije. V nede« ljo zvečer prisostvuje gdč. Kravanja pred« stavi filma »Erotikon«, kjer igra eno glav« nih ženskih vlog. Za podkupovanje paznika 3 mesece zapora Mitrovica, 27. aprila č. V preteklem letu je neka Elvira Gross skušala priti v stik z znanim komunističnim prvakom Mošo Pi-jadom, ki je zaprt v tukajšnji kaznilnici. Skušala je podkupiti nekega jetniškega paznika z 200 Din, da bi Pijadu izročil neko Pismo. Paznik je to prijavil upravitelju kaznilnice, ki mu je dejal, naj pismo sprejme in ga prinese njemu. V zadevo ie bil zapleten tudi čevljarski pomočnik Dušan Kuludjič. Pismo je došlo v roke upravitelja kaznilnice in zadeva je bila izročena državnemu pravdništvu. Elvira Gross in Dušan Kuludjič sta bila aretirana. Državno pravdništvo je ugotovilo, da ne gre za prestopek po zakonu o zaščiti države, temveč za poskus podkupovanja javnega organa. Zato je o zadevi razpravljalo okrajno sodišče v Mitrovici, ki je obsodilo Elviro Gross na 3 mesece zapora, oziroma pogojno 1 leto, dočim je bi! Dušan Kuludjič oproščen. Težka nesreča v kamnolomu Split, 27. aprila, č. Danes ob 2. popoldne se je pripetila v kamnolomu cementne tvornice v Solinu težka nesreča, ki je zahtevala tri smrtne žrtve, dočim se nadaljna dva delavca borita s smrtjo, šesti pa je laž:« ranjen. Ponesrečene delavce, ki so kopali zem-lio in kamenje, je zaula ogromna množina kamenja. Vseh šest ponesrečencev je poročenih. Po nesreči je nastala med ostalimi delavci pravcata panika. Delavci so postali zaradi nesreče tako razburjeni, da so pričeli metati kamenje v uradnike tvornice in nadzornike kamnoloma. Končno so spoznali, da se je nesreča pripetila le slučajno in so se pomirili. Orožniška patrulja, ki je bila v bližini, j,e o dogodku obvestila fresko poglavarstvo v Splitu, ki ie takoj ukrenilo potrebno v svrho preiskave. Zakono o industrijskih obveznicah Beograd, 27. aprila, p. V ministrstvu trgovine in industrije je bil sestavljen zakon o industrijskih obveznicah. Beograd, 27. aprila, č. Industrijski krogi se zelo zanimajo za zakon o industrijskih obveznicah. Kakor se doznava, se načrt tega zakona nahaja v novi fazi. Prihodnji teden ima biti izvršena redakcija tega načrta, kakor se zatrjuje, v obliki, kakršno zahtevajo in žele industrijski in bančni krogi. Češkoslovaška in Vatikan r V Rimu, ob Jurjevem. Odnošaji med Češkoslovaško republiko in Vatikanom so bili še nedavno zelo napeti. Jana Husa, v očeh rimskokatoliške cerkve največjega nejever-sktga rovarja, so najvišji službeni krogi češkoslovaške republike ob ogromni, navdušenja prekipevajoči udeležbi naroda proslavljali kot narodnega pro-svetitelja-mučenika. Velikansko ogorčenje in zamera v cerkvenih krogih: papežev nuncij, ki kljub ponovni od-nosni zahtevi ni dobil zadoščenja, kakor ga je hotel imeti Vatikan, je zapustil Prago. Tekom lanskega leta pa je ta napetost očividno zelo popustila, in kakor kažejo dogodki teh dni, so med Vatikanom in Prago nastali odnošaji. ki bi se mogli prav dobro imenovati ne samo korektni, temveč prijateljski. Včeraj, 23. t. m., na dan sv. Vojtelia. se je namreč na najslovesnejši način otvoril v Rimu novi češki duhovniški seminar, »Collegium Nepomucunum«. Čehi so imeli kakih petdeset let v Rimu svoj posebni svečeniški seminar, kateremu je stal na čelu po papežu imenovan rektor. Večina odličnejših čeških katoliških duhovnikov se je vzgajala v tem seminarju, ki pa je po mnenju merodajnih čeških in rimskih cerkvenih krogov postal sčasoma v vsakem oziru preozek, da bi v polni meri mogel zadoščati svojemu smotru. Tako se je porodila misel — ali v Rimu ali med visoko češko duhovščino, se pač ne da dognati — da naj bi se seminar razširil. Pomagala je z znatnim prispevkom češkoslovaška vlada, darovali so znatne zneske razni dobrotniki, cer-kveniaki in posvetnjaki in znaten dar je prispel tudi od češkoslovaških izseljencev v Ameriki: tako se je zgradila v Rimu v ulici Magna Grecia v novem appijskem mestnem predelu palača za seminar, kateremu se ie nadelo ime »Nepomucenskega kolegija« in se je včeraj vršila slovesna otvoritev tega novega vzgojevališča češkoslovaške duhovščine v znamenju najiskrenejšega sporazumljenja med Vatikanom in Češkoslovaško. Ze nekaj dni pred to slavnostjo je prisoelo v Rim okoli petsto romarjev iz Češkoslovaške in ž niimi deset nadškofov in škofov, na čelu jim praški nadškof mons. František Kordač. V ponedeljek, 22. t. m., je papež sprejel najprej gojence »Nepomucenskega kolegija«, ki mu jih ie predstavil rektor kolegija mons. Roveda. ki je seveda Italijan, obenem pa tudi generalni tajnik italijanske katoliške akcije. Nato so bili sprejeti češkoslovaški romarji. Papeža je nagovoril praški nadškof, ki se je v latinskem govoru zahvaljeval papežu za njegovo apostolsko pismo ob tisoč-letnici sv. Vaclava in povdarjal, da so prišli češkoslovaški romarji v Rim, da dobe odpustke sv. leta, da čestitajo papežu za njegov svečeniški jubilej, da se udeleže otvoritve kolegija in da se porazvesele miru. sklenjenega med sv. Stolico in Italijo vsled »očetovske veli-kosrčnosti papeževe in genijalnosti moža (Mussolinija), ki ga je poslala božja previdnost«. Papež je odgovoril tudi samo latinski — «zlasti ker ie šlo za mešanojezično poslušalstvo«, kakor pravi vatikansko glasilo — in je v svojem govoru posebno omenjal slovanska svetnika sv. Cirila in Metoda. Včeraj dopoldne se je vršila slovesna blagoslovitev kolegija. Na poslopju so plapolale papeževa, češkoslovaška in italijanska zastava. Cerkveno opravilo je opravil praški nadškof. Slavnostnemu obedu v kolegiju sta poleg vseh čeških nadškofov in škofov prisostvovala češkoslovaški poslanik pri Vatikanu in bivši praški nadškof grof Huyn, ki je sedaj aleksandrijski patrijarh. Popoldne se je vršila v slavnostni dvorani kolegija svečana akademija, kateri ie poleg češkoslovaškega episko-pata prisostvovalo enajst kardinalov, oba češkoslovaška poslanika, vatikanski in kvirinalski. ter cela vrsta najraz-novrstnejših cerkvenih dostojanstvenikov. Po prečitanju papeževe pozdravne brzojavke je izpregovoril češkoslovaški poslanik pri Vatikanu, g. Radim-sky, ki je. govoreč francoski, po nalogu ministra zunanjih stvari in prosvetnega ministra sporočil pozdrave in čestitke češkoslovaške vlade. Akademija se je zaključila s himnama »Kde domov mui« in »Nad Tatrou se bliska«. Odnošaji med rimskokatoliškim Vatikanom h^husitsko Prago so se. kakor vse to kaže, znatno zbolišali in mnogi se nadejajo, da bo s konkordatom kma-Iji upostavljen mir med renubliko Hnsa, Žižke, Kom en ske ea. Havlieka, Masarv-ka in stolico sv. Petra. Spor imovino hrvatskih učite! isklh društev Zagreb. 27. aprila, r. Danes je Savez hr« vatskih učite!iskih društev izročil sodišču vso svojo imovino. Sodišče bo končnove« 1 javno razsodilo, komu pripada imovina sa« veza. L. 1921. je redarstveno poverjeništvo odredilo nai se vsa imovina tega saveza izroči Udruženju jugoslovcnskega učiteli« stva. Kasneje ie ministrstvo notranjih del (1. 1926.) ta sklep razveljavilo, dokler ga ni sedaj driavni svet znova vzpostavil ter odredil, naj se imovina deponira pri sodi« šču do redne sodne odločitve. Imenovanja v državni službi Beograd, 27. aprila, č. S kraljevim ukazom je imenovan za inšpektorja pri generalni direkciji državnega računovodstva v V. skupini I. kategorije Velimir Popovič, dosedanji inšpektor ministrstva socijalne politike. Nov spor med državnimi železnicami in premogovno industrijo Beograd, 27. aprila »Politika« objavlja članek »Premogovno vprašanje v naši državi«, v katerem poroča o novem sporu med državnimi železnicami in premogovno industrijo naše države. Ta borba je zategadel tako pomembna, ker so državne železnice glavni potrošač premoga iz vseh naših domačih premogovnikov. One porabijo do 40 % proizvodnje iz državnih premogovnikov in do 60 "/o iz zasebnih premogovnikov. Ti spori se ponavljajo že več let. Zadnji spor je bil rešen v korist države na ta pačin. da so premogovniki znižali premogovne cene. To znižanje je znašalo pri vseh premogovnikih 10 do 30 odstotkov. S tem je država prihranila blizu 100 milijonov dinarjev. Zatem je bil v strojnem oddelku Direkcije državnih železnic sestavljen pravilnik o nahavkah premoga iz zasebnih premogovnikov. Pri sestavi tega pravilnika je sodelovalo Udruženja rudarskih podjetnikov kraljevine SHS. V glavnem so zmagala načela, ki jih je predlagal strojni oddelek. Odtlej se vrše državne na-bavke premoga na podlagi kvalitativne ocene premoga. Generalna direkcija državnih železnic je postavila sedaj revizijo cen ponovno na dnevni red. Trdi, da plačuje predrago domači premog in da ga lahko dobavi po znatno nižji ceni iz inozemstva, kjer je celo kvalitativno boljši. Direkcija navaja, da ima sila ugodne ponudbe iz Anglije, in da znaša razlika v ceni med domačim in tem inozemskim premogom 10 do 15 Danes je res mogoče dobaviti premog iz inozemstva po nizki ceni. Zlasti odkar je ukinjena uvozna carina na premog, ki se uvaža preko naših pristanišč. Zlasti Anglija, kjer je nastala nadprodukcija premoga in zato išče povsod nova tržišča. Navzlic temu bi naša država in naše gospodarstvo od take premogovne politike trpelo veliko škodo. Z uvozom inozemskega premoga in z odpravo uvozne carine na premog se uničuje domača premogovna industrija. Državne železnice porabijo 1.7 do 2 mil. ton na leto, kar tvori polovico vse proizvodnje v naši državi. Za nakup tega premoga .ie država prejšnja leta predvidela izdatek 600 milijonov dinarjev. Sedaj je ta potrošek znižan na 400 milijonov. Naravno je, da ni mogoče dovoliti izvoza tako velikega kapitala iz naše države. Drugo je vprašanje zaposlitve. Vse države skušajo to vprašanje rešiti kar moči ugodno za lastno delavstvo. Pri naši domači premogovni industriji gre za obstanek več sto tisoč ljudi. Zatem je premogovna industrija tudi važen činitelj državne obrambe. Mi proizvajamo 75 % rujavega premoga, 21 do 23 % tienita in 2 do 5 % črnega premoga. Iz tega izhaja ,da se morata naša domača industrija in promet prilagoditi kvaliteti domačega premoga. I.ep primer v tem pogledu daje Nemčija. Glede na racionalizacijo pa je treba reči, da naša industrija še ni tako razvita, da bi mogla delati eksperimente. Edino racionalizirano premogovno podjetje z modernimi instalacijami so Trbovlje. A še tu odloča inozemski kapital. Ostalim premogovnikom nedostaia zadostnih kapita-lov. vsled česar so prisiljeni obratovati pod dražjimi pogoji. Zato ie razumljivo, da so cene premoga iz našili premogovnikov nekoliko višje kakor pa v inozemstvu, kar pa ni v škodo države. Končno je večina naših premogovnikov prisiljena državi še kreditirati znatne zneske, dočim je to za inozemski premog izključeno. Zveza slovenskih agrarnih interesentov v Beogradu Beograd, 26. aprila. Te dni se je oglasila v kmetijskem mi« nistrstvu deputacija Zveze agrarnih inte« resentov v Sloveniji. Zveza predstavlja okoli 20-OCO agrarnih interesentov v Slove« ni j i, kar dovolj jasno dokazuje važnost agrarne reforme tudi za ta naš najzapad« nejši del države. Deputacija je predvsem protestirala proti raznim nezakonitim na« činom odtegovanja zemlje od agrarne re« forme okoli 10.000 ha zemlje, kar pri stro* gem in pravilnem izvrševanju zakonov ne bi smelo biti. Nadalje je dcputacija obraz« Iožila g. kmetijskemu ministru dr. Fran« gešu želje svoje organizacije glede cene za zemljo, dodeljeno agrarnim interesentom. Pri tem je posebno opozorila na okolnost, da je vrednost zemlje za poljedelsko pro« dukcijo v Sloveniji mnogo manjša, kakor v Slavoniji in Vojvodini in da je radi tega treba napraviti za Slovenijo drugačno ce« no nego za veleposestniško zemljo v osta« lih severnih pokrajinah naše države. Glede odplačevanja je deputacija zahtevala rok najmanje 25 let, a plačevanje naj bi šlo po« rom davčnih uradov. To je mogoče uve« sti, ker davčni uradi tudi že sedaj pobirajo zraven državnih davkov tudi razna druga vplačila, n. pr. oblastne in občinske dav« ke. za šole, ccste, razne fonde itd. D.pu« tacija je opozorila tudi na dejstvo, da v Sloveniji ni nobenega gospodarskega raz« loga za pretirano zaščito poljedelskih ve« leposestev. Krajevne razmere oziroma pri« rodni pogoji v Sloveniji ne dopuščajo po« ljedelskih veleobratov, nego Slovenija je dežela privatnih gozdnih veleobratov, kjer je treba misliti na zaščito, dO gotove me.ie seveda. Za agrarno reformo v Sloveniji govore tudi razlogi nacijonalnopolitične pri« rode. Deputacija se je zglasila tudi v predsed« ništvu vlado, kjer ji je bilo rečeno, da naj svoje zahteve čimpreje predloži s posebno spomenico. Končno je deputacija rnformi« rala o svojih željah še razne referente v ministrstvih. Nemški avtomobilisti v Crikvenici Sušak, 27. aprila, č. Nemški avtomobili« sti, ki so se včeraj mudili v Crikvenici, so bili zelo prijetno presenečeni nad lepo oko« lico ter so si mnogi rezervirali za leto« šnjo sezono prostore v tamošnjih hotelih. Kakih 60 avtomobilistov je napravilo izlet tudi na Plitvička jezera Na Sušak so že prispeli prvi avtomobili, dočim bodo osta« li došli jutri oh 10. dopoldne S Sušaka bo* Jo krenili dalje v Opatija Pogajanja za sestavo vlade v Avstriji Dunaj, 27. aprila, g. V pogajanjih za se« stavo nove vlade je danes prišlo do zastoja, ker je večina vodilnih parlamentarcev za< pustila Dunaj. Pred ponedeljkom ni raču« nati z obnovitvijo pogajanj. Ta dan se se« stane izvršilni odbor Landbunda Od rezub tatov te seje je odvisen nadaljni razvoj. Zaradi tega tudi ni bil v vprašanju scsta> ve nove vlade storjen noben nov korak. V ponedeljek in v torek bo designirani kance* lar poslancc Strermvitz nadaljeval poga» janja z Vclen lci in Landbundom. Nova vlada se bo najbrže sestavila v četrtek. Stalin se boji atentatov Moskva, 27. aprila, h Veliko senzacijo je povzročila preselitev Stalina s Krcmlja na "osestvo v Novija gorki v- okolici Mo« skve, kjer je leta 1922. umrl Lenin. Govo« ri se, da se je to zgodilo zaradi tega, ker se Sta: n boji atentatov od komunistične opozicije. Dos; -> k Stalinu imajo samo nje"ovi osebni prijatelji in uradniki GPU. Riga, 27. rprila. h. V tukajšnjih listih poro., o, da je zdravstveno stanje Stalina zelo resno in da je obolel na isti bolezni kot svoj čas Lenin. Ženska fašistična milica* Sušak, 27. aprila d. Jutri bo na Reki, kakor sploh po vsej Italiji, izvedeno re-krutiranje fašističnih žensk, ki bodo prejele znake fašistične stranke ter bodo organizirane po vzoru fašistične milice. Mlajše se bodo imenovale Picole Italiane, starejše pa Giovinne Italiane. Italijansko-madžarsko prijateljstvo Budimpešta. 27. aprila, d. 18. maja bodo slovesno odkrili na vrtu budimpeštanskega Narodnega gledališča postavljeni steber is rimskega Foruma, ki ga je Mussolini poklonil Madžarski. Sočasno bodo Madžari tudi proslavljali spomin barona Aleksandra Mon-tija, ki je pomagal madžarskim upornikom leta 1848. v boju proti Habsburžanom. Slavnostni govornik bo rimski guverner. Za njim pa bodo govorili še Belhlen in minister prosvete grof Klebelsberg. Sestava danske vlade poverjena socijalistu Stauningu Kodanj, 27. aprila, s. Kralj je voditelju socijalnih demokratov Stauningu poveril sestavo novega kabineta. Odklonjena izročitev Črnogorca Kozovrca Dunaj, 27. aprila g. Kakor doznava »Abend« je pravosodno ministrstvo končnoveljavaio odklonilo prošnjo jugoslovenske viade glede izročitve črnogorskega upornika Milana Kozoviča. Osepnice v Londonu se širijo London, 27- aprila, s. V Londonu je 17 novih primerov trnih koz. Dosedaj je javlje-nih 245 primerov. Grški minister obolel na kozah Beograd, 27. aprila, p. Iz Aten porcčaio, da je grški minister vojne obolel na črnih kozah. Njegova bolezen je resnega značaja. Milijonska tatvina nakita London, 27. aprila, d. V enem največjih hotelov so vdrli nepoznani vlomilci v neko sobo ter ukradli 1.2 milijona vreden nakit soproge margariuskega milijonarja Antona Jurgensa. Potresni sunki v srednji Italiji Rim. 27. aprila, g. V bližini jezera Nemi so občutili več potresnih sunkov. Prebivalstva se je polastila panika. Ravno pred enim letom so v istih krajih občutili potres. Eksplozija v italijanskem vojaškem skladišču Rim. 27. aprila, g. V vojaškem skladišču v Castagnole je eksplodirala granata. Nekega delavca je raztrgalo na kose, več drugih delavcev pa je težko ranjenih. Žrtve besnega elementa Newyork, 27. aprila, s. Pri tornadu, ki je divjal v Georgijj in v obeh Karolinah. je bilo 87 oseb ubitih, 500 pa jih je ranjenih. Koncert dunajske filharmonije v Zagrebu Zagreb, 27. parila, n. Danes je došel v Zagreb direktor dunajske opere Franz Schalk, ki je zvečer dirigiral koncertu dunajske filharmonije v Zagrebškem zboru. Včerajšnji športni dogodki Nogomet na Dunaju Dunaj, 27. aprila, s. Od dveh današnjih prvenstvenih tekem je tekma BAC : Šport« klub končala s presenečenjem. BAC je pro« ti pričakovanju porazil svojega nasprotni« ka z 2 : 1 (1 : 0). Nicholson, ki je igral zelo surovo, je premagal Slovana z 2 : 1 (2 : 0). V prijateljski tekmi je Hertha po« lazila Cricketer s 5 : 0 (0 : 0). Slavija : Sparta 2:1 (1:1) Praga, 27. aprila, h. Pri današnji prven« stveni tekmi je Slavija premagala Sparto z 2 : 1 (1 : 1). Finale za English Cup London, 27. aprila, g. Pred 93.000 gledalci so Bolton Wanderers v finalu za angleški pokal premagali Portsmouth z 2 : 0 (0 : 0). Tekmi je prisostvoval tudi \valeški princ. Češkoslovaška vodi v Daviso-vem pokalu Dunaj, 27. aprila, s. Drugi dan tekmova« nja za Davisov pokal je prinesel Čchoslo« vakom vodstvo. V doubleu je češkoslova« ški par Jan Koželuh « Macenauer premagal avstrijsko dvojico Matejka«Artens s 6 : 4. 7 : j, 6 : 2 Sedanje stanje je torej 2 : 1 za Češkoslovaško. Hmeljski trg Žatec. 27. aprila, h. Tedensko poročila Povpraševanje je bilo ves teden živahno. V Žatcu je bil promet dnevno 50 do 70 stotov. Na deželi je bilo živahno nakupovanje. Prodano množino cenijo na 1000 stotov. Kupci so bili tujci. Cene 1000 do 1200 Kč. Javni markacijski zavod v Žatcu ie overovil ta teden 114.000 meterskih stotov lanskega žate-škega hmelja. Spomladanska dela na hmeljiščih «o v polnem teku. Prosvetni dan Zveze kulturnih društev Vsa napredna kulturna javnost je z veseljem pozdravila vest, da namerava Z. K. D. prirediti dne 5. maja v Ljubljani prosvetni dan, ki bo zbral naše kulturne delavce s podeželja in zarisal smernice novega intenzivnega dela. Priprave so dozorele že tako daleč, da lahko objavimo definitivni program. Ob ^ io. uri bo otvoril zborovanje v kazinski dvorani predsednik ZKD g. direktor Jug. Nato bosta na vrsti dva referata in sicer: Delo ZKD, poročata R. Prešem in dr. Bajič in O naši knjigi, predava g. prof. Breznik Po ^ 12. uri bo ogled dramskega gledališča, Jakopičeve razstave in drugih prosvetnih naprav, pod strokovnim vodstvom. Ob 15. uri bo v tajništvu ZKD strokovna seja z referati in razgovori. a) Metode našega dela. poroča dr. Ba.iič b) Naši domovi, poroča Evgen Lovšin. c) Naši odri: poroča Jakob Šnicar. d) Naši dramski tečaji, por. Osip ?est. o) Naša omladina. por. Viktor Horvat. f) Naše knjižnice, poroča Matija Rode. g) Tehnična vorašanja prosvetnega dela. noroča Rudolf Prešern. Zvečer se bodo delegati udeležili predstave v drami, oziroma ooeri. do predstavi pa bo v »Zvezdi« prijateljski sestanek. Kakor izvemo, vlada med našimi prosvetnimi delavci veliko zanimanje za prosvetni dan. LTdeležba bo pokazala, da se naše podeželje zaveda kulturnih nalog sedanjega časa. Ne dvomimo, da bo inicijativa Z. K. D. obrodila lepe sadove. Gospa Lecpoldina Dostalova najuglednejša češka dramatska umetnica, ponos Narodnega divadla v Pragi, bo gostovala dne 29 t. m. v ljubljanskem Narodnem gledališču skupno z gg. Vydro in Voj-to. Ga. Leopoldina Dostalova poteka iz znane praške rodbine. Njena pokojna sestra je bila soproga generalnega ravnatelja Zivno- stenske banke dr. Jaroslav Preissa, brat je bil eden prvih čeških legionarjev in je padel 1. 1915. na francoski fronti kot častnik francoske tujske legije. Ga. Dostalova ima velik umetniški sloves in sila bogat repertoar. Posebno so na glasu njene vloge: Elektra. Faidra, ladi Mak-beth, Margareta (Fanso), Julija (Shakespeare), Beatrix Centi, Gospa s solnčnico (Vojnovič), Nora, Heda Gabler, Antigona, Ifigenia, Sveta Ivana (Shavv) ild. in mnoge iz izvirnega češkega repertoarja. Gostovala je z izredno velikim uspehom v Varšavi že osemkrat; ž? zdaj je povabljena za prihodnjo sezono. Tik pred vojno je imela velike uspehe v Zagrebu. Često gostuje tudi na raznih provincialnih čeških odrih. O njeni umetnosti je pravkar v tisku obširna študija iz peresa Karla Engelmiil-lera. Gospa Dostalova bo prispela jutri v Ljubljano. Spremlja jo soprog, profesor praške umetnostne akademije in odlični češki kipar g. Karel Dvorak. Ga. Vrchlicka in g. Karen v ljubljanski drami Razen ge. Dostalove in gg. Vydre in Voj-te gostujeta te dni v Liubljani še dva praška gledališka zvezdnika, sa. Eva Vrchlicka in g. Bedrich Karen. Tudi to dvojico štejejo Čehi med svoje najboljše odrske umetnike Potemtakem se bo Ljubljani nudila redka prilika, da spozna dve igralki in tri igralce iz najuglednejšega češkega dramskega ansambla. V včerajšnji številki je »Jutro« v članku »Češki igralci v Ljubljani« karakterizira'o odlično trojico, ki nastopi v ponedeljek, 29. t. m. v O' Neil-lovi drami »Anna Christie«. Danes naj opozorimo na veliki umetniški ugled dveh nadaljnjih gostov ge. Vrchlicke in g. Ka-reiia. ki nastopita v torek poleg g. Vydre v igri »Grob neznanega junaka«. Oa. Eva Vrchlicka ie hčerka slovečega češkega pesnika. Dovršila je višjo dekliško šolo: ker pa ie že zgodaj kazala izredno igralsko nadarjenost, se ie kmalu popolnoma posvetila lepi dramatski umetnosti. Bila je učenka nepozabnega češkega igralca-prvaka. slavnega mojstra Vojana. potem M. Hiibnerjeve in Danzcrjeve, dveh prvovrstnih umetnic Narodnega divadla in poljskega umetnika Že!akowskega. Nastopati je začela 1. 191 S. v praški Uraniji. Nekaj Časa je bila članica gledališča v Brnu in igralske družine B. Jefabka. L. 1923. jo je angažiralo praško Narodno gledališče. Poslej vneto deluje na njegovem odru in ima že bogat repertoar. Praško občinstvo jo zelo ceni, kritika pa je polna iivale o njenih visokih umetniških kvalitetah. Dostojen drug gg. Vydre in Vojte je g. Bedrich Karen. Rojen leta 1S87. v Plznu, se je po realčnem študiju posvetil gledališču (I. 1906.). Nekaj let je deloval pri nekaterih provincialnih gledališčih, zlasti v Libnu, I. 1910. ga je angažiralo gledališče v njegovem rojstnem mestu Plznu, tri leta pozneje pa je prestopil k Vinohradskemu teatru, kjer si je kmalu osvoji! praško publiko. L. 1921. ga je povabilo Narodno divadlo v svoj izbrani krog in je poslej eden izmed stebrov njegove drame. Kako priznane so umetniške kvalitete g. Karena, pričuje že to, da je dobil 1. 1926. državno nagrado, ki se ob vsaki obletnici osvobo-jenja podeljuje najboljšim pesnikom in pisateljem, likovnim umetnikom, skladateljem in igralcem. Delegacijo praškega Narodnega divadla tvorijo tedaj sami izbrani njegovi člani, umetniki, ki je na nje Praga nonosna. Zato ni nobenega dvoma, da nas čaka v ponedeljek in torek v dramskem gledališču velik užitek. Radi govorimo o tem. da Slovenci potrebujemo prijateljev v inozemstvu. Naša dolžnost je, da češke umetnike, ki prihajajo med nas z navdušeniem in z bratovskimi čuvstvi. sprejmemo z vso ljubeznijo in pozornostio. Zato ie parola teh dni: Kdor hoče uživati igralsko umetnost Prage, pridi v gledališče! Naš Talijin hram bodi oba večera napolnjen! Graditev Trgovskega doma v Ljubljani V tekoči stavbni sezoni se nam obeta v Ljubljani gradnja velikih stavb, med njimi tudi gradnja »Trgovskega doma«, o katerem ie poda! predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin ml. našemu poročevalcu naslednje informacije: — Pred 25. leti že se je med ljubljanskimi trgovci porodila misel za zgradbo lastnega doma, v katerem naj bi se zbira! ves trgovski živelj in ki naj bi bil središče vsega organizatornega življenja slovenskega trgovstva. Ivan Jelačin star. ie takrat sprožil idejo ter ji z votiranjem primerne vsote postavil realna tla. V vrstah svojih tovarišev je našel mnogo posnemalcev, vendar mu m bilo dano, da bi mogel uresničiti ta svoj načrt fe pred vojno. Omotne težave, v še večji meri pa stanovska mlač-nost in indiferentnost so zavirale idealno delo in do realizacije načrta ni prišlo. Ni pa zamrla ideja sama. živela je naprej. Nujna potreba po lastnem krovu je Drimorala ljubljansko trgovstvo. da se je v zadnjem času intenzivno oprijelo te akcije. Vršilo se je že nebroj sej, razgovorov .intervencij in danes smemo z zadoščenem zagotoviti, da je led prebit in položen temeljni kamen za stavbo, ki bo v ponos ne samo ljubljanskemu, ampak vsemu slovenskem trgovstvu. Dne 10. decembra 1928. se je vršil v zborničnih prostorih ustanovni občni zbor društva »Trgovski dom« in sprejeta so bila nravila. ki so bila kmalu nato podpisana. Člani društva »Trgovski dom« so: Gremij trgovcev v Liubljani. Gremij trgovcev za ljubljansko okolico. Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo. Zbornica za TOI, Trgovsko društvo »Merkur«, Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani, Društvo veletrgovcev v Ljubljani, Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljub-'jani ter Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč«. Pozneje postane član tudi snujoča se bolniška blagajna samostojnih trgovcev v Ljubljani. Društvo »Trgovski dom« je že v prvih tednih svojega obstoja zamoglo zbrati okroglo pol milijona dinarjev, s čimer je bil uspešen razvoj akcije zagotovljen. Vse omenjene organizacije dobijo svoje uradne prostore v novem domu. Najpomembnejše dejstvo pa je. da se je Gremij trgovcev v Liubljani odločil, da se moderno uredijo v »Trgovskem domu« tudi primerni prostori za trgovsko gremijalno šolo. To je zgodovinski čin ljubljanskega trgovstva. da je bilo na občnem zboru 18. marca t. 1. soglasno sklenjeno v to svrho dati na razpolago znesek 500.000 Din. Pobira se nadalje od strani gremija pri vseh članih gremijalna doklada na predpis občne pridobnine iz leta 1927. Sklep občnega zbora je polnomočen in more se z zadoščenjem ugotoviti, da se ni proti temu sklepu nihče pritožil. Dne 5. marca t 1. je bila razpisana oddaja težaških in zidarskih del, ki so bila poverjena ljubljanskemu stavbeniku Miroslavu Zupanu. Kie bo stal »Trgovski dom«? Ta krasna stavba bo stala nasproti vladne palače s fasado v Simon Gregorčičevi ulici in bo naslonjena na bodočo palačo »Trgovske akademije«. Dom bo torej ua lepem prostoru, poleg reprezentativnih stavb, ne glede na to, da je bilo mogoče nakupiti stav-bišče po jako ugodnih cenah. Ker dobi v »Trgovskem domu« prostore tudi Trgovsko podporno jn bolniško društvo, je dalo odboru za zidavo na razpolago znesek 500.000 Din. S tem prispevkom se zviša društvena razpoložljiva glavnica na 1 in pol milijona dinarjev in s tem zneskom lahko pričnemo graditi. Odbor »Trgovskega doma« je v teku pripravljalnih de! mora! premostiti mnoge ovire, ki pa se jih ni plašil, ker se zaveda važnosti naloge, ki bo v korist vsemu ljubljanskem;! trgovstvu. Ljubljansko trgovstvo bo. kakor vselej, tudi to not pokazalo stanovsko zavednost in bo poleg gremijalne doklade. ki je bila na občnem zboru enodušno sorejeta, prispevalo tudi še s prostovoljnimi doneski k uresničenju lepe akciie. Z gradbenim delom se bo nričelo že v prihodnjih dneh po načrtih, ki jih je zasnoval priznani slovenski arhitekt inž. VI. Šubic. Pri želodčnih težkočah. zgagi zmanjšanem občutku zia tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov. zaspanosti povzroči kozarec »Franz-Josefove« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave »Franz-Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Internacionalni nogometni sodnik Miesz (Dunaj) ki bo sodil današnjo prvenstveno tekmo Primorje : Ilirija. Nastop tako odličnega sodnika bo gotovo še povečal zanimanje, ki vlada za to tekmo. General Spasič odhaja iz Maribora Maribor, 27. aprila Mariborski mestni komandant, brigadni general g. Dimitrije Spasič je imenovan za pomočnika komandanta vardarske divizijske oblasti v Bitolju, za novega komandanta pa pride brigadni general g. Živko Stanisavljevič iz Beograda. G. general Spasič zapusti naše mesto že v prvi polovici prihodnjega meseca. Z odhodom gospoda generala Spasiča v Bitolj izgubi naše mesto ne samo markant-no vojaško osebnost in vzglednega oficir-ja. temveč tudi človeka, ki je našel vedno tudi dovolj časa in obenem smisla za naše razmere in potrebe. V Maribor ie pri šel meseca julija 1923. kot polkovnik iz Zagreba, ko je bil imenovan za komandanta tukajšnjega 45. pešpolka. Že prav kmalu si je osvojil srca vsega prebivalstva in pokazal mnogo zanimanja tudi za kulturne prilike našega naroda, čeprav je v prvi vrsti vedno le vojak. Veliko pozornost je posvetil zlasti mariborski Streljački družini, ki se je pod večletnim njegovim predsedstvom razvila v krasno organizacijo. Posebno hvaležnost pa mu je dolžno naše obmejno ljudstvo, da je bil na njegovo inicijativo na Vidov dan 1. 1927 v parku vojašnice vojvode "Mišica na Tržaški cesti postavljen dostojen spomenik našim herojem, ki so položili svoje življenje na žrtvenik domovine v času koroških ofenziv in obmejnih boiev pri Radgoni ter Cmureku I. 1919. Slučaj je hotel, da je dobil tedanji polkovnik g. Spasič ravno na ta dan brzojavko, da je povišan v brigadnega generala, kar je izzvalo med udeleženci siavnosti in tudi pri vsem prebivalstvu splošno zadovoljstvo in zadoščenje. Želimo, da bi se gospod general tudi na svojem novem težavnem mestu na skrajnem jugu naše prostrane domovine z veseljem spominjal svojega šestletnega bivanja med brgti na našem skrajnem severu in nam ostal naklonjen tudi v naprej. Ljubljana v delu za jugoslovensko-češkoslovaško zbližanje Z občnega zbora Jugoslov.-češkoslov. lige. V petek zvečer je imela ljubljanska JČ-liga v restavraciji »Zvezda« letošnji občni zbor ,ki ga je otvoril in vodil njen predsednik g. dr. A- Kramer. Po predsednikovem nagovoru ,ki je konstatiral ligino smo-treno delo v duhu programa in v smislu velike ideje zbliževanja med obema narodoma, je podpredsednik g. Rasto Pusto-slemšek razvil podrobno sliko delovanja v minulem poslovnem letu. Kot velik aktivum je podčrtal dejstvo, da je bilo letos na ljubljanskih srednjih šolah šest tečajev češkega jezika, vrhu tega sta se vršila dva tečaja za odrasle. Obisk je bil razveseljiv in uspehi odlični. Poučevali so gg. Votava, dr. Burian in Novak. Vedno širšemu krogu domačinov, ki se zanimajo za češko knjigo, se je otvorila v prostorih Delavske zbornice češka čitalnica in knjižnica. Liga je vršila i kot organizacija i po svojih posameznih odbornikih obsežno informacijsko službo v novinah, tako da se je v Ljubljani storilo nedvomno več za spoznavanje Čehoslovakov nego v vseh ostalih kulturnih centrih naše države. Veliko in zaslužno delo je opravljala s sprejemanjem češkoslovaških izletniških skupin in z manifestacijskirni prireditvami: med slednjimi gre prvo mesto krasno uspeli proslavi 10-!etnice češkoslovaške republike in Masarykovi proslavi, Vzlic sila skromnim sredstvom — od državne subvencije 500 tisoč dinarjev za namene jugoslov.-češkoslov. zbližanja ni prejela liga ničesar — je dosegla v prošlem poslovnem letu toliko stvarnih uspehov, da je lahko zadovoljna s svojim delom. Tajniško poročilo je podal g. Jaroslav Klapalek. ki je zlasti orisal ligine stike z ostalimi ligami, kongres v Pilznu in priprave za letošnji kongres v Splitu; pokazalo se je, da bi bili ti stiki še živahnejši, če bi beograjski Savez lig razodeval večjo aktivnost. Zato se mnogo pričakuje od ne- deljskega zbora Saveza v Beogradu. Blagajnika g. direktor Krorta je očrtal s primernimi pojasnili finančni položaj lige, ki določa njenemu delovanju ožje in skromnejše meje, vendar je skrbno razpolaganje z danimi sredstvi vzlic vsej skromnosti pokazalo dejanske uspehe. Po soglasnem absolutoriju, ki ga je v imenu nadzorstva predlagal g. dr. R. Krivic, je prešel občni zbor k volitvi novega odbora. Za predsednika je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik g. dr. Albert Kramer. direktor »Jutra«, v odbor pa vsi dosedanji odborniki; le na mesto dveh premeščenih članov sta na novo stopila v odbor gg. direktor .|ug in dr. Krivic, za revizorja pa je bil izvoljen poleg g. Iv. Tavčarja starosta JSS g. E. Gangl. Odbor se je nato v posebni seji konstituira! in poveril s priznanjem društvene funkcije dosedanjim funkcijonarjein. Podpredsednika sta gg. dr. Gregorin in ravnatelj Rasto Pu-stoslemšek, blagajnik je g. direktor Krofta. njegovi namestnik g. dr. Štele, in tajnik g. Jaroslav Klapalek. Občni zbor je izrekel hvalo vsem. ki so podpirali ligino delovanje, tako zlasti mestni občini in prosvetni upravi ter konzulu čsl. republike g. dr. Reslu. Izmed akcij, ki se sedaj pripravljajo, je omeniti počitniško zamenjavo dijaštva. poljedelskega in obrtniškega naraščaja, na kateri z vnemo deluje g. konzul dr. Resi: od takega praktičnega dela si obetajo vsi. ki so pristaši ideje jugoslov.-češkoslov. vzajemnosti, lepih uspehov. ZA PRANJE JUMPERA Alkohol v Jugoslaviji Po uradnih izkazih se je leta 1928. v Ju* goslaviji zavžilo za 7.800.000.000 dinarjev alkohola. Vina se je popilo 3.590.000 hek* tolitrov, piva približno 1.000.000 hektolitrov, čistega špirita se je produciralo 370.000 hektolitrov, vina v steklenicah se je popi« lo približno 2000 hektolitrov, žganja 612 tisoč hektolitrov, likerjev pa 402.000 hekto® litrov. Denarna vrednost vina se je cenila na 3.580 nvlijonov Din. piva na 1000 milijo« nov, žganja na 1222 milijonov, likerjev na okroglo 2000 milijonov. Te ogromne šte* vilke presegajo vse državne izdatke za raz« ne humanitarne in znanstvene namene. Skoro štiri milijarde požene narod v naši državi skozi grlo! Nepreiskana podzemska jama s krasnimi kapniki Novo mesto, 27. aprila Dobro uro hoda iz Novega mesta v smeri proti Gotni vasi in čez Pogance v Stransko vas dospeš do vasi Jame, ki spada pod šmiliel-stopiško faro. Blizu naselja se nahaja na Štandovem posestvu velika podzemska jama, o kateri pravijo vaščani, da Je globoka do 30 m in da obstoji iz dveh delov; najprvo dospeš v tako zvano suho jamo in nato v drugo, kjer se nahaja ma!o jezerce. V obeh vise od strona dol krasni kapniki v obliki cerkvenih orgel. Zanimivo je, da to podzemsko čudo ni posebno znano niti Novomeščanom in so se za jamo šele zadnji čas začeli zanimati nekateri. Gotovo pa se bo za jamo interesi-ralo Društvo za raziskavanje jam v Ljubljani. Tragedija osemletne deklice Metlika, 27. aprila. V soboto popoldne so pasli otroci iz vasi Kosalnice pri Metliki živino za metliškim mestnim logom. Bilo jih je več v starosti do 14. leta. Osemletnica pastirica Angela Kosova iz Rosalnic se je odpravila h Kolpi, da hi se napila vode. Vlegla se je na obrež* ju ter z rokami hotela zajeti vode, toda na* enkrat je izgubila ravnotežje ter padla po glavi v vodo Kmalu se je na razdalji 10 metrov zopet prikazala ter si je samo še z rokama brisala glavo, nakar je brez krika zopet izginila pod vodo. Vsi pastirčki so ob teh prizorih le ostr* meli, da ni nihče niti mogel kričati na po* moč. O nesreči deklice so šele čez čas ob* vestili vaščane, ki so vse preiskali, da bi utopljenko našli; toda zaman. Voda je kalna. Še do danes trupelca ni na spregled. Verjetno je, da ga najdejo pri Ozlju ali pa v Karlovcu. Utopljenka je bila učenka II. a razreda metliške šole ter se je v zadnjem času ve* liko potrudila, da bi dobila ob sklepu šol* skega leta čim boljše izpričevalo. L božiča je bila brez staršev, ki so ji pred leti umrli. Na domu so ostale po smrti staršev 4 se* stre same. dokler se ni starejša omožila, da so dobile vsaj enega moškega v hišo. Nesrečna smrt pridne deklice je v okolici vzbudila splošno sočutje, posebno še pri njenih součenkah in součencih. Roparska tolpa v novomeškem okraju Novo mesto. 27. aprila Pretekle noči so med 22. in 24. uro ponoči vdrli neznani lopovi v hišo zasebnice Vdovčeve v Dolini št. 13. Prvi neznanec je ustrelil z vojaško pištolo skozi okno. a slučajno ni nikogar zadel. Izstrelek kalibra 8mm so naslednji dan orožniki naš!i v sobi, dočim so patrono 12 mm iz lovske puške našli pred hišo. Po hiši so razbojniki svetili z električno svetiljko in brskali po omarah in skrinjah. Ves ta čas je eden izmed njih z revolverjem v roki stražil domače, da so molčali in ostali mirni. Roparji so oropali 2.264 Din v gotovini ter vzeli s seboj na pot 4 kg svinjske masti, 70 jajc, 1 liter in en železni lonec v skuoni vrednosti 2.556 Din. Na škodo Pavla Rebolja, mlinarja isto-tam .so odnesli eno obleko, dva klobuka, par čevljev, srajco. 6 robcev, več parov nogavic, naramnice in razne malenkosti. Lastnik trpi okoli 1.000 škode. Ropa so osumljeni že večkrat kaznovani in po »Policijskem glasniku« št. 80. iskani Franc Kolenc, rojen 1. 1903. v Sojnicah-občina Mirna, Ignacij Jakopin iz občine* Bukovce v litijskem srezu ter njegov brat Anton Jakopin, rojen 1911 .istotam. Za v semi tremi je izdana ponovna tiralica. Posestnik in prevoznik France Dolenc, ki je preteklo nedeljo umrl v Pijavi gorici v starosti 68 let, je bi! pod imenom »Kar-lovčan« splošno znan po vsem Kranjskem kot šaljiv furman, kakršni so v naših krajih vedno bolj redki. Tudi Rošev zaveznik v rokah pravice Ljubljana, 27. aprila S pustolovcem Vinkom Rošem, ki se je zadnje mesece klati! po Hrvatskem in v Dalmaciji, kjer je izvršil več vlomov, tatvin in sleparij in se predstavlja! kot bogat vinski trgovec z Gorenjskega, se je po pustolovskih potili potikal tudi 31 -letni Viktor Smolnikar, po poklicu sedlar, doma iz Lok v kamniškem okraju. Dočim .ie Roša zadela usoda že pred dnevi v Kranju, se ie Uial Smolnikar odtegniti roki pravice še za teden in se umakniti v Ljubljano, kjer pa so bili nanj opriorjeni policijski organi. " Včeraj je pr.Sel v neko gostilno na Rimski cesti neki policijski nadzornik, ki je opazil pri mizi v kotu v pogovor zatopljena dva sumljiva gosta. Čim je mlajši med pogovorom nekoliko privzdignil glavo, ga je nadzornik takoj spoznal. Počakal je še trenutek, nakar se je neopaženo odstranil iz gostilne. Že po nekaj trenutkih je stopil v gostilno stražnik, ki Je nameril korak naravnost proti mizi v kotu. — Viktor Smolnikar? . . . Molk. — Viktor Smolnikar, vstanite! komandira stražnik. — No ja, pa bom! se nakremži mlajši gost. ki stražnika prej sploh ni hotel opaziti. Stražnik .ie fanta vklenil, enako je moral s stražnikom tudi drugi gost, ki pa je takoj po prvem zaslišanju dokazal, da se je nahajal v Smolnikarjevi družbi samo slučajno. Viktorja Smolnikarja so zasliševali danes na policiji ves dan in mu dokazali več drznih vlomov, ki jih je izvršil v Ljubljani. še več pa v Zagrebu in širom Hrvatske. Aretiranec je priznal, da je v Ljubljani namerava! v družbi nekega tovariša, ki ga policija še išče, izvršiti vlom v neko blagajno, k.ier se je nadejal velikega plena. Smolnikar je imel pri sebi več ključev, o katerih pa je povedal, da mu jih je bil izročil Roš, ki jih je menda dobil od neke prostitutke v Zagrebu. Smolnikar je prenočeval v Ljubljani po raznih gostilnah, kjer se je vpisal navadno pod tujim ime- Smefc' Danes vesela premiera! Zabava! Jeiiiiv Jugo Naša ljubljenka, dražestna in temperamentna kakor vedno, v ljubki vlogi kot lastnica elegantnega in veselega bara Modra miš'* Veseloigra ljubezni, humorja, smeha in zabave! Pri današnjih predstavah ob 3., pol 5., 6.. pol 8. in 9. uri svira pomnožen jazz-orkester Telefon 2124 Elitni kino Matica. Danes monumentalna premijera!! Črni šeik (Beau Sabreur) Veličastna drama neverjetnih bojev francoskih legijonarjev s podivjanimi krdeli Bedinrfov. Ljubav in dolžnost mladega oficirja!! Film kvalitete nepozabnega velefilma »Beau Geste« (Na mrtvi straži) Ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Kino »LJUBLJANSKI DVOR«. rom. Pred dnevi je prenočeval tudi v neki gostilni na Vidovdanski cesti, kjer je izročil brezposelni služkinji Mariji Z. zaboj vlomilskega orodja, da ga je oddala na pošto in odposlala na neki naslov na Sušaku. Ljubljanska policija je dala oba nevarna pustolovca Roša in Smolnikarja fotografirati, nakar so poslali njune slike redar-stvenemu ravnateljstvu v Zagrebu iti vsem varnostnim oblastvom v državi, da tako ugotovijo še druge grehe, ki iih aretiranca Hoslej nista hotela pri zaslišanju priznati. Spo minu vzorne zene V Lokvi na Krasu je 19. t. m. preminu« la gospa Pavlina Srebotnjakova, soproga trgovca Radoslava Srcbotnjaka. Komaj 06 let ji je bilo. A dovolj dolga do-ba za živ« Ijenje polno brezprimerne pridnosti, skrbi in truda brez počitka, vendar prekratka za srce polno ljubezni, dobrote in usmiljenja. S to svojo mogočno ljubeznijo je uglajevala pot življenja svojim trem otrokom, s svo« jo brezmejno dobrotijivostjo je sprejema* la nas vse. ki smo se zatekali k nji. In bilo nas je mnogo. Kakor na božjo pot smo hodili k nji v stiskah in nadlogah. Nihče sc ni vrnil pralnih rok od nje, za vsakega je imela besedo, materinsko toplo, ki greje in podžiga vse življenje. Od nje si odšel v življenjski boj poživljen in svež. z vero v lastno moč, z vero v trud in prid= nost. v dobroto in ljubezen. Sedaj je ni več. Toda živi še hvaležnost v nas vseh, živi še njen pogum in vse, vse. kar nam jc dala. Z vsega Krasa se je zbral narod, da iz« kaže poslednjo čast. nji. pijonirki dela in dobrote, da i i nasuie na prerano gomilo cvetja. Počivaj v miru ti vzor slovenske žene. — A. P. Na zagrebačkem zboru Naš Milanček ie včeraj šolo »šoricaU. Res ni to leoo. toda kai hočemo, če razni veleseimi osvaiaio svet in celo našo mladino. Oceno ie prinesel dobro in za plačilo si ie izgovoril: »zlet v Zagreb na veleseiem« Ker moramo vzgaiati deco v značaine dr. žavljane, ie bilo treba besedo držati. Z.t dvanajstim mrzlim valom ie nastopi! leD dan. Biio je kakor nalašč za izlet. Z jutranjim oseb. vlakom sva šla iz Ljubljane. Pri-žedši v Zagreb, sva io mahnila k Lovskemu. rogu na »gablec?. kakor oraviio Zagrebčani. Tam sva našla nar Liubliančanov ki so že tudi sedeli uri guliažu. Ogledala sva si pred odhodom na seimi-šče še nekoliko mesto in zlezla tudi v zvonik zagrebške katedrale, odkoder ie leo razgled do mestu. Na trgu Dred cerkvijo ie zelo živahno. Tam se Drodaiaio ribe. Derut-nina in mesnina. Bosanci razgrinia.io s.voig čilime. Zagorci Da prinašajo preproge in cckarje iz rogozovine. Za enega kovača sva kupila za našo malo Miciko orav lično tam-burico. Potem sva io mahnila nroti novemu sajmištu. Lepe. moderne oalače se vrste tam okoli in na konci doli ie zagrebški veleseiem. »Ružnjiči, čevapčiči, šintlbraini«... j Ko sva orišla domov, ie vDra.šala mamica Milančka; »No. Milanček kai si videl na seimu v Zagrebu?« Odgovor se ie glasil: »Eno veliko reklamno flašo. Ljubljano. B!ed. Bohini. planine. nrav lepe kokoške in petelinčke. maši-ne in veliko avtomobilov — o ie pa v Liubljani že boli lepo!« K tej »spartanski* kritiki in Doročilu moram dodati - Zelo mnogo ie poliedelskih"stro jev. ki so skoraj vsi v obratu. Oblastno vzorno posestvo razstavlia krasno perutnino na.iboli plemenitih Dasem. Živali so zeb drage. Tako stane samo nar orDingtoncev 1500 Din. Moj sinko ie rekel: »Očka. naša mamica iih Da že ceneie kuioi na trgu.« Mora! sem mu pojasnjevati vrednost pasme, kar mu pa ni šlo v glavo pri teh cenah. Zveza za tujski promet v Sloveniji je razstavila serijo krasnih slik. ki prikazujejo naše kraie v vsei svoii lenoti. Priporočati bi bilo. da se v bodoče napravi samostojen oddelek in malo drugače ureien. Več cenikov ie treba razstaviti. Razna lokalna tui-skoprometna društva, bodo pač morala tudi malo misliti na tisk. to ie na brošure in cenike. To ie naiboliša reklama Svetuiemo podietnim gostilničariem in hoteliriem reklamo v tei meri in uspeh bo gotov. Nad sliko kakega lepega kraia napišite: Ali hočete preživeti v tem lepem raiu 14 dni? Bivanje z vso oskrbo stane za ta čas toliko in toliko!« Poskusite in boste videli uspeh! Za posamezne kraie se moraio oač brigati posamezniki ali lokalna društva. Slike nai imaio napise na sliki. Zatikanie listkov ie nepraktično. Slik brez napisov ne razstavljati! Želim si oa na propagandnih razstavah Koželievih planinskih slik. Okoli ene same lepe kolorirane slike se da grupirati marsikaj. Na razstavah bodo vedno informatorji ali informatorice. Med poeovo- rom se marsikai doseže, prei. kakor če pustiš interesente samo gledati. Marsikai sc lahko prezre. Na poti iz seima sva io s sinkom mahnila zooet v mesto. Priča bi bila skorai ka-rambola med kolesarjem in avtoizvošokom. »Mulec zakai ne paziš!« ie protestiral kolesar. »Pišeta imaio repe« — tako nekako mu je odzdravil šofer. Svet se ie smejal in midva tudi. Zagreb se leoo ureiuie in snaga ie vedno boli vidna. Zida se precej in stanovani bo kmalu in skoro boli poceni kakor v Liubljani Naš Milanček ie bil z izletom zelo zadovoljen. Seima sicer ne pohvali Dosebno. lepi Zagreb mu ie pa zelo všeč in Hrvate ima odslei še boli rad. ker ie videl, da so prijazni litidie. — B. R. Belokranjsko pismo Metlika, 27. aprila. Y minulem tednu smo doživeli edino večjo senzacijo, namreč prireditev vinske= ga sejma pri Treh Farah v Metliki. Sejem se je vršil pod okriljem novo ustanovljene viongradniške zadruge. V sredo smo imeli priliko videti in prepričati se, da se je tre« ba z vprašanjem našega belokranjskega vinogradništva temeljito pobaviti, da se od« pomore našim vinogradnikom v današnji splošni gospodarski krizi. Število razstavljalcev vinskih producen« tov je prekašalo vse dosedanje udeležbe pri vinskih sejmih, kar dokazuje, da je na« stopila neka stagnacija v konsumiranju be« lokranjskega vina, ali da je producirani kvantum narastel. Mnenja smo, da bo ob« veljalo prvo. Denarja ni, pa ga ni! To je glavni vzrok zastoja, dasi naša belokranj« ska vina kvalitativno ne zaostajajo prav jiič za drugimi. A kljub splošnemu pri« manjkovanju denarja moramo opozoriti na dejstvo, da ovirajo uspeh podobnih prirs« ditev, kakor je vinski sejem, še okoliščine, v katerih se vršijo. Večina razstavljalcev je splošno pripisovala neugoden uspeh (da ne rečemo neuspeh) sejma dejstvu, da so za prireditev bile določene Tri Fare. Vse« kakor so imeli sejmi veliko večje uspehe, ko so bili prirejeni v Metliki. Mesto je vendar mesto, ki nudi človeku gotov kom« Fort, posebno še za take prireditve. K Trem Faram gremo na žegnanje. ki je dobro zna« no, ampak na vinski sejem gremo rajši v Metliko. Uspeh sejma je bil torej majhen, vino« gradniki so se vračali potrti domov, ker vina niso prodali. Na polju in v vinogradih treba sedaj delati, trošiti treba na vseh krajih, a vino se ne da prodati. Kako od' pomoči? Da se o tem že vodi briga, smo se pre« pričali, ko smo videli na sejmu g. sreskega poglavarja, kateremu leži na srcu skrb za gospodarsko povzdigo Bele Krajine. Po« zdravili smo tudi g. Gombača, dolgoletne« ga našega prijatelja in učitelja na polju vinogradništva, ki je tokrat tudi imel pre« davanje glede na sedanji težavni položaj na vinskem trgu in glede na potrebo zadruž« ništva ter obnove vinogradov. Opaziti smo pa mogli tudi druge gospode, ki ne morejo pozabiti niti na taki prireditvi, kaj so bili še pred nedavnim časom. Naši ljudje obso« jajo neprimerne izjave, čeprav so skromni vinogradniki Pri agitaciji za zadružno go« spodarstvo je treba mnogo obzirnosti, ne pa bahavosti. Pozabiti treba posebno v go» spodarskem področju, da smo bili politični pripadniki ene ali druge stranke. Koopera« cija bo rodila dober sad, enostransko delo bo pa rodilo neuspeh in nejevoljo. Nedeljska uprizoritev »Otroške tragedi« je» v Metliki ni rodila onega moralnega uspeha, kakor bi ga bila morala. Pomisliti moramo, da ne igramo sumi za sebe kot igralci, ampak da igramo za ljudi, za gle« dalce. Zato ni vseeno, če igra ženska oseba moško vlogo, in sicer pred publiko, ki ose« bo dobro pozna. Gmotni uspeh igre je bi) dober. Minula zima v številkah Ljubljana. 27. aprila. Meteorološki zavod v Ljubljani ie s skromnimi sredstvi organiziral po Sloveniji vremenske opazovalnice, ki dnevno zaznamujejo vsak vremenski pojav. Žal. da niso zavodu dana na razpolago večia materijalna sredstva, da bi se mogla izvesti opazovanja na še temeljitejši podlagi. Opazovalnice. ki jih vodijo po večini učitelji, duhovniki in gozdarji, mesečno pošiljajo na posebnih formularjih svoje beležke o višini temperature in padavinah zavodu v Ljubljano, ki nato sestavlja sistematičen pregled o vremenskih pojavili v mesecu odnosno letu. Ker ie bila letos izredno huda zima. bodo širšo javnost gotovo zanimali nekateri vremenski podatki prvega letošnjega četrtletja. Ker ie materijal iz vseh. okoli sto broječih opazovalnic preobširen, podajamo podatke o temperaturi in padavinah le iz važnejših opazovalnic. Vremenske beležke prvih treh mesecev so naslednje: Novo mesto: skupno padavin 156.9 mm, januarja 78.8, februarja 51.3 in marca 26.8. Bilo je 19 dni s padavinami. Srednja mesečna temperatura ie bila v .ianuariu —5.6 C maksimalna 20. januarja +3.9 C, najnižja 12. januarja —21.2. V februarju povprečna mesečna — 8.8 C, najvišja 25. januarja + 9.3 C, najnižja 3. januarja —25.6 C. V marcu povprečna mesečna temperatura f 2.9 C, najvišja 30. marca + 1S.8 C, najnižja 3. marca —14.4 C. Naiveč padavin je padlo 2. januarja (18.7mm). dalje 13. februarja (16) in 22 marca (16.2). KOČEVJE: padavin 154.1 mm in sicer januarja 95.4, februarja 49.5 in marca 9.2. Bilo je v treh mesecih 23 dni s padavinami. Najhuje je snežilo 2. januarja (25.2) Srednja mesečna temperatura je bila v januarju 7.3 C. najvišja + 1.7 C, dne 24. januarja, a najnižja —24.2 dne 12. ianuarja. Takrat je pritisnil prvi mrzli val. V februarju srednja temperatura —9.6 C, najvišja + 8.7 C dne 25. februarja, najnižja — 25.7 C dne 8. februarja. V marcu srednja temperatura + 2 C, najvišja + 19.6 C dne 30. marca, najnižja —18.1 C dne 3. marca. Brežice: skupno padavin 147.5 mm, januarja 70.5, februarja 65.4 in marca 11.6. Bilo je 22 deževnih odnosno snežnih dni. V januarju srednja temperatura —5.4 C, najvišja +4.4 C dine 1. januarja, najnižja —25 C dne 12. januarja. V februarju srednja temperatura —8.4 C, najvišja +9.5 C dne 25. februarja, najnižja —26 C dne 4. februarja. V marcu srednja temperatura +3.6 C, naj- višja +20.6 C dne 30. marca, a najnižja — 13.4 C dne 4. marca. Celje: skupno padavin 139.7 mm. v januarju 78.6. februarju 54.2 in v marcu 6.9. Bilo ie 22 deževnih odnosno snežnih dni. V januarju srednja temperatura —6.9 C. najvišja 8 C dne 20. januarja, nainižia —26.6 C dne 12. januarja, v februariu srednja —9.9 C, najvišja +10.3 C dne 26. februarja najnižja —31.0 C dne 3. februarja, v marcu srednja + 2.7 C. najvišja +21.3 C dne 30. marca, najnižja — 16.2 C dne 3. marca. Bled: skupno padavin 129.3 mm, v januarju 89, februarju 36.5, marcu 3.S mm. Bilo je 20 deževnih in snežnih dni. Srednja temperatura v januariu: 7.1 C. v februarju —9.2 in v marcu + 3.2 C. Najvišja temperatura 3. januarja + 1.2 C. 26. februarja +8 C. in 30 marca + 21.2 C. Nainižia temperatura: 11. januarja —20.8 C. 3 februarja —25.2 C. in 3. marca — 14.4 C. Maribor: skupno padavin 111.8 mm. januarja 63.7. februarja 40.2 in marca 7.9 m-m. Bilo ie 24 dni s padavinami. Sreduia meseč- na temperatura: januarja —5.1 C. februarja —8.6 C in marca +3 C. Najvišja temperatura: januaria —5.1 C, februaria —8.6 C in marca " 3 C Najvišja tempera'ura: 19 januarja + 4. C. 26. februarja + 7.6 C in 30 marca +1S.8 C. Najnižja temperatura 12 januarja —26.6 C, 11. iebruaria —24 C in 3. marca —16.1 C. Ljubljana: skupno padavin 127.1 nun, v ianuariu 73.9. v februarju 39.3 in v marcu 13.9. Bilo je 24 deževnih in snežnih dni Srednja temperatura- januarja 6.9 C. februarja —89 C in marca +3.1 C. Najvišja temperatura: 7. januarja + 1.6 C. 26. februarja + 9.6 C in 30. marca +20.5 C. Najnižja temperatura: 18. januarja —20.7. 3. februarja — 25.6 C in 3. marca —13.1 C. Že ti podatki kažejo, kako so se vrstili •.nežni, mrzli in nekoliko toplejši valovi. Najhuje je sne/:lo začetkom januarja in nato okoli 25. januara. Mraz ie najhuje pri tisnil v januarju med 11. in 18.. a v februariu med 25. in 26. Mrzel ie bil tudi začetek marca. Gospodarstvo Vinska kupčija v Beli Krajini Kakor drugim krajem v Sloveniji, letošnja ostra zima tudi Beli Krajini ni prizanesla ter jo je zlasti v kupčijskem pogledu oškodovala. Od decembra naprej je kupčija skoro popolnoma zastala, šele sedaj v aprilu je nekoliko oživela, vendar še nikakor ne v zaželjenem obsegu. Zaradi vremenskih neprilik se tudi običajni vinski sejem v Roealnicah pri Metliki ni mogel vršiti v januarju odnosno februarju. Bil je trikrat preložen ter se je vršil šele v sredo '2-1. t. m. Udeležba od strani producentov je bila zelo lepa, slaba pa od strani kupcev, ki so jih zadržale slabe denarne*in kousumne razmere. Rezerviranost pa se je pojavila ni i kupčiji tudi zaradi nejasnosti v novih troša-rinskih predpisih in zaradi negotovovosti, ki 5e vedno vlada v vinski trgovini glede na valovanje vinskih cen zaradi zimske in morda še pomladne pozebe trte, ki še vedno spi in nič ne odganja. Vina je v Boji Krajini še precej zlasti v metliškem okolišu, ki je glavni vinski kraj Bele Krajine in kjer se pripravlja največ vina po novem kletarskem načinu. Mraz vinu v splošnem tu ni škodoval, kar potrjujejo številne poskušnje iz raznih goric. Nasprotno, marsikatera vina so se izbolj šala po okusu in so izgubila preobilno kislino. V splošnem vina niso močna in imajo srednjo alkoholno vsebino 9 do 10 odstotkov, pa tudi 10 in pol do 11 odstotkov, zalo pa tvorijo taka vina prijetno poletno pijačo. Po novem zboljšanem načinu pripravljena vina so čisla iu imajo lepo bledozeleno barvo, dočim imajo po starem načinu pripravljena, I. j. dolgo na vsem tropu pokipela. visoko-rumeno barvo in so bolj trpka, a drugače tudi lepa in čista. Cene so se gibale nied 5.50 do 6.50 Din. Po teh cenah je bilo sklenjenih nekaj kupčij. Dobijo pa se "tu;1i- še cenejša odnosno še dražja vina, kar ravna po trtni sorti, jakosti in starosti. Ljudstvo sedaj potrebuje denar za obdelovanje, zato si želi mnogo dobrih kupcev. Za male vinske kupce je zato baš ta čas uajpripravnejši za dober nakup. Eno- ali dvodnevni izlet v te kraje se utegne vsakemu kupcu dobro izplačati. Naslove prodneentov z zanesljivo dobrim pridelkom dobijo reflektanti pri Vinarskem društvu v Metliki, ki vodi tozadevne zapiske o vseh udeležencih tega vinskega sejma. Fr. (ie. Gospodarska razstava v Pragi Praga. 26. aprila. Vsakoletni pregled kmetijskega napredka in tradicionalni sestanek čeških in sploh slovanskih poljedelcev v Pragi bo letos v časti od 15. do 21. maja. Organizator razstave, generalni tajnik Kmetijske družbe ing. šafar je dal vašemu poročevalcu podrobne iuformnrije o obsegu letošnje razstave in o raznih novostih, ki bodo presenetile posetnike. Z razstavišča, ki je kljub svojemu velikemu obsegu postalo letos pretesno, bodo odstranjene vse naprave postranskega značaja. atrakcije, ki ne spadajo v okvir programa. da bi se tako pridobil kar največji prostor za razstavo samo. Naval razstavljalcev iz Češkoslovaške in iz tujine je uprav ogromen. Razen običajnih ekspozicij bo letošnja razstava razširjeno na celo vrsto novih specialnih razstav in tržišč za razne vrste kmetijskih živali. Predvsem bo prirejena v okvirju razstave celodržavna razstava konj. ki naj pokaže, koliko se ie doslej storilo v tej kmetijski panogi iu kakšne smeri naj bodo v bodoče meroclajne v konjereji. Dalje bo prirejena raisfava svinj, ki bo imela tudi tržišče. Kakor nam zatrjuje organizator razstave ing. šafar. bo iinela prav poseben pomen letošnja izložba perutnine, kuncev in golobov. Znatno bodo razširjene razstave iz različnih panog rastlinske produkcije. V gozdarskem delu se pripravlja specialna razstava pod geslom: »Gozdarska ureditev gozdov«. Jedro letošnje gospodarske razstave, naprava, ki bo zavzela največ prostora in ki se ji posveča največja pozornost, bo ogromna razstava pod geslom: »Kaj daje kmetijstvo umetnosti in kaj umetnost kmetijstvu«. Ta razstava bo zavzela vse prostore ogromne industrijske palače na razstavišču ter bo po svojem značaju nova in edinstvena v Evropi. Njen namen je, da nazorno pokaže, kako in koliko se je dejstvovalo češkoslovaško podeželje na našem splošnem napredku. Leto za letom raste število inozemskih obiskovalcev praških gospodarskih razstav. Razstavni odbor se niti kdo ve kaj ne briga za posetnike iz republike same, zakaj za naše ljudi je postala ta razstava praznik, dan, ko se potuje v Prago in ko dobiva naš kmetovalec dragocene "pobude k nadaljnemu napredku. Leto za letom raste število poset-nikov predvsem iz Poljske, iz sosedne Avstrije in Nemčije, pa tudi mnogi Jugoslo-veni so se že navadili, da prihajajo v tem času v Prago. Razstavno vodstvo izdaja za obisk v Prago legitimacije, ki opravičujejo k ^odstotnemu popustu na češkoslovaških državnih železnicah in dajejo pravico prostega vstopa na razstavišče. Razstavni odbor ima na razpolago zadosti osobja in lahko daje tujini obiskovalcem brezplačne specialne informacije. Pojasnila o obisku te razstave se lahko dobe tudi pri češkoslovaškem konzulatu. Tarifni odbor in težkoče v železniškem prometu Kakor smo že kratko poročali, ie pretekli teden zasedal tarifni odbor, ki pa se ni pečal le s Mroio taiifnimi vprašanji, temveč ie obravnava ltudi vzroke in posledice znatno zmanjšane transportne ka pačite te našega železniškega prometa. Tozadevno resolucijo je tarifni odbor v posebni depu-taciji izročil prometnemu ministru dr. Korošcu. V resoluciji naglasa tarifni odbor, da zmanjšana transportna kapaciteta ne povzroča samo škodo gospodarskemu poslovanju temveč brez dvoma tudi vpliva na rezultat naše trgovinske bilance in na rezultat do hodkov železniške uprave. Po mnenju tarifnega odbora se transportna kapaciteta ne more izboljšati, ker primanjkuje vagonov, zlasti odkritih, kakor tudi lokomotiv. Obstoja nevarnost, da se tn položaj ne bo mogel izboljšati do jeseni, ko bodo kakor vsnko leto nastopile nove velike zahteve na naš železniški promet Dosedanji ukrepi železni ške uprave v pravcu normalizacije prometa za gospodarstvo še niso pokazali zažHjp nega efekta. Železniška uprava bi morala nujno izvršiti popravilo poškodovanih v a g o nov in zlasti velikega števila pokvarjenih lokomotiv. V ta namen je treba nujno pripraviti primerna denarna sredslva. Revidira naj se naredba slede porabe odprtih vagonov za prevoz premoga na ta način, da se po osiguranem prevozu premoga za železni ce in uradne institucije vagoni primerno razdelijo na vsa ostala podjetja Železniškim delavnicam je treba nu.ino pribaviti potreb ni materijah pospešiti cirkulacijo zlasti v pristaniščih in prefovor v Bosanskem broJu. če je potrebno, pa naj se za razkladanje s parobrodov podaljša delovni čas. Poleg tega ie tarifni odobor zaprosil prometnega ministra, tinaj odredi obravnavanje vprašanja zaračunanja cngonske stojnine za naložene vagone, ki so ob ukiujenju prometa obtičali na poti. Ker je to ukinjenje trajalo ponekod celo do CO dni. so nastali za gospodarstvo veliki stroški. Pobiranje stojnine v večini primerov ni upravičeno. Za razpravo o teli vprašanjih naj bi se v najkrajšem času sklicala skupna konferenca predstavnikov železniške uprave in gospodarskih zbornic. V ostalem je tarifni odbor razpravljal o vseh vprašaniih. ki so v zvezi z dopolnitvijo lokalne in luške tarife od t. marca t. 1. Posamezne sekcije so proučevale aktuelna pro-melna vprašanja, kakor vprašanje direktnih tarif z inozemstvom, izvoznih tarif za žito in moko itd. Naša rudarska orodukcija v 1. 1928 Generalna rudarska direkcija je izdelala statistiko o naši rudarski produkciji za preteklo leto. iz katere je razvidno, da «e ie naše rudarstvo tudi lani lepo razvilo. V naslednjem navajamo produkcijo premoga in najvažnejših rud v zadnjih 3 letih (v tonah): 19-26 1927 192R premosr 4.140.8IK) 4.744 900 5.051.!i!|0 železna ruda 366.600 335.900 4SS 5'!0 bakrena » 22n.000 287.900 :i*7.S!>0 svinč. > 79.500 100.700 94.100 Iz gornjih podatkov je razvidno, da se je lani močno razvila produkcija železne rude (Bosna), ki se večinoma izvaža. Tudi produkcija bakrene rude (Srbija) se naglo dviga, le produkcija svinčene rude. ki odpade skoro izključno na Slovenijo (Mežice). ;e za malenkost nazadovala Od ostalih rud je omeniti produkcijo kroinove rude (Srbija), ki je lani dosegla 16.700 ton napram 11.600 Ion 1. 1927. produkcijo manganove rude (lani '2(500 ton. 1. 1927 1970 ton) in produkcijo i-inkovp rude (lani 1150 ton. 1. 1927 1070 ton). Znatno je lani nazadovala produkcija bavksitii. ki je znašala komaj 49.300 Ion napram 100.300 tonam v 1. 1927: produkcija pirila pa se je dalje povečala od 56.000 ton v 1. 1927 na 64.300 ton lani. Končno je še omeniti, da j.e bilo lani pridobljenih 930.40g< pa je nazadovala od 415 — 420 na 410—415 Din za 100 ks. Baška koruza (.2: 320 do 330; -5t 300 — 310. Otrobi: baški in sremski 180 _ 1S2.5; banaški 177.5 _— 182.5. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (26. t. m.). Tendenca na dunajski borzi je. ostala povsem nespremenjena. Na ameriških in angleških terminskih borzah so cene nazadovale, kar pa ni vplivalo na budimpe* štanske terminske tečaje. Na dunajski borzi je bila ponudba slaba, prav Iako kakot povpraševanje. Uradni tečaji so ostali nespremenjeni. Modni atelje n. šari izbrani modeli največje elegance. Pouk damskega krojaštva za dame LJUBLJANA, Miklošičeva cesta. Domače vesti * Zahvala NJ. Vel. kralju za protektorat nad ljubljansko univerzo. Zahvali univerze In mestne občine Nj. Ve!, kralju, ki ie dovolil, da ljubljanska univerza v bodoče nosi niegovo ime, sta se pridružili tudi obe oblastni samoupravi, ljubljanska in mariborska, s posebnimi brzojavkami. Udanost-no brzojavko je posla! v imenu ljubljanskih akademikov tudi Svet slušateljev ljubljanske univerze, zahvaljujoč se vladarju za visoko naklonjenost in zagotavljajoč ga. »da bo akademska omladina univerze v Ljubljani s svojim delom za kralja, narod ln državo dokazala, da je vredna visokega odlikovanja«. Zveza kulturnih društev kot centrala naprednih prosvetnih organizacij je brzoiavila: »Vzvišeni čin Vašega Veličanstva, ki ie odlikovalo naš najvišji znanstveni in kulturni zavod ter podelilo našemu vseučilišču, ki je središče kulturnih stremljenj našega naroda, dovoljenje nositi ime Vašega kraljevega Veličanstva, je navdal vsa naša prosvetna društva z največjim veseljem in najglobokejšimi čustvi hvaležnosti ter neomajne udanosti. Zvezo kulturnih društev v Ljubljani direktor Anton Jug.« Podobno brzojavko ie paslala Prosvetna zveza. * Izpremembe v naši voiski. Za komandanta sanitetnega oddelka komande Dravske divrzijske oblasti s tem, da vrši tudi dolžnost šefa veneričnega in kožnega oddelka Dravske stalne vojaške bolnice v Ljubliani, je imenovan sanitetni polkovnik dr. Dobrivoie Stojnič, doslej upravnik Dravske stalne vojaške bolnice: za upravnika Dravske stalne vojaške bolnice pa sanitetni podpolkovnik dr. Matej Justin. Nadalie so imenovani: za vršilca dolžno sta' načelnika intendanture 2. pomorske obalske komande v Šibe raku ekonomski major v vojni mornarici Josip Bleiweis, doslei na službi v rečni obalski komandi; za pomočnika kemandanta 1. žandarmerijskega polka žandarmeriisiki podpolkovnik Alojzij Barle, za pomočnika komandanta 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani pa žandarmerijski podpolkovnik Jovo Oljača. * Izpremembe v državni službi. Pravni praktikant Josip Zorko pri okrajnem sodišču na Brdu ie potrjen za stalnega ter po-cr.aknien v 8. skupino I. kategorije. Premeščena sta geometra Vladimir Tance od katastrske uprave v Ljubljani h generalni direkciji katastra in državnih posestev. Iv. Batagei] pa od katastrske sekcije v Bito-Iju h katastrski upravi v Ljubljani. * Angleški avijatlki v Jugoslaviji. V Jugoslaviji se mudita že nekoliko dni dva angleška avijatika pilota Frank Hope in Erik Devvis, ki si ogledujeta naše aerodrome. V četrtek sta iz Beograda prispela v Novi Sad in pregledala tamkajšnji aerodrom. Pi edvčerajšnjim sta odpotovala v Sarajevo, odkoder po.ideta tudi v Mostar in Ti vat. * Najlepša slovenska knjiga, kar jih še izšlo v novejšem času, bo »Jakopičev zbornik«. ki ga pripravlja Tiskovna zadruga v Ljubljani ob priliki mojstrovega jubileja. Kdor se ni subskribiral, ie zamudi! lepo priliko, da dobi to krasno knjigo po znižani ceni. Ker bo zbornik natisnjen v omejeni nakladi, bo najbrž kmalu razprodan. Priia-teli lepe slovenske knjige bo obžaloval, če si ne bo pravočasno zasigural izvoda. Omenjamo. da bo zbornik izšel tudi v lepi vezavi. Naroča se pri Tiskovni zadrugi, Liub-Ijana. Prešernova ulica 5. * Razpis nagrade za originalno skladbo. Filharmonična družba v Ljubljani razpisuje nagrado v iznosu 5000 Din za najboljšo originalno, še ne izvajano instrumentalno skladbo pod naslednjimi pogoji: skladba mora biti pisana za več«, najmanj pa za godalni orkester; oblika: poljubna; traja-nje skladbe od 15 do 20 minut. Pravico do udeležbe na tem razpisu imajo slovenski skladatelji. S tujo roko in s črniiom pisane partiture brez navedbe avtorja ie oddati najkasneje do 1. novembra t. 1. tajniku družbe. Skupno s partituro ie oddati tudi zapečateno kuverto, na kateri ima biti napisan naslov vložene skladbe, v kuverto samo pa ie vložiti list z navedbo imena skladbe ter polnega naslova skladatelja. Pravica prvega izvajanja je pridržana Fil-iiarmonični družbi v LJubljani. * Izlet umetnostno - zgodovinskega društva v Dalmacijo. Napovedani izlet se bo vršil, če se priglasi zanj vsaj 25 vdele-žencev kar se bo kakor ie sklepati oo do-sedan.th prijavah, zgodilo. Parnik »Salona«, s katerim se ima izlet vršiti, odhaia v sredo 15 maja ob 14.45 s Sušaka in se vrača tja v torek 21 maja ob 13.45 Na poti si bodo ogledali izletniki pod vodstvom dr. Stanka Vurnika Rab. Šibenik, Trogir. Split, Solin. Dubrovnik. Kotor. Postelja ter oskrba na parniku (brez pijače in napitnine) znaša 1700 Din za I razred (ki se izletnikom pri-prror*) in 1400 0:rt za II razred Izletniki Sanatorij „Slavia" Dr. Vladimira Brezovnika in Dr. Radovana Klisiča BEOGRAD — Deligradska ulica 12. (Na Slavi;) Telef. 32-31. Z vsemi modernimi pripomočki urejeni ki- rurgično - ginekološki institut. Sprejema bolnike za vse operacije, ležanje in nego. Zdravniki - Specialisti za vse bolezni ordiniraio preko celega dne. Rontgsn in fizikalna terapija. (Kvarc, Solux i. t. d.). Kemično bakteriološki laboratorij. — Tramvaji štev. 1, 2, 10 in avtobusi do sanatorija. se zberejo na Sušaku, a bodo pred odhodom pozvani v Ljubljano na sestanek. Na prijave brez vplačane izletnine (100 Din) se društvo ne more ozirati Zadnii rok za prijave (na naslov: dr. Stanko Vurnik, Ljubljana. Muzej) ie dne 30 aprila. * Društveno potovanje na razstavo v Barceloni, katerega se bo udeležil tudi »Putnik«, d. d. v Beogradu, prireja »Ce-dek«, potovalna pisarna v Pragi. Potovanje bo trajalo od 4. do 19. junija. Podrobnejše informacije se dobe pri »Pufcniku« v Ljubljani, Dunajska cesta 1, ki sprejema prijave do 18. maja. * Pozor pred nesolidnimi prodajalci »perzijskih preprog«. Po Ljubljani pohajkuje več »trgovcev« s preprogami, ki izrabljajo nevednost naših ljudi in iim vsiljujejo »perzijske preproge* po izredno visokih cenah. Preproge, ki iih označujejo prodaialci kot perzijsko delo, so navadno manj vredno blago. Prodajalci so že več interesentov pošteno nabrili. Nedavno tega je neki po-sestnik z Gorenjskega preplačal več preprog in bi! tako osleparjen za prav horend-no vsoto. Zatorej pozor pred nesolidnimi prodajalci preprog. * Čudne proslave dneva trezneosti. Pišejo nam: Za 25. t. m. je bila šolam zaukazana proslava dneva treznosti. Prav tako! Neka šola na Gorenjskem si ie za treznost-no proslavo izbrala dan sv. birme. Nebirman-ci in birmanci so slovesno obljubili, da se pod nikako pretvezo ne bodo dali zapeljati k vživanju alkoholnih pijač. Nekateri človekoljubni botri so si pa zato na birmancih nalašč privoščili svoje neokusne šale, naročili jim pokalic, skrivaj pa iim v kozarce pritakali vina, dočim so posamezniki otroke do nezavesti opili. A to še ni zadostovalo! Znano je, da po Gorenjskem ob vsakem slavju, zlasti cerkvenem, postavijo velikanske mlaje, ne sicer toliko zaradi zunanjega lica, pač pa zaradi obilne pijače, ki se poceni zasluži z izkupičkom prodanega lesa. Tako se je v omenjenem kraju zgodilo, da so fantje zbrali o slavju šolske otroke k svoji pojedini in iih dodobra opili. Da ugled šole s takimi dejanji ne pridobiva, je jasno, in da se cerkveni obredi s sličnim ravnanjem ne poveličujejo, je tudi umliivo. Cerkev naj bi dneve treznosti uvedla k svojim svečanostim, politično oblastvo pa naj bi našlo pota, da se zapeljiva otrok kaznujejo. Cemu samo proslave brez dejani? + Smrtna kosa. V Ljubljani ie preminul g Alojzij W i s s i a k, uradnik drž. žel. v pokoju, star 66 let. Pogreb bo 28. t. m. ob 16. — V Liubbjani ie umrl g. Drago P e-t r o v č i č. Pogreb bo 28. t. m. ob 15. — V Zagorju je preminula ga. Marija S a j k o -v a. Pogreb 28. t. m. ob 16. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalie! * Posledice hudega zimskega mraza se kažejo po Primorju vedno občutnejše. »Novi List« poroča: Kmetje z žalostjo ugotavs Ijajo, da je zmrznilo zelo mnogo trt. Zmrs znile so cele plante žlahtnih trt in tudi marsikatera trta, ki je lepo in dobičkanos* no krasila naše domove, ne bo več ozelene* la. Pred vsem so zmrznile stare trte. Širom dežele so zmrznila in se posušila skoro vsa smokvina drevesa. Na Oljčnico so nosili v cerkev ovele šope iz oljčnih in lovorje« vih vej, kajti oljko in lovor je večinoma vzela zima. V tržaški okolici in v Istri imajo kmetje v tem oziru velikansko ško* do. Vedno bolj se širijo glasovi, da so tu» di breskve prav slabo vzdržale hudi mraz in da se je posušilo mnogo dreves Posuši« lo se ie tudi mnogo bek (vrba za vezanje trt). Zmrznilo je zelo mnogo semenske rc» pe, pese in korenja. Velikansko škodo je napravila zima pri cveticah. Več kot poio* vica oleandrov v deželi se je posušila. Su* hi so danes lepi limonovi grmiči, suh je marsikateri rožmarin lepe pasijonke in raz» ni drugi cvetlični grmi. Čim globlje gremo v spomlad, tem večja se kaže vsled hude« ga mraza nastala škoda. * Najboljši in najcenejši tednik Jugoslavije, priljubljena »Domovina« bo pričela ta teden priobčevati jedrnato zgodovinsko povest »Višnjegorski janičar. Naročite »Domovino« »akoj! Trimesečna naročnina 12 Din. posamezna številka 1 Din. * Priprave za binkoštno razstavo psov so v najlepšem teku. Posamezni v Savezu včlanjeni klubi so že razposlali svojim članom vse potirebne tiskovine. Kdor pa ni član nobenega izmed teh klubov, naj zahteva prijavnico takoj v Poslovalnici razstavnega odbora, Miklošičeva cesta 20, kjer dobi vsa potrebna pojasnila. Razstavni odbor mora imeti vse prijave najkasneje do 5. maia t. I., da bo lahko pravočasno uredil in izdal razstavni katalog. Prepozne prijave se torej pri urejevanju razstavnega kataloga ne bodo mogle vpoštevati. Ker naj predstavlja ta katalog, ki bo izšel v veMki nakladi in zelo lični opremi, nekak seznam vseh naših domačih in čistokrvnih psov in pokaže naš napredek na kinološkem polju, je dolžnost vsakega razstavljalca. da skrbi za pravočasno priiiavo psa. — Za tekmo psov - jamarjev o priliki rastave dne 19. In 20. maja rabi Klub ljubiteljev jamarjev mlade lisice in jazbece. Kidb se obrača do zakupnikov s prošnjo, da mu iz svoiih lovišč preskrbe pravočasno mlade lisice in jazbece. Dopisi naj se naslove na Klub ljubiteljev jamarjev v Ljubljani, odnosno razstavno poslovalnico, Miklošičeva cesta 20. * Zakup lova občine Zg. Šiška. V petek 17. maja ob 9. se bo pri sreskem poglavarstvu za ljubljansko okolico v sobi 1 potom javne dražbe oddal v zakup lov občine Zg. Šiška za dobo od 1. Junija 1929. do 31. marca 1934. Dražbeni pogoji se lahko vpogle-dsio vsak dan ob uradnih urah. * Bogat lov morskih rib. Ribiči v severni Dalmaciji so imeli v zadnjih dneh izredno bogat ribji lov. Sardel so nalovili toliko, da Odličen okus uveljavijo medne trgovine same v plaščih, corrip letih in oblekah elitne trgovine damskih toalet F. LUKIČ, Stritarjeva ulica 9. Jože Oražem ml. Srednje Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano proizvaja 5574 priznano najboljše zidnike in zarezane strešnike Še nadalje prodajamo moško sukno v največji izberi, obleke, elegantne čepice, klobuke, trpežno perilo, samozaveznice ter vse druge oblačilne potrebščine s 15—30 % popusta A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. tudi najstarejši ljudje kaj takega ne pomnijo Sardele so se v Splitu prodajale po 25 par kilogram. * Obsojenka na smrt pomiloščena. Sodišče v Mitrovici je od stola sedmorice prejelo obvestilo, da je Kata Erdeljanova. ki je v sporazumu s svojim sinom Nikolo umorila svojega moža Gjorgja in bila obsojena na smrt, pomiloščena na 20 let ječe. Njen sin, ki v času obsodbe še ni dovršil 21 let, je bil že prej obsojen samo na 20 let ječe. * Porotne razprave v Gorici se bodo pričele 13 maja. Te dni so bili izžrebani porotniki, 30 rednih in 10 nadomestnih. Med prvimi je 18 Tržačanov, 4 so iz Gorice, 2 iz Krmina, 1 iz Idrije, 1 iz Sežane. 1 iz Vipave, 1 iz Sv. Lucije, I iz Rude. 1 iz Bovca Vsi nadomestni porotniki so iz Gorice. Med porotniki ni nobenega Slovenca. * Požar na ladji v Trstu. Na motorni ladji »Romeo«, ki je last »Tržaškega Lloyda«, je nastal zjutraj 23. t. mi požar, ki je povzročil ogromno škodo. Ladja se ie nahajala v pristanu Duca d' Aosta. Gorelo je razno vkrcano blago kakor oljna semena in bombaž. Prihiteli so takoj gasilci, ki so napeli vse sile, da bi pogasili ogeni. Šele po 12 urah napornega dela je bil požar ugašen. Škoda znaša več milijonov lir. * Klobuke Iz klobučevine (Filz), damske in moške, kemično čisti in lika tovarna Jos. Reich. ITO — zobna oasja najboljša 1 * Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za Jugoslavijo pri I Medved manufaktura. 9 Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Relcb. * Darujte »Podpornemu društvo slepih« v Liubliani Woliova ulica 12. 186 * Najnovejše damske obleke ln bluze priporoča tvrdka Ign. Žargi, Ljubljana, Sv.* Petra cesta 11. 622 Dečva. Zaradi mnogih vprašanj izjavljamo, da pride novo Dečvino blago v prodajo v prvih majskih dneh, kar bomo še posebej objavili. Propaganda Dečve, Pra-žakova ulica 15, III. nadstropje. 627 * Olja za razkuževanje stranišč, pissoir-jev itd. ima stalno v zalogi tvrdka »Che-motechna«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. 619 * K požaru v Gatini pripomimamo, da je motorna brizgalna iz Šmarja, ki ie s svojim najizbornejšim funkcioniranjem presenetila vse gasilce, dobavljena od svetovne tvrdke Union na Dunaju. 628 * Znižanje cen za pivo. Kakor se nam ' sporoča, se je na zborovanuu Gostflničar- ske zadruge in Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru zaradi znižanja cen pivu j sklenilo za Maribor določiti naslednje cene za pivo: 1 vrček (pol litra) 4.50 Din, 1 kozarec 3 Din, 1 steklenica (pol litra) 5.50 Din. Te znižane cene veljajo od 28. aprila t. 1. Dalje se je sklenilo, da se bo v občinah okolice Maribora ln v krajih, kjer znaša občinska doklada na pivo mani nego 60 Din od hektolitra, točilo pivo po naslednjih ce-nah: 1 vrček (pol litra) po 4 Din, 1 kozarec 3 Din in I steklenica (pol litra) 5.50 Din. Vsekakor je pozdravljati, da je Gostilničar-ska zadruga sklenila znižati cene pivu, zaradi česar bo uživanje piva kot ljudska pijača tudi širši javnosti dejansko lažje omogočeno. 630 Newyorški profesor univerze H. L. Hollmgworth piše: Človek, ki pije kavo, nadkriljuje s fantazijo, darom izuma, okret-nosfcjo in vzitrajnostjo za 10 do 20 odstotkov onega, ki ne pije kave. Kaj pomeni toliko povišanje sposobnosti za praktično življenje, se razume samo ob sebi. Julio Meinl, nm kave osnovano 1862. * Apotheke. Zum heiligen Gelst«, Wien J., Operngasse 16, ie prevzela generalni de-;>o za Avstrijo od lekarne Babovec v Lrub-ijani proizvajanega zdravilnega čaja »P!a-ninkac. 633 * Krapinske Toplice poleg Zagreba. Le-ošnva kopališčna sezija se pričenja zaradi d<,Igo trajajoče zime in izvedbe velikih popravil malo zakesnelo, in sicer 1. maia. Med tem so že dospeli prvi zdraviliščni gostje, tokrat zopet iz Avstrije, in kopeli se že lahko uporabljajo. Zanimanje za kopališče je zlasti v inozemstvu vedno večje. Uspehi uporabe zdravilišča in ne mani ko-pališčne naprave se lahko meriio z onimi najbolj znanih kopališč, obenem pa se drže cene na zelo nizkem stanju. Razen zavodo-vega avta, ki redno prometuie na postaji Zabok - Krapinske Toplice, se bo letos avtobusna zveza podjetnika Frica Falka od Zagreba in Rogaške Slatine potroiila. Ceste so bile zaradi p oseta avtomobilistov iz Nemčije tako izboljšane, da ie sedaj avtomobilska vožnja pravcata zabava. V pred-sezi.ii in v poseziji so sobne in kopelne cene znatno reducirane in razen tega obstojalo zelo udobne ter cenene 20-dnevne pavšalne kure za znsek 1280 Din (160 S), za kar se dobi skozi 20 dni prenočišče s servisom, kopališčno takso, polno oskrbo in kopališčem Kopališče se zelo rado uporablja zaradi bližine Zagreba, udobnega dovoza, krasne okoFce. zdravega zraka in blagodejnih kopeli tudi kot tedenski odpočitek. Na-tančne.iše informacije se dobe potom kopa-liščne direkcije kakor tudi potom vseh potovalnih birojev. 112 * Zoper mole — TARMOL« V vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaialec »Chemo-techna«, družba z o. z., Ljubliana, Mestni trg 10. 112 * Izjavliam, da nisem plačnica za dolgove, ki bi jih kdorkoli napravil na moj račun. Svarim tudi pred nakupom perila in drugega pohištva. Marija Marn. Iz Ljubljane 4034-a u— JAD »Triglav« prosi gg. starešine, ki še niso prejeli »Križevačkih statutov« in si jih žele nabaviti, naj sporoče svoj naslov ljubljanski edinici. Odbor. u— Kolektivna razstava Rikarda Jakopiča bo trajala do 10. maia. Odprta ie dnevno od 9. dopoldne do 6. zvečer. Vstopnina je 10 Din, za diiake 5 Din, v skupinah po 10 dijakov 2 Din. Umetniki in novinarji imajo piost vstop enako tudi delavci in reveži. u— Nabiralni dan za Rdeči križ. Krajevni odbor Rdečega križa za mesto Ljubljana bo priredil 6. junija svoj vsakoletni nabiralni dan. Vsa društva opozarjamo na to prireditev in prosimo, da se ozirajo na ta datum. u— Seja tržnega odseka upravnega sveta ljubljanskega bo jutri, v ponedeljek ob 18. v pisarni tržnega nadzorstva. Vodnikov trg. z dnevnim redom: določitev cen'mesa in kruha. u— Predavanje g. Koraneka z Dunaja. Alpinsko predavanje »Jesen v Wallisu« bo 2 maja ob 20. v kinu Matica in ne v dvorani Uniona. Predavanje bo spremljano z divnimi fotografskimi posnetki. Skioptično predavanje bo zaključil 1000 m dolg alpin-ski film (Ot-ztalske Alpe). u— Popravek. V včerajšnji notici o nerazumljivem napadu obč. sv. dr. Ravniharja na mestno žensko realno gimnazijo se mora glasiti: ... g. dr. Ravnihar proglaša edini posvetni (ne prosvetni) slovenski ženski srednješolski zavod za »relikvijo« in za »obsoletno« stvar. u— »Faust«. Opozarjamo na današnji spored, ki ga bo predvajala ZKD v Elitnem kinu Matica. Film »Faust« je eno največjih del nemške filmske umetnosti, režirano po slovitem, sedaj v Ameriki se nahaiaiočem režiserju Murnauu. Vlogo mefista kreira Emil Jannings, eden največjih sodobnih nemških filmskih igralcev. Predstave bodo ob 11. dopoldne. u— Svet slušateljev univerze kralja Aleksandra I. sklicuje za torek ob 15.30 v zbornični dvorani univerze izredno skupščino, na kateri se bo razpravljalo o ustanovitvi akademske bolniške blagajne in drugih stanovskih zadevah. Svet slušateljev poziva akademike, da se skupščine udeleže v čim večjem številu. u— Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb. Na občnem zboru Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb so bili v odbor izvoljeni gg.: Albert Levičnik, predsednik; Anton Likozar, podpredsednik; dr. Viljem Krejči, tajnik; Emanue! Josin, blagajnik, ter odborniki: dr. Oanar Kraje, dr. Kosler in dr. Roger. Slednji ni bil izvoljen za podpredsednika, kakor smo to pomotoma poročali. Društvo šteje 230 članov. Občni zbor je sklenil na podlagi utemeljenega poročila predsednika g. Levičnika po-višati članarino na letnih 10 Din. u— Pri kolodvorski pošti LJubljana 2 se ukinjata zaradi preureditve prostorov v torek 30. t. m. za 7 do 10 dni javna govorilnica in sprejem paketov. Sprejem priporoče. nih pošiljk, poštnih nakaznic, čekovnih položnic in brzojavk se bo vršil ta čas v po-siopju carinjalne pošte, kjer se carinijo pošit-ni paketi za izvoz. Dohod z Masarykove ceste nasproti Miklošičevi cesti. u— Geografsko društvo na univerzi bo priredilo svoje drugo letošnje predavanje v torek 30. t. m. ob 18. v predavalnici 77 (I. nacfst.). Tc pot bo predaval dr. Božo škerlj o razširjenju in cepljenju človeškega rodu. Društvo vabi vse, ki se za stvar zanimajo. Vstop prost. u_ Glasbena Matica je izdala za koncert pevskega zbora, ki bo v petek 3. maja v Unionski dvorani, lično programno knjižico, v kateri j« natisnjeno besedilo skladb, ki bodo izvajane na tem koncertu. Poleg celotnega besedila Psalma in Dubravke je natisnjeno tudi besedilo treh pesmi, katere je uglasbil za bariton - solo m veliki ork-jeler kapelnik beograjske opere g. Krešimir Ba-ranovič. Ako sodimo po programu, bo to največji koncert letošnje sezije. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. n— Svetozar Banovee. lirični tenor ljubljanske opere, bo nastopil v ponedeljek 6. maja na samostojnem koncertu, na katerem bo izvajal vključno le slovenske umetne in narodne skladbe. Vse te skladbe bodo n* tem koncertu prvič javno izvajane. Isto velja za narodne pesmi, katere je priredil za koncertno izvajanje skladatelj Josip Pavčič. Odličnega pevca bo spremljal v prvem delu na klavirju pri umetnih pesmih Lipovšek Marijan, pri narodnih pa prireditelj Pavčič sam. Vstopnice se že dobivajo v Matični knjigarni. u— Cvetlični dan priredi danes krajevno udruženje Trezne mladine v prid zgradb: treznostnega doma. Prispevajte in podpirajte treznostno gibanje, da rešimo naš narod demona alkohola! u— Adlerwerke, vorm. Heinrich Kleyer, A G., Frankfurt a. M., ena naistareiših nemških tovarn avtomobilov, znana po svojih kvalitetnih 6 in 8 cilinderskčh vozovih, se je odločila izdelovati cenejšo 4 ci-lir.dersko tipo. Ti vozovi, ki se ne razlikujejo na zunaj od 6 cilinderske tipe, stanejo franko Liubljana, ocarinjeni, s kompletno opremo 70.000 Oin za odprte irt 80.000 Dm za zaprte 4 do 5 sedežne avtomobile. Vozovi nove tipe so dospeli začetkom marca v Ljubljano ter so promptno dobavljeni pri glavnem zastopstvu avtomobilov »ADLER«. Ljubljana, Ahacijcva cesta 10. 36 u— Prikroievalni tečaj moških, damskih oblek in perila. Pričetek 10. maia. Revnejšim znižano. Ugodni plačilni pogoji Izdelava krojev. Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. 612 u— Vsaka dobro oblečena dama nosi nedrčke in gumipasove od tvrdke Adela Besednik. L;ub!.iana, Šelenburgova 6. 496 u— CMD. Jurjevanje na Gradu bo v nedeljo 5. maja. 632 u— Žalne obleke in plašče, moderne vedno v zalogi pil tvrdki F. Lukič, Stritarjeva ulica. ' 81 u— Tatvine v stanovanjih. Iz predsobe v Levst/ikovi ulici je 23. t. m. odnesel nekdo soboslikarskemu pomočniku Leopoldu Bo-kavšku kratek površni sukniič rjave barve, vreden 200 Din. V žepu suknjiča ie bil tudi žepni nožiček ter nekai gotovine. — V noči na torek se je splazil neznan tat v nezaklenjeno sobo za služinčad v hotelu »Slon« ter ukradel na škodo natakarja Franceta Brodnika zlato moško uro, vredno 800 Din. u— Nesreča kolesarja. Sodar Ivan Pipan iz Zg. Šiške se ie peljal v soboto s kolesom ob Celovški cesti po kolesarski poti. Tik pred cerkvijo ie zavil na glavno cesto, in sicer baš pred v voz vpreženim koniem. Voznik, le' je opazil, je istočasno hotel konia ustaviti, a prav zaradi tega je nastala nesreča. Konj se je vzpel v zrak in skočil na levo, kar je imelo za posledico, da so Pipana zadele ojnice in je kolesar padel s kolesa. Udarec je bil tako silen, da Pipan sploh ni mogel vstati, ker mu ie nalomilo kost v kolku Voznik, čigar konj ie nehote povzročil nesrečo, je naložil ponesrečenca na svoj voz ter ga odpeljal na niegovo stanovanje v Zg. Šiško 51. u— Svetilko je podrl. Hlapec Jožef Somrak je v petek zvečer vozjl z dvovprež-nim tovornim vozom po Tomanovi ulici tako neprevidno, da ie zadel ob cestno sve-tiljko poleg Narodnega doma in io ukrivil. Zaradi sunka je razbil obločno steklo in pokvaril plinovo luč, s čimer ie povzročil mestni plinarni 130 Din škode, ki io bo moral poravnati u— Aretirani izprijenki. Školastika K., znana zlikovka, je sklenila v petek zvečer prijateljstvo z nekim rodoljubom z dežele, kd jo ie povabil v gostilno. Njen kavalir ie kmalu opazil, da je ptička izredno prijazne narave, prepozno pa se je zavedel, da ima tudi dolge prste. Ko sta obredla še nekaj gostiln, se ie njen oboževateli nenadoma znašel sam in brez listnice v žepu. Školastika je izginila ter si poiskala bržkone drugo družbo in ker nj »umazana«, kadar ima denar, so preživeli skupaj nekaj prav vesel'h uric. Zjutraj ie prišla Školastika v neko kavarno, kjer pa jo je kmalu izvohal stražnik in jo odvedel v zapor. Druga ptička je Ana B., ki jo je iztrgal stražnik iz družbe štirih moških na Dunajski cesti popolnoma pijano. Ana bo morala sedeti več dni, ker ne spoštuje odredbe, s katero je bila izgnana iz LJubljane za par let. Iz Maribora Mariborska redakcija »Jutra« ima telefon ite\>ilko 440 a— Dve novi tvornici v Mariboru. Na seji mariborskega mestnega sveta, ki se je vršila v četrtek zvečer, so bila izdana zopet naslednja nova gradbena dovoljenja, ki pričajo, da bo letošnja gradbena sezona precej živahna: Prva mariborska tvornica pletenin — gradba tvorniškega poslopja v Klav-niški ulici; Josip Hutter — gradba tvorniee klotov v Moterievi ulici v Melju; Franc in Tusnelda Soklič — gradba enonadstrop-ne stanovanjske vile v Koserjevi ulici št. 38 ter Oton Jurše — gradnja provizorične lesene prodajalne lope na Melrski cesti št. 2. a— Iz gledališča. Danes popoldne bo nad vse uspela predstava efektnega Tata z odličnima gostoma go. Podgorsko in Nučičem, zvečer pa zadnja repriza zabavne operete Jesenski manever, v katerem gostujeta zadnjikrat gdč. Lubeieva in g. Bratuž. — V torek nastopi g. Neralič v opereti PoIislk3 (fahmatt&fca darila v veliki izbiri po znižani ceni L. VILHAR, nrar, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 36 V nedeljo 5. maja t. I. se vabijo vsi prijatelji gasilstva na gasilsko veselico v Škofljici. Pristne domače riževe, ietrne in mesene klobase se bodo zalile s pristno kapljico. 555S DRUŽABNO POTOVANJE v Barcelono priredi »Gospodarski procvit« v Ljubljani, Resljeva cesta 13 od 13. do 27. julija 1929. Pojasmla in programi na razpolago. 5573 Jcri, kjer pride njegov krasni glas posebno do veljave. — Za »Proces Mary Dušan« ki se sedaj študira v gledališču, sodeluje na odru precej občinstva pri porotni obravnavi proti »Mary Dugan». Zato prosimo, da se čim več dam in gospodov, ki imajo veselje do gledališča, javi v ponedeljek 29. t. m. od 13. do 15 v gledališki pisarni pri režiserju g. J. Koviču. Vaja bo istega dne ob pol 20. a— Zveza gostilničarskih zadrug mariborske oblasti je imela v četrtek ob ve.iki udeležbi plenarno sejo, kateri so prisostvovali tudi tajnik Zveze gostilničarskih zadrug v ljubljanski oblasti g. Anton Pinter, zadružni obrtni nadzornik g. Ign. Založnik in tajnik Zbornice TOI g. dr. Pretnar. Na stji je bilo sklenjeno, da poide v Beograd posebna deputacija, ki bo predložila vladi že-Ve gostilničarjev glede novega trošarinske. ga zakona: da se omili plačilo razlike in ne plača trošarina, dokler je vino v založili kleti, da se dovoli popust za kalo in osu-Senje, odpravijo točilne takse in takse na račune v gostilnah. Gostilničarji so tudi proti temu, da bi se pri novem obrtnem in zadružnem zakonu priključilo gostiluičar-stvo trgovini. 3. maja Koncert Union ob 20. gospa Lovšetova Neralič Maribor a— O slovenski ljudski umetnosti, posebno o kmečkih hišah, slikarijah keramiki, vezeninah itd. bo predaval v ponedeljek ob 20. v Ljudski univerzi umetnostni kritik g. dr. Stanko Vurnik iz Ljubljane. Predavanje bo spremljalo SO skioptičnih slik. a— Slovensko planinsko društvo v Mariboru opozarja posetnike Kozjaka. da se nahajajo novi žigi in spominske knjige pri Sv. Dtihu na Ostrem vrhu v gostilni »Pri lipi«, na Kapli v gostilni Štrablek, pri Sv. Pan-kraciju pri cerkovniku. a— Na dan obletnice mučeniške smrti hrvatskih velikanov, bana Petra Zrinjske-ga in kneza Krsta Frankopana, 30. t. m. priredi pododbor Hrvatske Matice v Mariboru slovesno zadušnico, pri kateri bo iz prijaznosti sodeloval tudi operni pevec g. Franio Neralič. Zadušnica bo v stolnici ob D. dopoldne. a— Zaplenjen majski spis. Majska štev. »Svobode« ni bila zaplenjena zaradi tega, ker je imela rdečo naslovno stran, kakor smo v četrtek po prvih informacijah poročali, marveč je zaplemba uradno utemeljena s členom 19., t. 7. zak. o tisku v besedilu zakona z dne 6. januarja 1929. Služ. Nov. 6. in 9, ker so storjena s sestavki in slikami v tem spisu kazniva dejanja, ki iih je kaznovati po čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929. (propaganda, da bi se izpremenil politični in socijalni red v državi.) a— Nesreča pri delu. Včeraj popoldne ie stroj v neki tukajšnji tovarni zgrabil za levo roko Justino Štruc iz Podbrežja ter ji odtrgal sredinec in prstanec. Ponesrečenko so prepeljali v bolnišnico. a— Prijeta »cirkuška« pomagača. Po rspele.n Jožefovem sejmu ie odrinil lastnik vrtiljaka in gugalnice France Tomac, ki je prezimoval letošnjo zimo v studeniškem pratru, v širni svet iskat zaslužka. Naložil je svoie premoženje na vozove in krenil na deželo, s seboj pa je vzel dva pomagača, ki sta služila pri njem že v Studencih. Minuli teden je prišla potujoča družba do Celja, kjer se je nameraval lastnik vrtiljaka ustaviti za dalje časa. Med potjo sta pomagača gospodarjevo zaupanje zlorabila in odnesla iz stanovanjskega voza gospodarjev kovčeg, ga v bližnjem grmovju s silo odprla in pobrala iz njega vso gotovino, zlatnino ter svoji delavski kniižici. Gospodar je tatvino opazil, jo javil oblastvu in v petek je studeniška policija aretirala Osumljenca, ki sta tajila tatvino, izdali pa sta ju delavski knjižici, ki sta iu odnesla iz kov-čega. Seveda sta nato tatvino priznala. Tomcu s'a poleg zlate ure, verižic in zapestnic odnesla 1500 Din v denariu, za kar bosta polagala račun pied celjskimi sodniki, kamor so ju odpre mali z eskorto. a— Nehvaležna prezimovalka. Pri Mariji Bregantovi na Teznu je vso zimo vedrila Ivanka Ovčarjeva, ki je zaradi številnih tatvin in drugih prestopkov prav slabo zapisana pri oblastvih. Bila je že okrog 15 krat kaznovana, toda kazni jo izpametujejo le za nekaj časa. Po daljšem odmoru si je Ivanka zopet dovolila drzno pustolovščino, ki ji v policijskih analih ni najti primere. Iz spretne tatice je postala vlomilka. V sredo, ko Bregantove ni bilo doma. se je skrivaj približala njeni ■ hiši, vlomila okno in zlezla v stanovanje, kjer so ji bile razmere prav dobro znane. Odprla je kovčeg svoje gospodinje in ukradla 350 Din gotovine, nato pa s svojima nezakonskima otrokoma odšla proti Hočam. Drzno vlomilko, ki je tatinski posel opravila pri belem dnevu, doslej še niso izsledili, vendar se dolgo ne bo mogla skrivati pred oblastvi. a— Angleški krožek bo priredil čajanko z umetniškim sporedom v soboto 4. maja ob pol 18. v dvorani »Vesne« in ne v dvorani hotela »Pri zamorcu«, kakor je bilo iaviiena 631 a— Pomočniški odbor Trgovskega gre-mija v Mariboru bo imel redni letni občili zbor 3. maja ob pol 20. v hotelu »Zamorec«. Udeležba stanovska dolžnost. 634 a— »Ljudska samopomoč« v Mariboru obvešča članstvo in vse občinstvo Slovenije, da nimajo poverjeniki po sklepu prvega občnega zbora zaradi enostavnosti poslovanja pravice do kakšnega inkasa in da se priznavajo samo plačila, izvršena po naših poštnih položnicah, oziroma plačila v društveni pisariti v Mariboru. Vsi poverje-n;ki bodo prejeli prihodnje dni nova pooblastila. 629 a— Velika tatvina v tovarni »Metro« na Teznu. V tovarni kovinskih predmetov »Metro« na Teznu pri Mariboru so pred tedni opazili da je iz tovarniških zalog izginilo mnogo brona in svinca. Preiskava Je dognala, da so neznani zlikovci odnesli iz skladišča okrog 750 kg brona in 300 kg svinca v skupni vrednosti 13.000 Din. Stu-deniško orožništvo, ki je vodilo preiskavo, ni moglo takoj izslediti tatov, pač pa je našlo v gramozni jami na Teznu večje količine svinca, ki so brez dvoma izvirale iz omenjene tatvine. Končno je vendar prišlo na sled zločincem in aretiralo delavca I. T. in J. T., ki sta tatvino priznala. Zagovarjati se bosta morala pred sodiščem, čeprav bo oškodovano podjetje dobilo večino pokradenih kovin, ki sta Jih prodala nekemu trgovcu, nazaj. Iz Celja Celjska redakcija »Jutta* ima telefon šte> vilko 190, ponoči v nujnih zadevah št 191 e— Koncert Zikovcev v Celju. V četrtek 2. maja ob 20. bo koncertiral v celjskem Mestnem gledališču svetovno znani Zikov kvartet. Vstopnice v predprodaji v knji garni Goričar & Leskovšek. e— Popravek. Dodatno k našemu poročilu o nedeljski seji okoliškega občinskega sveta nas naproša mestni magistrat celjski glede na vest, da mestna občina celjska noče ničesar prispevati k premestitvi vojaškega municijskega skladišča, za objavo na slednjega popravka: »K premestitvi vojaškega municijskega skladišča iz Sp. Hudi-nje na primernejše mesto je bila mestna občina celjska pripravljena prispevati v denarju 80.000 Din ter brezplačno odstopiti v to svrho potrebno zemljišče. Prispevek mestne občine bi bil zaradi tega znašal okroglo 100.000 Din.« e— Regulacija Savinie napreduje. Prva dela pri regulaciji Savinje pri velikem ko Icnu reke pod Starim gradom so v polnem razmahu. Ker je Savinja z vsemi njenimi pritoki v noči od petka na soboto močno narasla, je delo včeraj moralo začasno pre nehati, nadaljevalo pa se bo takoj, ko voda zadostno upade. e— V celjski iavni bolnici sta umrla 24. t m. 28 letni Karel Kalužar, rudar iz Hrastnika, in 26. t. m. 8 letna Angela Preskar-jeva, hčerka ključavničarja in posestnika s Planice pri Kozjem. e— Hud pretep med delavci. Pred dnevi ie popivala v »Skalni kleti« v Zavodni večja družba delavcev, ki so zaposleni pri regulaciji Savinje pod Starim gradom. Ti delavci so pili v gostilniški kuhinji, obenem pa so od časa do časa zapeli kako pesem. To pa ni bilo všeč tovarniškima delavcema 27-letnemu Viktorju Lebnu iz Bukovega Žlaka in in 24-ietnemu Antonu Mumlju iz Creta, ki sta popivala v gostilniški sobi. Naenkrat sta brez vsakega drugega povoda napadla delavce v kuhinji in iih pričela obdelovati s stoli in bombardirati s kozarci. Pomiriti ju je hotela neka Julka Vodiškova, ki pa ie kmalu dobila kozarec v glavo. Večje poškodbe je odnesel tudi delavec Pavel Cietnik Leben in Mumelj sta razbila 2 stola, večjo šipo in več kozarcev ter s tem povzročila gostilničarju 16S.50 D'n škode, katero pa sta poravnala. Zdaj bosta za svoje podivjanstvo nagrajena še na sodišču. Kadilci! Kadit« s patentiranim »Higijenlčnlm« ustnikom »LIKAR«, ki odvzame cigareti večino škodljivih snovi. Dobi se v CELJU pri DRAGU ŽN1DA-RIČU, Gosposka ulica 27. — Žalostna slika ženske nezvestobe. Ko se je vrnil v torek zvečer 31 letni hlapec Rudolf Matoševič, rodom iz Slavonske Po-žege in uslužben pri g. Franju Kalanu, trgovcu s premogom v Celju, v svoje stanovanje v Aškerčevi ulici, je presenečen opazil, da mu je njegova žena pobegnila z obema otrokoma, starima 4 in 7 let. ter z vsem perilom. Takoj je sumil, da je ušla z zidarjem Tkaucem, s katerim ie imela že dalje časa liubavno razmerje. Zena Katarina, ki je stara šele 26 let, je bila zaposlena na novi mestni stavbi »Pri Kroni« na Ljubljanski cesti, kjer se je spoznala Dri delu s Tkaucem. Gradbenik ju je zaradi neprikritega ljubimkanja na stavbišču 22. t. m. odpustil, nakar sta naslednji dan dogovorno pobegnila. Tkauc je sam tudi oženjen in oče 1 otroka. Matoševič ie ženi še isti večer sledil na Gorico v velikopireški občini, kjer je Tkauc stanoval. Ko je prišel do hiše, so bila vrata zaklenjena. Potrkal je in odpirat mu ie prišel neki invalid, ki stanuje v oni hiši. Medtem, ko je invalid odpiral vrata, sta Tkauc in Matoševičeva žena z otrokoma vred pobegnila na nasprotni strani hiše skozi okno v noč. Matoševič je zadevo takoj nato prijavil policiji, ker je v skrbeh za otroka, ki bi ju znala njegova žena kje zavreči. otvorjena vso nedeljo do 18. Vabimo vse, ki se zanimajo za napredek trgovskega in obrtnega naraščaja, da si razstavo ogleda* jo. V ponedeljek se bodo razdelila učencem izpričevala. Uspeh je razmeroma prav lep. V obeh šolah pade izmed 115 vajencev le 18 ali 17 odst. Iz Zagorja Z Jesenic h Krania r— Restavracijo na Smarjetni gori bodo v nedeljo otvorili. Prvotno določeni najem* nik g. Anderle iz Lesec je odpovedal, za* radi česar se je otvoritev zavlekla. r— Z občinske deske. Lastniki psov si. nabavijo pasje znamke in plačajo takso za 1929 50 Din in znamko 3 Din Psi ču* vaji, ki so vedno prikljenjeni. so oproščeni. — Lastniki svinj, ki želijo cepiti svinje proti rdečici, naj se javijo takoj v občinski pisarni. 1 T v»v h Irzica č— Predavanja češkega konzula g. doki terja Resla se je v četrtek udeležilo mnogo občinstva. Gospod predavatelj je v po* ljudnih besedah orisal bogato zgodovino češkega naroda, pokazal slike vseh zname* nitih Čehov, voditeljev in prerokov svoje* ga naroda, očrtal v markantnih potezah borbo za samostojnost in spretno orisal po* liričen razvoj mlade bratske države, tako da so dobili poslušalci jasno sliko o polo« žaju češkoslovaške republike. Pred začet* kom predavanja je tržiški mestni župan g. Ivan Lončar v kratkih besedah pozdravil visokega gosta in mu voščil prijetno biva* nje v Tržiču. č— Športni klub Tržič želi ustanovitvi še druge športne panoge. Zato sklicuje za 30. t. m. ob 20. v kavarni »Javornik« sesta* nek vseh, ki so voljni žrtvovati tedensko nekaj ur za procvit kluba. Na sestanku bo razgovor o ustanovitvi raznih sekcij. č— Sklep šolskega leta in običajna raz* stava izdelkov obrtne nadaljevalne in tr< govske nadaljevalne šole v Tržiču bo v ne» deljo 28. t. m. z razdelitvijo nagrad in otvoritvijo razstave. Razstava bo potem s— Svetovno znani Zikov koncert bo koncertiral danes ob 15. v dvorani kina »Radio« Pridite tudi iz okolice! s— Olepševanja jeseniškega pokopališča. Jeseniško pokopališče, ki se je tekom lan* skega leta znatno povečalo, dobi tc dni nov okras. Po nalogu mestne občine je vrtnar g. Brečko na obeh straneh pokopališke po* ti nasadil v strnjenih vrstah mlade ciprese in tudi na pokopališču samem jih bo na primernih mestih in razdaljah nasadil le* po število. Tudi pot na pokopališče je po* suta s finim peskom. Žal pa je na desni strani pokopališke poti še vedno lep kos zemljišča posejan z raznim gruščem in dru* gimi odpadki ter je baje še vnaprej name* njen za živinski trg. Sodimo, da pokopali* šče in živinski trg ne spadata skupaj in bo slednjemu treba odkazati prostor drugje. s— Prosvetni odsek sokolskega društva na Jesenicah bo pr;redil v torek 30. t m. veliko in izredno poučno filmsko preda* vanje: »Divje zveri in njih življenje v afriških džunglah«. Popoldne ob 16. bo po* sebna predstava za šolsko mladino, za od* rasle pa zvečer ob 20. Udeležite se! Pro* gram je izredno zanimiv! s— Jugoslovenska Matica. Dne 26. marca se je vršil v mestni posvetovalnici X. obč* ni zbor tukajšnje podružnice Jugoslovenske Matice. Iz poročil društvenih funkcijonar* jev povzemamo, da je štela podružnica v letu 1928. skupno 203 člane. Dohodkov ie imela 10.503 Din. a stroškov 211.50 Din. Ves prebitek jc bil odposlan pokrajinske* mu odboru v Ljubljano. 1 malimi spre* membami je bil izvoljen zopet stari odbor, ki mu stojita ia čelu okrožni zdravnik dr. Frančišek Kogoj krt predsednik in mestni župnik duhovni svetnik Anton Kastelic kot podpredsednik. Iz Novega mesta n— Gasilsko društvo v Novem mestu je na izrednem občnem zboru izvolilo za na* čelnika g. Frana Rajca, za poveljnika go* spoda Albina Bergmana, za podpoveljnika Rudolfa Murna, za blagajnika Franca Ber* narda, za tajnika Jožefa Bardorferja in za orodjarja Jožeta Pirnerja. Ustanovil se ie tehnični odbor pod vodstvom Rudolfa Murna, ki je že začel poslovati. n— Zaprisega mestnega občinskega za* stopa. Po velikem županu ljubljanske obla* sti .menovane občinske svetnike in odbor* nike je te dni zaprisegel sreski poglavar g. R. Kaki. Iz Litije i— Zanimiv film ZKD. Danes dopoldne ob pol 11. in jutri ob 20. se bo predvajal v kinu »Draga« film »Zveri v afriških džunglah«. Vstopnina za otroke 2 Din, za odrasle 4, 6, 8 Din. Hitite in nabavite si vstopnice čimprej! i— Dečji dan v Kresnicah. Litijski okraj* ni gozdar, g. Hubert Zuljan jc priredil v Kresniškem vrhu pogozdovalni dan za oko* liške šole iz Kresnic, Jevnicc in Ribe. Šol* ska mladina ie po primernih uvodnih po* jasnilih vsadiia okrog ICOO gozdnih sadik, i— Škrlatinka. V »Jutru« smo pred dne* vi zabeležili vest, cla sc je pričela širiti med litijsko mladino nalezljiva bolezen — mumps. Zdaj so pa ugotovili še nekaj pri* merov škriatinke. Na Stavbah je obolela ena izmed predilniških družin. Obolele in sumljive člene so prišli iskat z ljubljan* 'skim sanitetnim avtomobilom. Glede na dejstvo, da vodi nad obolelimi družinami evidenco sanitetno oblastvo, je upati, da se škrlatinka nc bo širila. P** lit« psrtoarji LJUBLJANSKA DKAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 28.: Bitka. Premiera. Premierski abonma. Ponedeljek, 29: Ana Christie. Gostovanje članov Narodnega divadla v Pragi. Izv. Torek, 30.: Grob neznanega junaka. Gostovanje članov Narodnega divadla v Pragi. Izven. LJUBLJANSKA OPEKA. Začetek ob pol 20-Nedelja, 28.: Cigan baron. Gostuje g. Iličič. Izven. Ponedeljek 29.: Zaprto. Torek, 30.: Grof Luksemburški. Gostuje g. Iličič. D. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 28.: ob 13.: Tat. Kuponi. Gostovanje ge. Podgorske in g. Nučiča. — Ob 20.: Jesenski manever. Kuponi. Gostovanje gdč. Lubejeve in g. Bratuša. Zadnjikrat. Ponedeljek, 29.: Zaprto. Torek, 30.: ob 20.: Poljska kri. A. Kuponi. Gostovanje g. Neraliča. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob pol 21. V nedeljo 28 aprila: »Tat«. (Izven.) !z gledališča. Danes ob 20. bo premijera Farrereovega eksotičnega dela Bitka. Središče, okoli katerega se giblje vse dejanje, ie japonska markiza Mitsoko Yo-risaka, oba nasprotnika pa sta nien mož marki in mornariški častnik Sadav Yorisa-ka ter angleški kapitan Sir Herbert Fergan. Diama iz rusko - japonske pomorske vojne je po svoji vsebini polna občutja in tragike, okolje pa je zajeto iz najvišjih krogov raznorodne kolonijske družbe. Zaradi tipičnih plemenskih posebnosti, globoke strastnosti in izredno težavnega tehničnega aparata je ta uprizoritev posebna preizkušnja za naš oder. Nastopijo: ga. Šaričeva. Mha Danilova, gg. Milan Skrbinšek, Levar, Lipah, Kralj in drugi. Sceno je postavil g. prof. I. Vavpotič. Godbene vdožke je zložil gosp. Balatka. Režijo ima g. Ciril Debcvec. — V operi bo drevi ob pol 20. repriza operete Cigan baron. Pri premijeri je delo v vsakem oziru izvrstno uspelo. — V ponedeljek in torek gostujejo člani praškega Narodnega divadla. V ponedeljek ob 20. uprizore dramo Ana Christie z go. Dostfalovo, gg. Vvdro in Vojto v glavnih vlogah, v torek pa Grob neznanega junaka z go. Vrchlicko ter gg. Vydro in Karenom. Opozarjamo na to prvo gostovanje češkega ansambla v našem Narodnem gledališču. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. z— Časopis za rudarje. V Mariboru izha* ja tednik »Nedelja«, namenjen rudarjem v Trbovljah in Zagorju, ki zaradi dela ob nedeljah ne morejo v cerkev. Uprava je v župnišču v Trbovljah in Zagorju. List kolportirajo po hišah, največ kolporterjev pa se suče pri cerkvi, kjer nadlegujejo ob* činstvo. Vsebina list je res nabožna, pri* naša pa tudi poročila, ki z resnico niso do« si Jno v skladu! V predzadnji številki se opravičuje, zakaj ni bilo na belo nedeljo v Vinah maše. Občinstvo, ki mu je dobro znano, zakaj se že dve leti ni vršila na be* lo nedeljo maša. kakor je to bilo prej celih 300 let, ne verjame poročilu in obsoja za* vijanje resnice S takimi pojasnili se fara* ni v Vinah še bolj razburjajo. z— Dramski od*ek Sokola pripravlja »Pustolovščine dobrega vojaka Švejka«. Žal se mora br. Košmerl kot režiser boriti z velikimi težkočami, ker se mu stavijo rnz* ne zapreke, češ. da je ta komad, ki je šel preko skoro vseh evropskih odrov z veli* kim uspehom, nemoralen. Zaposlenih bo blizu 40 oseb. z— Glasbeno društvo je po večletnem spanju iznova oživelo. Moški pevski zbor je pomnožen z novimi mladimi močmi. Vo* di ga zborov pevovodja učitelj g. Adamič. Želeti je, da se odzovejo vsi pevske iz* obrazbe željni pevci; posebno dobro došli so prvi tenorji in drugi basi Vaje se vrše ob sredah ob pol osnvh v sobi Glasbenega društva. V območju Glasbenega društva se je ustanovil tudi prepotrebni godalni od* sek, ki je tudi že začel z rednimi vajami. Gojil bo lahko in koncertno glasbo, tako da Zagorje ne bo zaostajalo za ostalimi zasavskimi društvi. 7.— Dvojni jubilej. Te dni je praznoval tukajšnji preglednik finančne kontrole go« spod Jurij Jugovič 50 letnico sArojega roj* stva in 25 letnico odkar izvršuje težko in odgovorno finančno službo Gospod Jugo* vič je ves čas svojega službovanja v Za* gorju član in vnet kulturni delavec vseh narodnih društev ter zadnja tri leta mar* I j i v tajnik sokolskega društva. Želimo pri* ljubljenemu jubilantu se mnogo srečnih let. Iz Trbovelj t— Koncert. 2. maja priredi v Sokol* skem domu Slovenski akademski oktet iz Ljubljane vokalni koncert s sodelovanjem gdč. Milene Verbičeve. profesorice konser* vatorija v Ljubljani in g. Pavla Šivica, slušatelja višje glasbene šole v Ljubljani. Akademski oktet nam je še v dobrem spo* minu od lanskega koncerta. Zato se priča* kuje velik obisk. t— Zadnja pot železniškega uradnika Černeta. V sredo smo položili v Brcžičah k večnemu počitku priljubljenega želez* niškega uradnika Černeta. Na zadnji poti so ga spremljali poleg žalujočih sorodnikov tudi številni stanovski tovariši, tovariši re* zervni oficirji iz Trbovelj ter mnogo pri* iateljev. Trboveljski pevci so mu zapeli v slovo ganljive žalostinke, postajenačelnik g. Rožanc pa se je poslovil od njega v pri* srčnih besedah. Značajnemu možu bodi ča* sten spomin! Iz Hrastnika Ii— Ureditev Selške pošte pri rudniku. Poštna direkcija v Ljubljani je nastavila drugega pismonošo v Hrastniku. Na ta način bo redna dostava pošte tudi pri rudniku zopet upostavljena. h— Novo šolo na Dolu zidajo že delj časa in dela pri zgradbi lepo napredujejo. h— Občni zbor Narodnega donta v Hrastniku se ie vršil z običajnim dnevnim redom. Izvoljen je bil odbor s predsednikom g. Hofbaurom na čelu. h— Dela pri plazovjn na Brnici. Od pla-zovja z Dacarjevega hriba do kotline ob potoku, kamor bodo metali vsipani materijal, so sedaj že izgotovili kakih 40 m dolgo ozkotirno železnico. Dosedaj so razstrelili in odstranili zgornje skalovje. Prihodnji teden bodo rnzstreljevali srednjo skalo in material odvažali v vozičkih do potoka. Pri odstranjevanju plazovja ima okrajni zastop zaposlenih 15 delavcev. Prihodnji teden se bo vsipalo mnogo materijala na cesto ter bo s lem vsak promet onemogočen. h— Epidemija. Na kozah je obolel sin nekega rudarja in bil odpeljan v izolirnico. Iz pogostih epidemičnih bolezni, ki nastopajo v Hrastniku, se razvidi, kako potrebna je zgradba vodovoda v Hrastniku. h— Ograjo ob potoku namerava napraviti kemična tovarna v Hrastniku in s tem za-graditi vse svoje objekte, ki so obrnjeni ita cesto. Iz Laškega 1— Tukajšnji kolodvor se je priklopil k j občinskemu vodo' odu ter ima 4 izlivke, javno na severni strani glavnega poslopja. Bil je pa«5 že skrajni čas, kakor je čas, da se enkrat izvede kanalizacija do Savinje. Izpraznjcvanje kolodvorskih greznic je škandal svoje vrste. 1— Poskus samomora z zastrupljenjem. V torek zvečer okrog 23. je neki 251etni brezposelni lovski paznik v samomorilnem namenu zavžil v kozarčku žganja skoro 5 gr strihnina. Storil je to na ulici ter odhi* tel nato v svoje stanovanje, kjer se je v groznih bolečinah zgrudil. Učinek strupa je bil strahovit: nesrečneža je zvijalo in lomilo, kakor da bi mu hotele popokati kosti, nakar je otrpel ter začel bruhati. Z avtom so ga odpeljali v celjsko bolnico, kjer so mu izprali želodec in je že izven nevarnosti. Strihnin si je znal pridobiti, ko je kot lovski paznik strupil lisice. Zd-aj pravi: »hudičevo uboge so lisice«... 1— Smrtna kosa. V pondeljek je umrl tu* kajšnji krovec I. Ditrich, v starosti 58 let. N. v m. p. Iz Prekmurja mr— Majniški izleti gimnazije. Vsi višji razre .i gimnazije pri de letos svoje maj* niške izlete in so si izbrali za cilj Gorenj* sko. Ker tukajšnji dijak sicer nima prili* ke, spoznati naše kraje in je prvič, da si jih bo lahko na lastne oči ogledal, pro* simo gostilničarje ;n druge, na katere se bodo dijaki obrnili, da jih kolikor megoče prijazno sprejmejo. V mlade duše se vsa* ka stvar močneje vtisne in nikomur ne mo* re biti v škodo, ako ta mladina spoznava svojo domovino od njene najboljše strani. mr— Nabavljalna zadruga državnih na> meščencev je bila ustanovljena šele lani v novembru in odbor je sedaj podal obračun o delu do 1. januarja t. 1., torej za delo približno poldrugega meseca. Kako hitro se je zadruga zasidrala v tukajšnje življenje in kako potrebna je bila, priča dejstvo, da je že v prvem mesecu krila vse ustanovitve* ne stroške, da šteje danes 84 članov in da ima že v času, ko je njena zaloga še mini« malna, mesečnega prometa do 30.000 Din. Ko se včlani v njej še ono uradništvo, ki stoji sedaj še skeptično ob strani, bo po* stali, zadruga najvažnejši faktor za reguli* ranje cen, ki so v Murski Soboti, osobito za nekatere predmete, izjemno visoke. mr— Akcija za Sokolski dom ie v toli* ko napredovala, da so načrti izdelani tudi v vseh podr onc^tih in se bodo razposlali te dni stavbenikom. Delo se bo oddalo v celoti najnižjemu ponudniku. mr— Dajte kolodvoru električno razsvet* l jav o. Da nimajo oni kolodvori električne razsvet';ave, kjer jc instalacija zvezana /. nesorazmerno visokimi stroški, je še neka* ko opravičljivo. Da pa je nimajo postaje kot Brežice ali pa Murska Sobota, kjer je potrebno samo par metrov žice. da se po« staja -riključi obsto;ečim 'ndom, je do* kument precejšnjega nerazumevanja stvar* nih ootreb. Res je prvi izdatek malo večji, todi je res potrebno misliti vedno !e na eno proračunsko leto? In efektivna škoda? Sodim, da bi zadnji vlom v postajno skla* dišče nc bil mn"oč, ako bi ves prostor osvetljevala močna obločnica. mr— Pevska šola. Vsaka vas ima že svoj mešani pevski zbor. le gospodarsko sredi« šče Prekmurja zanj menda šc ni dozorelo. I> kolsko društvo je dalo vendar hvale* vredno pobudo in drugi teden prične z dc* lom pevska šola. Pevsko teorijo bo podajal prof. Justin in v treh, štirih mesecih upa, da bo vzgojil toliko materijala, da bi se jeseni mogel sestaviti večji -evski zbor.. Udeležba bo najbrže zelo lepa. ker se je dosedaj priglasilo že preko trideset učen* cev. Iz Liatomera lj— Obrtno gibanje. V izdclovalnici po» kalic in sodavice v poslopju Kukovčcvih dc« dičev je te dni nov podjetnik pričel z obra* tom. Slaščičar Škrajnar preurejuje vogal« no sobo v hiši dr. Hajuha v svoj poslovni prostor, krojaško podjetje g. Jelovška pa se je preselilo v hišo g. Lentza. V hiši go* spoda Kikca si je uredil g. Prinčič svojo vrvarsko delavnico; vrvarja je naše mesto pogrešalo že dalj časa. Prej sta bila tu kar dva vrvarja, nekaj let sem pa nobeden. -*- Kako se vzgajajo sestre pcmoerJce Državna šola za sestre pomočnice v Za* grebu je razpisala natečaj za IX. kurz, ki se bo začel letos 1. septembra. Priglasiti se je treba do 27. junija. Kratko smo raz* pis že zabeležili, v naslednjem podajamo o šoli podrobnejše informacije: Šo!a za sestre pomočnice je zavod za vzgojo civilnih sester za zdravstveno*vzgoj* no in zdravstveno*zaščitno delo med naro« dom, bodisi v zvezi z zdravstvenimi zavo* di v mestu, bodisi v zdravstvenih domovih na deželi. Dolžnost sestre je, da navaja ljudstvo na zdrav, higijenski način življe* nja, da mu nudi prvo pomoč v nezgodi, da ga uči postopati z bolnikom v primeru bo* lezni in varovati zdravje enim, ki so za* radi razmer ali poklica zdravstveno ogro* ženi. Dolžnost sestre je torej, da spremija ljudstvo v zdravju in bolezni kot njegova svetovalka in učiteljica. Poklic sestre pomočnice ie eminentno ženski -roklic, ker vodi sestro med ljud« stvo, med vse one, ki potrebujejo sveta in pomoči. Mnogostranska in odgovorna služba sestre pa zahteva, da vstopijo v ta poklic samo one devejke, ki so popolnoma zdrave, zadosti resne, ki imajo voljo do dela in ljubezen do ljudstva. Šola traja 2 leti in se deli na teoretsko in raktično izobrazbo. V prvem letu se vrši praksa ob bolniški postelji, da si učen* ke nridobe vaje v negovanju bo!r:ka — ne* mogoče je namreč, da bi bila sestra dobra svetovalka v zdravstvenih vprašanjih, ako ne zna postopati z bolnikom; pogosto pa je potreba, da sestra tudi pokaže, kako se ravna z njim in to more samo, če je temu vešča. V drugem šolskem letu prakticiraio učenke v socijalno*higijenskih ustanovah; to so razni dispanzerji, zavodi za zaščito dece, šolske poliklinike — razen tega se uvajajo v zdravstveno delovanje na selu. Koncem dvoletnega tečaja se polagajo di* plomski izpiti, nakar se namestijo učenke po uradniškem zakonu kot sestre*pomoč* niče. Prve štiri mesece po začetku šole je pri* pravljalni tečaj, ki je obenem čas posku* šnje za učenke. Definitivno se sprejmejo po končanem pripravljalnem iznitu, ko so s svojim teoretskim znanjem, s svojim praktičnim delom in svojim obnašanjem dale neko garancijo, da so sposobne za se* strinski poklic. Pogoji za sprejem so naslednji: da je prosilka dovršila 18., a ni preko* račila 28. leta starosti. Izjema se dovoljuje pri učiteljicah z večletno prakso, toda tu* di v tem slučaju starost ne sme prekoračiti 32 let. Priloga: krstni list; da jc državljanka kraljevine SHS — od drugih se sprejemajo samo deklice sloven* ske ali srbo*hrvatske narodnosti iz okupi« ranih krajev. Priloga: domovnica; da je telesno in duševno popolnoma zdra« va. Priloga: zdravniško spričevalo; da je z uspehom končala vsaj 4 razrede višje dekliške ali srednje šole. Prednost imajo one z gimnazijsko maturo ali pri* pravnico. Prilega: zadnje šolsko spričevalo; da je moralno neoporečna. Priloga: nrav* stveno spričevalo; da je popolnoma vešča slovenskega ali srbo*hrvatskega jezika. Priloga: kratek, lastnoročno sestavljen življenjepis. Ako je prosilka po končani šoli bila doma ali v kaki službi, priloži še potrdilo poslodajalca ali občine, kje je živela in s čim se je pe* čala, odkar je izostala iz io!e. Lastnoročno napisane prošnje se pošljejo na naslov: Ravnateljstvo državne šole za sestre pomočnice v Zagrebu, Mlinarska ce* sta 12, in to najkasneje do 27. junija. Re* flektantinje se opozarjajo, da bodo pred lcšenjem prošenj pregledane po zdravniški komisiji v šoli za sestre. Za zdravniški pre* gled dobe pismeni poziv. Zdravniški pre* gledi se vrše po končanem natečaju v dru* gem tednu meseca julija. Vsaka, ki je sla* ba, ki boluje od kake bolezni ali ima kako organsko napako, se odkloni. Sprejete učen* ke stanujejo v šolskem internatu; izjemo* ma se dovoli, da učenka obiskuje šolo kot ekstemistka. Za popolno oskrbo in šola« nje plačajo učenke po 700 Din mesečna Revnejše učenke se sprejmejo za polovično ceno. Uniformo si nabavijo učenke same. Štipendijska mesta se razdele po zakliuče* nem pripravljalnem tečaju onim učenkam, ki so najrevnejše, a obenem najpridnejše-Rivnateliica šole je Slovenka gospa dr. Amalija Šimec. Iz življenja m Moderna dama - delo moških možganov in rok Kemija v vsakdanjem gospodinjstvu in modi Neki dovtipnež (Američan!) je dejal, da ni nobeno pretiravanje, če trdimo, da bi se morala moderna ženska za svojo telesno lepoto in za vsa svoja oblačila zahvaliti raziskovalnemu delu spojina, saj vsebuje v neškodljivi obliki strašni plin, ki je med vojno podavil na tisoče in tisoče človeških življenj — klor. Tekom dneva, če ne že zjutraj, na- Jutranja kopel, zajtrk, nekoliko telovadbe Nje prva pot zjutraj jo vede gotovo V kopalnico, kjer se posluži raznih električnih kopalnih priprav — ne da bi o njih seveda kaj vedela. Z vodo pomeša razne soli, ki naj ji napravijo kožo mehko in svežo. Redkokdaj se zaveda, da sestoje te soli večinoma iz čiste sode, ki so jo malo pobarvali in spartu-Tnirali. Potem vzame v roko kos mila, ki je zanjo samo milo. Samo kemik bi ji znal razložiti, iz česa to milo prav za prav sestoji in koliko tisočletnega truda je stalo, da so mu dali končno tisto estetično, vonjavo obliko, ki ga usposablja za uporabo v nežnih ročicah lepših polovic človeštva. Potem ko so soli in milo opravili svojo dolžnost — po zaslugi nalik kemičnih reakcij, ki jih more pojasniti samo strokovnjak s težkimi enačbami — pride na vrsto brisača, običajna brisača: toda koliko tisočletij in koliko premišljujočih moških možganov je bilo treba, da je dobila ta brisača svojo sedanjo obliko! Nato stopi naša junakinja, sveža kakor rosno jutro, v kuhinjo zajtrk pripravljat in česar je še treba za njeno in njene družine življenje. Pri tem se nikoli ne spomni, da bi zapela kemikom in inženjerjem veličasten slavospev za umno sestavljene snovi, ki so ji vsakdanje živilo. Celo sol, ki jo rabi pri kuhi, ni nič drugega nego umno očiščena kemična spojina in še prav zanimiva mož. Od prvega trenutka, ko zjutraj | pravi nekoliko vaj, da si ohrani vitko vstane, do tiste ure, ko spet leže, je linijo in morda se pri tem posluži kak-njeno življenje odvisno od kemikov in Snega valja za preganjanje tolšče ali Jmženjerjev. steznika, ki so ji ga pripravili iz dolo- čene drevesne vrste s pomočjo raznih kemičnih procesov. Najbolj preproste proste vaje povzročajo v telesu neke kemične procese, oziroma nastajanje nekih kemičnih snovi, ki jih je mogoče v laboratorijih umetno pridelovati in in-jicirati. Oblačilo, obuvalo, lepotila Tudi obleka moderne ženske zasluži nekaj pozornosti. Po mnogih tisočletjih je dospela današnja Eva ponovno do obleke svoje pramatere v raju — iz listja in vej. Danes si seveda ne nabira sama tega listja in teh vej, temveč prepušča moškim, da ji predelujejo sirovi-ne v tkanine, ki so finejše od same naravne svile. Isto je z obuvalom, ki ji ga moški pripravljajo iz kemično predelanega usnja. In sedaj razni pudri, parfemi, črtala, barvila za lase, umetna zobovja in prav tako umetne obrvi! Koliko dela, koliko truda po laboratorijih, nad kupi papirja, popisanega s skrivnostnimi formulami! Toda ženske nikoli ne vprašajo po tem, kako te stvari nastajajo, še nikoli se niso n. pr. vprašale, kateri čudni iznajd bi bi se morale zahvaliti za dejstvo, da jim kemično rdečilo na ustnicah ne izgine med jedjo ali med poljubljanjem. To so stvari, s katerimi si naj moški razbijajo glave — in si jih res razbijajo! Zakaj pa so si izmislili to čudno zahtevo, da morajo biti ženske ne samo tako lepe, kakršne jih je ustvarila narava, temveč še lepše?! »veta žanska Suzana« je ušla, kakor znano, mednje — a se je uštela po nerodnosti svojega ameriškega manažerja Paylea. Vendar je danes, zlasti v Ameriki in na Angleškem, velikansko število profesijonalcev, ki žive od tenisa, tega nekoč najbolj ekskluzivnega športa. Mnogi klubi plačujejo svojim trainerjem plačo, ki jim jo zavidajo ministri. Na razpolago so jim večinoma le po šest ur na dan, a v prostem času si lahko prislužijo še enkratno ministrsko gazo. Pogled na slikoviti Kremelj, kjer je Stalin pravkar izvojeval zmago nad svojimi nasprotniki, ki so mu v očeh evropske javnosti delali opasne preglavice Rekordne plače rekorderjev Pokfic trenerja v Ameriki in na Angleškem — Idealizem in realnost — Plavač in njegova zaročenka Težko bi bilo dobiti med poklici še kasnega, ki bi donašal svojemu izvrševalcu tako horendno lepe vsote in na razmeroma tako hiter način, kakor poklic svetovnega boksarskega mojstra. V povojnih letih smo doživeli več prvenstvenih boksarskih matehev. pri katerih so poročali listi o sto tisočih »zaslužka« celo za premagance in kaj šele za zmagalce! Vendar so tudi druge športne panoge, zlasti profesijonalne, svojim šampijonom zelo dobičkanosne. Dober trainer za lahko atletiko ali plavalni snort zasluži v Ameriki in na Angleškem letno najmanj 1500 funtov šterlingov brez postranskih zaslužkov, ki mu do-našajo čestokrat še lepše denarce. Ni nič čudnega, da presedlava potem vedno več znamenitih »amaterjev« v vrste izrazitih profesijonalcev. Amaterstvo je pogostoma sploh krinka, pod katero se skriva obraz pravega profesijonalstva. V najnovejšem času sta uskočila med profesijonalce n. pr. Joe Ray, eden najboljših ameriških tekačev, in E1 Quafi, francoski zmagovalec v maratonskem teku na olimpijadi v Amsterdamu. Posebno lahka atletika in plavanje podpirata tajni profesiionalizem. »Dragi« Nurml. Ameriški uspehi na olimpijadah gredo dober del na rovaš zelo širokoprsnega umrevanja pojma »amaterstvo«. Mnogokrat pošiljajo v Ameriki atlete, ki obetajo velike uspehe, celo leto pred olim-pijado — seveda ne na njihove stroške — kamorkoli v samoto, da se vzgojijo za zmago pod vodstvom izkušenih trainerjev. Ko postanejo potem svetovne veličine, jim je pot odprta za turneje po vseh deželah sveta in takrat zahtevajo honorarje, pred katerimi se nam, navadnim Zemljanom, kar omotica dela. Primer takšnega profesijonalnega amaterja je bil n. pr. znameniti tekač Pad-dock. čigar zaslužki so bili takšni, da se je zdelo celo lahkoatletski zvezi ameriške Unije preneumno in ga je na zadnje diskvalificirala. Zadeva z Nur-mijem pa je še vsem v spominu. Cez noč se je uvrstil med profesijonalce, dal si je izplačati 10 000 dolarjev na roko in velel idealizmu: »Zbogom!« Plavalni mojster in njegova zaročenka. Primerov, ki dišijo po Paddockovih »amaterskih« praktikah, bi našteli lahko še dosti in ne samo za Ameriko. Eden izmed najbolj znanih neoficijakih profesijonalcev je n. pr. švedski piavač Arne Borg. Borg ima navado, da jemlje na svoja potovanja tudi zaročenko s seboj, tako da morajo aranžerji njegovih »gostovanj« plačevati vse stroške za dve osebi — seveda za prvorazredno potovanje, prvovrstne hotele itd. Borg se je pred nekoliko meseci na ta način odpravil na Japonsko, odkoder obišče Kitajsko, Oceanijo, Južno Afriko in Ameriko, tako da se vrne na Švedsko šele čez kako poldrugo ieto. Plavalna umetnost mu torej dobro nese. A ne samo njemu. O tem bi vedeli marsikaj povedati najrazličnejši šampijoni, ki so v zadnjih letih plavali čez Rokavski preliv. V Ameriki so se pri zadnjem maratonskem plavanju tepli za nagrado 40.000 dolarjev, ki jo je razpisal »kralj žvečilnega gumija« Wrighthy. Tudi »beli šport« redi, dokaz vedno večje število amaterskih tenisarjev, ki prestopajo med profesijonalce. Celo svetovna mojsterica. »bo- Ta mož ie star 106 let, VALENTIN SMITH pisc' se in živi v Straffordshiteu Hišni posestnik -podnajemnik v lastni hiši V nekem industrijskem kraju gornje avstrijske pokrajine si je kupil neki tovarniški delavec hišico. Mislil je, da se mu bo stanovalec umaknil, ali ta se je ubranil izselitve pod uradno zašči« to najemnikov. Lastnik je nato potr« kal na dobro srce najemnika, in ga prosil, naj mu prepusti podstrešje za bivanje. Napravila sta pogodbo: Na« jemnik prepušča prostovoljno in začas« no k stanovanju spadajoče podstrešje lastniku hiše za nedoločen čas. Podna« jemnik (lastnik hiše) plača za porabo podstrešja najemniku na teden 16 Din. Ako bi najemnik podstrešje zopet ra« bil zase. se mora podnajemnik takoj izseliti. V podstrešju ne sme biti peči in se ne sme kuriti. Podnajemnik — lastnik hiše ima ženo in štiri otroke... K tej groteski obstoječega najemnin« skega varstva ni potreba nobenega ko« mentarja! Mcrfii, kokain in ženske Našim čitateljem je nemara še v snominu nedavna smrt mladega ma« džarskega barona Kbvesza, katero je zabeležil tudi naš list. Vzroki smrti so bili zelo nejasni, zato je oblast odre« dila preiskavo, ki je rodila senzacijo« na'ne rezultate. Kovesz je živel od si« jajno idoče trafike svoje matere. Ker je imel vsega v izobil ju, se je živi je« nja kmalu naveličal. Vrgel se je na ko« kain in je popolnoma zapadel temu strašnemi strupu. Prirejal je v stano« vanju svojih prijateljic orgije in ena takšnih zabav ga je pobrala. Ko se je nasitil žensk in ženske njega, so ga od« nesli v prostor, kjer je ležal omamljen več ur na kamenitih tleh in na prepi« hu, tako da je dobil pljučnico. Prepe« liali so ga domov, kjer je podlegel bo« lezni. Način njegove smrti je narav« nost značilen za nivo takozvane bolj« še družbe v velikem mestu. odo proti sivim lasem! Zak. zašt. odseka pod št. Ne barva, temveč vTača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Odobrena od zdravstvenega 1793—20. kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Duga ulica 32. Lekarnam, drogerijam, parfumeriiam. brivnicam in trgovinam mešanega blaga damo v komisijo. Kralj Zogu se pokatoličani? Iz Carigrada javljajo, da se je itali« janski državni tajnik Grandi, ki se je pred kratkim mudii v Albaniji po na« ročilu ministrskega predsednika Mus« solinija, razgovarjal z albanskim kra« jem tudi o pripravah za poroko z ita« lijansko princeso. Baje je bil dosežen sporazum, po ka« terem se je kralj Zogu odločil presto« piti v rimsko«katoliško cerkev. nak;ir bi bile odstranjene ovire za rodbinsko zvezo z italijansko vladarsko hišo. Tu« di papež je menda že pristal na ta po« ročni načrt, in sicer iz istih verskih razlogov, kakor se je uprl poroki itali« janske princese z bolgarskim kraljem. Poročajo celo, da je stvar v toliko per« fektna. da se pripelje iz Rima v Tira« no kardinal in da bo kralj Zogu v al« banski prestolici sezidal veliko kato« liško cerkev. Krasin ni bil boljševik Žena bivšega sovjetskega komisarja in poslanika v Londonu Krasina, je na« pisala in publicirala knjigo spominov, kateri je napisal uvod za angleško jav« nost nekdanji premijer Uvod George. V razgovoru z angleškimi novinarji je ga Krasinova podala izjavo, da ji no« če sovjetska vlada izplačevati nikake pokojnine, in sicer zategadel j, ker se ni hotela pokoriti njeni volji, da bi se vr= nila v Rusijo. Dama je porabila to pri« liko za razkritje, da njen mož ni bil noben boljševik, ampak čisto navaden patrijot. ki je služil domovini, ker ie bil prepričan, da se mora Rusija tudi pod sovjetskim režimom obnoviti. »Polkovnik Barker« — devet mesecev ječe Londonsko sodišče je izreklo obsod« bo nad znano pustolovko Lilijano Smi« thovo, k' je stala na enem vodilnih mest angleškega fašističnega gibanja in se je izdajala za polkovnika. V tem činu je celo peljala pred oltar hčer ne« kega provincijalnega lekarnarja, ki ni vedela, da sc je zvezala s premeteno liciso. Obtožnica državnega pravdnika je očitala Smithovi intelektualno po« tvorbo dokumento/ v registru za za« konce. Sodnik, ki je razglasil razsodbo, ie dejal, da je Smithova lažnica in ne« moralna pustolovka in da ji je bila odmerjena tako nizka kazen samo za« radi tega, ker doslej še ni bila kazno« vana. i gremo radi spat'4 Ko pride čas, da gre deca v posteljo, nastane če>ioreži na ribe Znani so veliki pajki iz Južne Ame» rike. ki napadajo tudi ptice. Pajk, kj lovi ribe. pa živi v srednji Afriki. Ni baš velik, ali močan je. Poišče si pri« meren prostor na obrežju in se pod« pre z zadnjimi kraki, da počiva na vo« di čisto mirno, sprednio pa raztegne na vodi Ko se mu približa neprevidna riba. skoči nanjo, io zagrabi z vso si« lo in hitro tira na kopno. Ribica pogi» ne in pajk jo nnie leno v miru. Juridični doktorat na Madžarskem Madžarski naučni minister ^rrf Kle? belsberg pripravila nov študijski red za iuridično fakulteto, na kiteri se bo učna doba podn'jš?>la od štirih na per let. Po dovršenih študijah dobe sluša« telii diplomo, ki jih bo usposobliala za vsako uradno mesto. Doktorat iim ne bo več potreben in tudi za advokatski ali sodniški pokbe jim bo zadostoval običajen izpit. Doktorski čin bo od« slej potreben le za izvrševanje profe« sure na vseučiliščih. Kupujte „Zvezdanko"! V Urejuje dr. Milan Vidmar Šahovsko življenje naše kraljevine je dokaj živo in jakih igralcev imamo dovoli. V zadnjem mesecu sem obiskal krožke mariborskih, zagrebških in beograjskih šahistov, m eril sem se. da brez težave zdržimo konkurenco drugih držav, da pa organizacija šahovskega življenja tii na višku. V mislih imam predvsem naš jugoslovenski Savez. ki sc je ustanovil takoi po uje-ihnienju Srbov, Hrvatov in Slovencev. Savez. k: je dovršil veliko koristnega, Savez, čigar neaktivni predsednik sem že 9 let. ^di se mi, da ie nujno potrebno, poživiti našo šahovsko zvezo. Notranja nasprotstva morajo zginiti. Imel sem kot predsednik večkrat mučen posel posredovanja med različnimi nazirsnii in različnimi ambicijami. Toda vse to. važno kot ie. zahteva predsednika. ki ima ne samo ugleda, temveč tudi časa dovoli. Več let že iščem pravega predsednika na-še vrhovne šahovske organizacije, da mn predam posle, ki jih sam opravljati ne moreni. V tem stremljenju bi me morala podpirati vsa naša šahovska javnost. Naša zveza trpi ne samo vsled notranjih sporov, temveč tudi. ker taktično predsednika nima. Šahovsko življenje gre med tem svoio pot. Mariborski šahovski klub je organiziral re-vanšno tekmo z Avstrijci v Gradcu. Te tekme se siccr udeleži predsednik šahovske zveze jugoslovenske. toda v resnici zveza prireditve sploh ne upošteva. V Mariboru s. pripravl.i; pn i jugosiu venski turnir večjega stila, 'ki nai se vrši v Rogaški Slatini. Merodajni krogi kažejo veliko smisla za projekt in njih izdatna pomoč ni izključena. Popolno zaupanje imam v mariborski šahovski klub, ki ie še vedno dovršil dostojno iti uspešno, kar je vzel v roke. Tudi brez sodelovanja Saveza bi turnir v Slatini uspel, upam pa vendar, da ob še; priliki Maribor ne bo ostal osamljen. Če zasluži kak šahovski klub podporo in sodelovanje Saveza, zasluži to mariborski klub sigurno. V Beogradu se misli na tekmo med g. B. Kostičem in med menoj za prvenstvo kraljevine. Tekma nai bi se vršila proti koncu leta in zanimanja za to tekmo bi bilo dovolj. Zdi se mi vredno, da o stvari spregovorim nekaj besed, že zaradi tega, ker se je o nji že dosti pisalo. Savez že dolgo misli na jugoslov. mojstrski turnir. Od početka ie bilo nameravano, prvo nagrado takega turnirja zvezati z namečkom titula prvaka države. Toda tej nameri sem se odločno uprl in tudi g. B. Kostič z njo ni bil zadovoljen. Mnenja sem. da mi za prvenstvo države ni treba igrati na malih domačitj turnirjih, ker sem to prvenstvo že zdavnai dobil na svetovnih turnirjih. Zdi se mi tudi, da bi bilo čudno, če bi kdo postal naš državni prvak samo zato. ker bi se jaz sam turnirja ne udeležil. Ta možnost pa je važna. Odkrito priznam da mi je težko udeležiti se turnirja, na katerem bi srečal samo jugoslovenske mojstre. Tistih par tednov, k; iih v letu s težavo morem odmeriti šahu, moram izrabiti za svetovne turnirje. Borbe z velemojstri so mi čisto drug užitek, kot igre z našimi mojstri, čeprav moram priznavati njihovo visoko kvalifikacijo. Zdi se mi tudi, da ie važnejše za nas vse, č: grem na turnirje v inozemstvo, kot da branim svoje prvenstvo doma. Za ugled države so šahovski uspehi njenih reprezentan-tov sigurno skoro brez pomena. Toda vsaka malenkost je dobro izrabljena v propagandi za nas važna. Akumulirane malenkosti pa v teku let vseeno dajo nekaj. Če po vsem tem ne morem obljubljati svoje udeležbe na domačih turnirjih, ne more biti v zvezi s takimi prireditvami tudi govora o prvenstvu države. Tudi svetovno prvenstva se koncem koncev ne doigra na turnirjih. Zavedam pa se dolžnosti, ki io ima v širši obliki prvak sveta, da se odzovem izzivu kandidata za prvenstvo iti igram z njim odločujočo tekmo Pri tem moram zahtevati, da imam varnost pred nesmiselnimi izzivanji. Tekma se more in mora igrati pod finančnimi bremeni, ki jih prenese le oni, ki ima res upanje tia zmago. Predlagal sem že, da naj veljajo za dvoboje, ki odločujejo o prvenstvu države ista pravila, kot za dvoboje za prvenstvo sveta, finančna bremena pa naj se znižajo na de-setiuko onih, k: so predvidena za tekme svetovnega prvenstva. Ta predlog ie popol- J. P. Balle: Tajna misija Bil sem že več let v službi amsterdamske draguljarske tvrdke »Harmsen A a i der Toorn«. Ker sem izvrševal svoj posel natačno in vestno, sem napravil fepo karijero. Dohodki so se mi avtomatično množili. Zaupanje mojih šefov pa se ie kazalo še v nečem drugem: pošiljali so me na potovanja po svetu v najvažnejših zadevah. Prva moja naloga te vrste se ie pokazala v tem. da so me poslali v Pariz z dragocenimi demanti. ki so jih obrusili v našem podjetju. Dragulji so bili vredni več kot sto-tisoč frankov. Razume se torej, da so mi priporočili največjo opreznost. Posebno so m: zabičili, naj nikomur ne pripovedujem o svoji misiji. Iz istega vzroka ni nihče vedel, da odpotujem in kam grem. Na osrednji postaji sem vstopil v pa-riški vlak. Kakor hitro sem bil v vozu, me ie navdala zavest, da sem zelo važen človek. Menda n: treba omeniti, da sem bil silim ponosen na nalogo, ki mi je bila poverjena. In prav to je bilo najbrže vzrok, da se me je lotila neka čudna nervoznost, ki se je nikakor nisem mo- noma v redu in v večji formi ie svoje izkušnje že prestal. G. Kostič, ki je dosti razburjal našo šahovsko javnost večkrat tudi v formah, ki niso bile neoporečne, ima po mojem predlogu odprto pot do časti, ki mu je očividno zelo na srcu. Če mu naš Savez ugladi pot, bom tega vesel. Ni izključeno, da bo našel financijelno pomoč, ki jo rabi. Tudi Bogoljubov se trudi v slični stvari, da doseže prvaka sveta v dvoboju. Kot vsak prvak, imam po polni pravici ugodnost, da lahko mirno čakam na napad! G. Kostič ie svoj čas mislil, da ima na razpolago tudi primitivneišo pot ter da lahko s članki v šahovskih listih, da celo v dnevnikih, pridobiva pristaše, ki so voljni priznavati mu prvenstvo brez boia. Uveriti se ie moral pač. da je vsak tak poskus brezploden. To ie jasno tudi beograjskim šalii-stom, ki bi radi priredili v pravi formi tekmo. Vse to kaže. kako potrebna bi bila reorganizacija našega Saveza. Sloga ie predpogoj, rivalitete glavnih klubov so ii največja ovira. Pravi predsednik Saveza. mož zaupanja šahovskih naših središč, mož energije iti zadostnega prostega časa, bi po mojem mnenju, prepotrebno reorganizacijo mogel zelo lepo dovršiti. Pozabiti slednjič ne smemo, da smo inozemstvu že dolžni vsaj en velik mednarodni turnir. Bil bi prvi na Balkanu in ugledu naše države bi zelo. zelo koristil. .Mislim, da bj naša prestolica morala to častno nalogo vzeti energično v roke. Mislim tudi, da bi državna pomoč ne smela izostati. Vel;kega turnirja v Beogradu bi se moral udeležiti. To ne bi bila moja dolžnost, ker sem predsednik Saveza, temveč ker sem prvak države, ker moram skrbeti za to, da je jugoslovensko ime zastopano po možnosti na velikih svetovnih turniriih, da pa mora biti zastopano na velikem turnirju naše prestolnice. V Beogradu sem opazil velik napredek šahovskega življenja. Prestolnica se vobče rapidno razviia in šahovski krogi so razvoja deležni. Nazadnje bo vseeno neizbežno, da Savez dobi svoie centralno mesto v samem Beogradu. Da ima Zagreb veliko zaslug za naš šah, je znano. Da Zagreb s trajnim uspehom velikega jugoslovenskega saveza voditi ne more, ie pokazal razvoj zadnjih let. Predsednik, ki živi v Ljubljani, pa je tudi iz teh, pravkar navedenih razlogov nemogoč. Spioh kaže stara izkušnja, da ie pogrešno postaviti na čelo šahovskih zvez velike šahovske mojstre. Vsi predsedniki evropskih šahovskih zvez so razmeroma pohlevni ša. hovski igralci. Zanimanje za nehvaležni administrativni posel, je glavna potrebna lastnost pravega predsednika. Upam, da teh vrstic nisem napisal zarnanj. Vodila me je iskrena želaa, koristiti razvoju našega šahovskega življenja. Odkrito sem opozoril na nedostatke in srečen bom, če se bom mogel umakniti pravemu možu na mesto, ki mi je prisojeno, na mesto prvobori-telja jugoslovenskega na velikih mednarodnih tekmah. Kino Pismo iz Hollywooda HoIlywood, sredi aprila 1929. V Hollyvvoodu Je nekaj režiserjev, ki se tako zelo vžive v svoje delo, da pri tem pozabijo na vse. Pri tem tvegajo svoj sloves, imovino in poslovne zveze, si zapravijo prijatelje in žrtvujejo celo svoje zdravie, samo da ustvarijo mojstrovino. Da navedem samo en vzgled: Ko se je VVilliam \Vellman s snemanja eksterjerjev za film »Wings« vrnil v svoj atelje, je bi! zgolj fizična razbitina. Shujšal je za 20 funtov in je bil tako razdražljiv, da niti njegova žena ni smela ž njim govoriti in da ni mogel več spati ko tri ure na dan. Od takrat mi je večkrat dejal: »Niti za milijon dolarjev bi se tega dela ne lotil vnovič.« Drugi neutrudljivi delavec je Ernst Lu-bitseh. Opazoval sem ga nekoč nekegn večera v Paramountovem ateljeju, ko ie snemal scene mas za film »Patriiot«, v katerem ie igral Emil Jannings blaznega ruskega carja Pavla. Ogromna scena — več kot 500 kvadratnih metrov - je predstavljala trg pred palačo Sv. Mihaela okoli leta 1800. Tisto noč je bilo zaposlenih več kot tisoč kmetov in vojakov in tri sto gardistov. Pravcata armada elektrotehnikov, ki so zasedli vsa bližnja poslopja, so razsvetlili ves prostor, da je bilo svetlo kakor po dnevi. Gigantske obločnice so pele. liudje so vpili gel otresti. Zelo sem se čudil, tem bolj. ker sem bil vedno hladnokrven. Domisli! sem se da potujem ponoči in da sem najbrže zaradi tega nemirnejši. Zdaj pa zdaj sem se potipal za žep suknje, da bi se uveril. če je zavoj še tam, kamor sem ga bil postavil. Bil je na svojem mestu. Med vožnjo sem začel opazovati sopotnike, da bi videl, ali ni med njimi kakega sumljivega človeka. Čeprav je bilo moje potovanje neznano vsem razen mojih šefov, se lahko na poti marsikaj pripeti. Treba je biti oprezen ,sem si rekel. Prišli so klicat v vagon-restorant. Oho. sem dejal sam pri sebi, zdaj velja še posebno paziti! Šel setn. Ljudje, ki so sedeli za mizami, so bili na oko vsi dostojni in pošteni. Razen enega; neka.i miz pred menoj je sedel rejen gospod z dvojnim podbradkom, ki se mi je videl že od vsega početika sumljiv. čutil sem, kako upira pogled vame. Kadarkoli pa sem ga hotel s pogledom zavrniti, se mi ie pravočasno umaknil. Pogledal je v tla ali pa v stran. Niegovi Dogledi so mi postajali čedalje bolj neprijetni. Skušal sem iih usmeriti drugam, pa se mi ni posrečilo. Na- in nad vsem tem je stal majhen, debel mož. ki je z bataljonom kamer nervozno hodil gor in dol — Ernest Lubitsch! Niti enkrat ni povzdignil glasu, vendar so ga vsi vsepovsod sijajno razumeli. Zato ie skrbel sistem zvočnikov. Bilo je že skoro jutro, ko sem zapustil atelje, in mrazilo me ie, čeprav sem popil nešteto skodelic črne kave. In Lubitsch je še zmerom hodil med kamerami sem in tja. tja in sem. Vso noč ni niti trenutek stal pri miru! Niti enkrat niti za za trenutek sedel na stol! * Nedavno tega so dognali, da ima Člara Bovvova, kakor večina drugih filmski!] zvezd svojo posebno vražo: ona namreč vselej vztraja na tem, da prvi suetek vsakega njenega novega filma ne sme biti ve-lesnetek, ampak običajna scena. Nancv Carrollova ki igra poleg Charlesa Rogersa glavno vlogo v filmu »Trikratna poroka*, pa ima v svojem kovčegu za šminkanje vedno belo kunčevo šapico. * Poročno oznanilo: John Monk Saunders. avtor filma »Wings« in Fay Wrayeva, poleg Janriingsa glavna junakinja filma »The King of Soho« in Stroheimove »Poročne koračnice«, sta najnovejši hollywodski zakonski par. * Pole Negri najnovejši film za Parainount »Igralkine ljubavne prigode* popisuje življenje velike francoske tragedke Rachel Ha se je pripravila za to vlogo, je madame Negri odpotovala za nekaj mesecev v Francijo, kjer je pretaknila vse deželne in gledališke arhive, da ie dobila podatkov o tej igralki. Intervjuvala je tudi več liudi, ki so Rachelovo osebno poznali, in si je tako nabavila nekaj Rachelinih oblek, ki so jih potem nalašča za ta film kar najverneje kopirali. Produciranje smeha je za poklicnega komika izredno resna naloga, ki nikakor ni tako slaba, kakor bi utegnil soditi neveščak Da spravi svoj humor na poslovno podlago, kakor bi moral ravnati vsak resen umet.vk, ie Harold Llo.vd izumil »srneliograf«, ki natančno registrira animirano razpoloženje, ki ga povzročajo njegove veseloigre. »Sme-hograf« ie, kakor že ime naznaču.ie, nekaka razvidnica za merjenje raznih vrst in stopenj smeha kakor hihitanja, pridušenega smeha, bučnega smeha, grohota in vriska. S pomočjo »smehografa«, svinčnika in sekund, ne ure je moči prestreči in registrirati učinek sleherne humorističue domislice aa občinstvo. Lloyd je svoj »smehograft prv;č preizkusil na veseloigri »Harold ima sraolo< ki jo je dvanajstkrat predvajal raziičnemu gledalstvu. Potlej so razvidnico vrnili v atelje, proučili rezultate in poiskali v filmu najučinkovi tejša mesta ter tudi oni mesia, k." so žela manj smeha, nakar so film docela preuredili. * Ameriška akademija za znanost in umetn -e pismo po filmski slavi hrepeneče duše iz Kanade: Zelo spoštovani gospod Paramdur.:! Pišem v imenu svojega partnerja in sebe. Ali bi naju hoteli namesti';: pri filmu? Midva sva porabna za vic. laz sem kriminalni agent, moj partne" pa je detektiv. Zmožna sva vseh vrst v'os in vas zato prosiva, da nama dasfe priliko, da se izkaževa. Zadovoiii.a bi se z vsako plačo. Prosim oprostite pisavo, ker se mi zelo mudi. Družba Paramount me je nap ros:'a. naj gospoda zagotovim, da mu ie odpuščeno! * George Bancroft nikakor ni babiev^ren igralec, vendar po vsem resno trdi, da je torek njegov srečni dan, zakai vse važne stvari so se mu dogodile ta dan. Ne samo. da je bil rojen v torek in da se ie v torek poročil — tudi v Hollywood je prišel ua torkov dan. Svojo prvo filmsko pogodbo je takisto podpisal na torek in pojedina v proslavo proglasitve za zvezdnika ie bila pnv tako v torek. Čudno dovolj, da ie imel svojo prvo veliko pogodbo podpisati v ponedeljek, toda ko ie tisti dan prišel v atelje, je zvedel, da ie zadeva preložena na diUgi dan. In zato ie razumljivo, da mu je torek srečni dan. Bancroft ie bil. preden je prišel k filmu. posled so me tako razdražili. da sem se z vso duševno silo zamislil v neko drugo stvar. Posrečilo se mi je popolnoma. Meni nasproti je sedel dobro oblečen gospod. Iskal sem prilike, da bi navezal z njim stike in začel razgovor. Ponudil sem mu solnico. on se mi je zahvalil za uslugo in že nama je stekla beseda. Mož je bil inteligent. Iz razgovora sem doznal, da je mnogo potoval, mnogo videl in izkusil. Čas tiama je tako naglo mineval, da sem pozabil na vse okoli sebe. Na gospoda z dvojnim pod-bradikom sem še ceb pozabil. Okolu enajstih sem se poslovil in odšel v spalni vagon, da ležem k počitku. Rezerviral sem si obe postelji, da ne bi doživel ponoči kakega presenečenja. Amipak glej nesrečo! Čim sem se začutil samega, se me je spet polotil nemir. Hitro sem se slekel in skril zavojček z demanti pod zglavje. Nato sem legel, uverjen. da zaradi tajne misije, ki mi je naložena, ne bom mogel zaspati. Uštel sem se. K^jti jedva sem legel, re m.i je priplul spanec na oči. Zaspal sem globoko spanje. Vendar ne pravim prav, če rečetn spanec: zakaj to. kar sem doživljal v spanju, je bila resnična mora. K priobčenim nagradnim pesmicam smo prejeli do danes ž& precejšnje število posrečenih ilustracij. Obdarovani so bili do sedaj sledeči zg.: Marica Počivalšek. Krško, Lojze Perko, Stari trs in Hugo Kern, Trbovlje. AV, de/o mladi risarji t znati gledališki igralec. Nekoč mi je pravil, da je bil, ko ie prvič poskusil priti k liimu. zavrnjen, češ da je prevelik — - amreč 188 cm. Pozneje pa je pri tifanu prišla doba velikih mož in tako je po vzgledu mnogih drugih tudi on obrnil hrbet gledališču iu se ves posvetil filmu. (^adlo® Izvleček iz programov: LJUBLJANA (57/m 4 kvv), ZAGREB (309 m 0.7 kvv), PRAGA 349 m 5 kvv), BRNO (441 m 3 kvv). VARŠAVA (1111 m 10 kvv). BERLIN (484 m 4 kvv). FRANKFURT (428 m 4 kvv), LANGENBERG (469 m 20 kvv). STUTTGART (380 m 4 kvv). DUNAJ (517 m 15 kw). LONDON (Daventry K>04m 25 kvv) RIM (448 m 12 kvv), BUDIMPFŠTA (558 m 20 kvv). STOCKHOLM (Motala 13S0m 30 kvv) Ponedeljek. 29. aprila. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Borzne vesti. — 17: Koncert radio - orkestra. — 18.30: češčina. — 19: Francoščina. _ 19.30: Rak maternice (ga. dr. Soss). — 20: Recitacije gosp. Ivo Zorca. — 20.30: Večer nordijske glasbe II., izvaja radio - orkester. Vmes poje ga. Jerman. — 22. Poročila in napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Budimpešte. — 23: Poskusni prenos iz Varšave. — BEOGRAD 12: Napoved časa in reproducirana glasba. — '20.30: Gospodarske in borzne vesti. — 12.43: Radio - kvartet. — 13.15: Poročila. — 20.30: Koncert komorne glasbe (Beethoven). — 21.25: Poročila. — 22: Srbski velikonočni običaji. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. _ 19.05: Prenos iz Bratislave: slovaške narodne pesmi. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Budimpešte. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Slovaške narodne pesmi. — 20.30: Prenos koncerta iz Budimpešte. — VARŠAVA 15.50: Reproducirana glasba. — 17.55: Koncert lahke godbe. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Budimpešte. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 20: Italijanske arije. — 20.30: Mednarodni koncert iz Budimpešte. — Koncert godbe za ples. — BERLIN 17: Popoldanski koncert lahke godbe. — 20: Zabaven večer. _ 20.30: Mednarodni koncert iz Budimpešte. — Lahka godba. — FRANKFURT 16.35: Koncert operne glasbe. _ 20: Godba za radio: Kurt WeilIov ^Berlinski Requiem». — 20-30: Prenos programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.45: Koncert na citre. — 20: Nemške narodne pesmi. — 20.30: Pesniški večer. — STUTTGART 16.:«: Prenos koncerta iz Franklurta. — 20: Prenos programa iz Frankfurla. — 20.30: Operetni večer. _ BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert terceta. — 17.40: Koncert ciganske godbe. — 20.30: Mednarodni koncert madžarske glasbe. (Orkester in zbor madžarske kralj, opere ter solisti.) — Lahka godba. — TOULOUSE 20.30: Koncert voj. godbe. _ 21: Oporni večer. — 21.45: Godba za ples. — LONDON 19.45: Mešan večer. _ 20.40: VVagner-jeva opera >Trislan in Isoldac TI. dejanje. —22.25: Pevski in klavirski koncert. — STOCKHOLM 18.30: Koncert lahke godbe. _ 20.15: Koncert pevskega zbora. Torek. 30. aprila. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Borzne vesti. — 17: Koncert radio - orkestra. — 18: Zgodovina Slovencev. — 18.30: Zur Gegenstandtheorie der Personlichkeit (prof. dr. \Veber). — 19: Nemščina. — 19.30: Naše sosednje države. Avstrija, prirodne razmere (dr. Bohinjec). — 2o:Niccodemi -Zora, dan. noč-, izvajajo člani Narodnega gledališča. — 21: Radio - orkester. — 22: Poročila in napoved časa. — 22.15: Prenos inozemskih postaj. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17: Popoldanski konvcert radio - kvarteta. — 20.03: Prenos opere z Dunaja. — 20.30: Poročila. — BEOGRAD 12: Napoved časa in reproducirana glasba. — 12.30: Gospodarske in borzne vesti. — 13.15: Poročila. — 20.20: Večerni koncert radio - kvarteta. — 21.25: Poročila. — 21.35: Recitacije in klavirski koncert. _ PRAGA: 16.30: Popoldanski koncert. — 19.30: J. Straussova opereta »V ilSU- V glavi so se mi utrinjale najrazličnejše prikazni. Sanjalo se mi je, da odpira tisti tolščak z dvojnim podibradkom vrata mojega kupeja in da vdira k meni Oprezno me je ogledoval z vsake strani posebej in vseh strani skupaj. Prodiral ie vame s svojimi ostrimi očmi in okrog usten mu je igral ciničen nasmeh. Poskušal sem se dvigniti — pa ni šlo. Skušal sem odpreti usta — zaman. Bilo je. kakor da so me tajne sile prikovale na ležišče. Ves ta čas pa se mi je bližal sopotnik s svojimi velikimi, dolgimi kosmatimi rokami, ki so segale pod moje zglavje — in je izpod njega potegnil zavojček z dijamanti. Potem je ta dolga, kosmata roka otipala moj vrat. Začela me ie daviti. Kriknil sem in se vzravnal kakor šine blisk... In sem se zdramil. Tedajci sem sooznal, da .ie moj sen napol resnica. Tik sta se dva moža v borbi premetavala po tleh. Zazvenelo je nekaj kovinastega in eden izmed dvojice, ki se je še malo prej valjala v kupeju, je ležal z okovanimi zapestji na dnu. Skloni sem se. da bi mm pogledal v obraz — tisti, ki ie bil vstal, ie bil zoprni gospod z dvojnim podbradkom. Gospod pa, ki sem se z njim razgovar- ZidcziiHto Chino-vina povzroča izvrsten tek. pojačuje živce, popravlja kri ter se rekoiiralescciitom in sia-bukrvuiiu od zdravniških autorilet zelo priporoča. Jxhorni oCus. Čez 10.000 zdravniških priznanj. Dobi se po vseh lekarnah. 322J novac. — 22.20: Koncert lahke godbe. — BRNO 19.30: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 17.55: Popoldanski koncert orkestra. — 19.30: Prenos iz gledališča v Poznanju: Čajkovskega opera »Mazepac. — Prem« inozemskih postaj. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 17.25: Glasbeni program za deco. — 20.05: Ofienbacbova romantična opera rZlatari iz Toledai. — BERLIN 17: Orkestralni koncert lahke godbe. — 20: MillSckerjeva opera >Die sieben Schvvaben— FRANKFURT 17: Koncert orkestra in solistov. — 20: Koncert Bachove glasbe. — Koncert godbe na pihala. — LANGENBERG 17: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 20.15: Dramski večer: >Oedi-pusr. — STUTTGART 16.15: Koncert Dvora-kove glasbe. — 20: Prenos koncerta iz Frankfurta. — Moderni »šlagerik. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 12: Koncert vojaške godbe. — 17.40: Madžarske pesmi. — 19.30: Prenos iz madžarske kr. opere. — Koncert ciganske godbe. — TOULOUSE 20.30: Simfoničen koncert. — 21.15: Pevski večer. _ LONDON 19.45: Koncert komorne glasbe. — 21.50: Koncertni večer. — 22.50: Godba za ples. — STOCKHOLM 1S.30: Koncert švedske glasbe. — 19.45: Mešani zbor poje švedske narodne pesmi. — 20.30: Proslava pomladi. _ 22: Starejša in moderna godba za ples. Sreda. 1. maja. LJUBLJANA. — Opoldanski program odpade. — 17: Koncert radio - orkestra. — 18: Pravljice, pisatelj Milčinski. — 1S.30: lz rastlinstva (ga. dr. Piskernik). — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Zgodovina Slovencev (prof. Kranjec). — 20: Večer nordijske glasbe III., izvaja radio - kvartet. — 22: Poročila in napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17.30: Po|>o]danski koncert lahke godbe. — 19.45: Dvoraku v spomin. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — 22.10: Reproducirana glasba. — BEOGRAD 12: Napoved časa in reproducirana glasba. — 12.30: Gospodarske in borzne vesti. — 12.45: Radio - kvartet. — 13.15: Poročila.__17.40: Živojnovifeva drama »Staniča^. — 19.55: Havdn: >Sedem Kristusovih besed;. — PRAGA 16.30: Koncert godbe na pihala. — 18.30: Zborovski koncert ?Tipo-grafije«. — 20.: Simfoničen koncert češke filharmonije: skladbe A. Dvoraka. _ 22.20: Prenos koncerta iz Brna. — BRNO 16.30: Koncert iz Prage. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — 22.20: Koncert vojaške godbe. —VARŠAVA 15.50: Reproducirana glasba. — 17.25: Popoldanski koncert. _ 20.15: Koncert lahke godbe. _ 21.35: Literaren večer. — DUNAJ 10.30: Koncert delavskih otroških pevskih zborov. — 11: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. —• 15.30: Popoldanski koncert. — 18: Pevski koncert. — 20.05: Sluhoigra. — Orkestralen koncert lahke godbe. _ BERLIN 20.40: Predigre in uverture k Wagnerjevim operam. — Godba za ples. — 0.3<>: Nočni koncert orkestra. — FRANKFURT 18.30: Koncert delavskih pevskih zborov. _ 20.30; Poljuden koncert komorne glasbe. — Orkestralen koncert lahke godbe. — LANGENBERG 17.45: Reproducirana glasba. — 20: Večerni koncert orkestra. — 21: Mešan večer._Koncert lahke godbe. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 19.30: Skladbe modernih komponistov. — 20.30: Priljubljene uverture. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške godbe. — 12.05: Ciganska godba. — 20: Koncert orkestra in solistov. — Koncert ciganske kape-le, — 23: Reproducirana glasba. — TOULOUSE 20.45: Odlomki iz Massenetove opere »\Verther*. — 21.50: Godba za pies. — LONDON 19.15: Koncert lahke godbe. — 19.45: Koncert kvinteta. — 20.30: Moderna muzika*. — 21.35: Pastorale. _ STOCKHOLM 18.55: Godba na harmoniko. — 20.35: Dramski večer. — 22.30: Godba za ples. ial do enajstih zvečer, je bi! njegov jetnik. H Hotel sem nekaj reči, toda tolsti gospod z dvojnim podbradkom mi je da! znamenje, naj molčim. Rekel je: »Ta, ki ga vidite tukaj, je eden na.i-opasne.iših razbojnikov in železniških roparjev ... Naletel sem nanj baš v trenutku. ko vas je hotel okrasti.« Nato se je legitimiral, rekoč: »Detektiv Koolmann. član amsterdamske policije.« K sreči je bil kupe zasenčen, tako da ni videl, kako so mi poškrlatela ušesa. Ostala sva skupaj do zore. Noč je minila mirno, jaz sem nemoteno spal. Ko se je zdanilo, sem se ums'1 in ves srečen, da se je vse tako dobro končalo vzel zavojček ter stopil v Parizu iz vagona. Odvedli so me k ravnatelju, ki me je sprejel s prijaznim glasom: »Tako. tako. pošilja vas tvrdka »Harmsen van der Toorn«. Iskrena vam hvala za trud. ki ste ga imeli s tem potovanjem. Saj ste tudi vi pripomogli, daje pošiljka dijamantov tako srečno prišla na mesto. Vaš starejši tovar š nam je že izročil kaseto s pravimi demanti.« Minilo je pet minut. Šele sedai mi je postalo vse jasno! Amsterdamska tvro oddaite v bolnico. Pred osolnčevuniem brezdvomno ž:včno neuravnovešenega dekleta vas na resno svarimo. G. T. A. v Sp. G. Nu ultra-vijoličaste sohične žarke vam ni treba nič čakati ri so v aprilskem solncu. Upamo oa. da se bodo. kot pravite, skorui tudi v dnevnikih ooiavili . — G. B. R. v P. Povsem brezpomembno. Izgine kakor ie prišlo brez zdravil in zdravnika. no tkane Ttnaio strukturo čipk iz šenilje, ki smo jih videli že minulo sezono, čipk«., pu so popolnoma motne in volnene. Ker ie ta materijal močnejši, zato lahko z njim dosežemo rudi nove učinke. Rabimo volnene čipke za obleke, kukor tudi za ogrinjala. ki so podobni paletojem, kakršnega vidimo ua naši skici. Novosti v pleteninah Brez dvoma so nustopile pletenine svojo triumfalno pot, tako du z lahkoto konkurirajo vsem poiavam na modnem poliu s svojim šikom. Kdor pogleda najnovejše kreacije. se temu ne bo čudil, zakaj v resnici so polne novih idej in varijacii. Mnogostranost pa ne leži samo v strukturi pletenine, temveč tudi v barvah in odlični ornamentiki, v prvi vrsti pa v možnosti, da pletenine slede lahko vedno najnovejši modi. Vsa druga tkanina se v modi ustavi pred gotovo zapreko, le pletenine nimajo mej. Izpreminjaio se v neprestanem iskanju vedno v lepše novosti in smo lahko priverjeni, du bomo vedno srečali kai zanimivega. Brez pretiravanja lahko rečemo, da novi stroji ustvarjajo čuda tehnike. Zmožni so namreč delati tako fino in komplicirano, da jih loči komaj poznavalec od ročnih del. I")oba banalnih primitivnih pletenin je že davno minula, danes ima vsak posamezen model svojo posebno tehniko in izraz. Pred vsem nus navdušujejo nežne in fine letne pletenine, poleg tega num pa ugaja tudi ta-kozvana groba vezenina z relijefnimi vzorci šivov, ki .ie zlasti namenjena športu in se pri tem drži popolnoma ameriških vzorcev. Vsak dan ie bolj moderna intarzijska tehniku, ki smo io že večkrat opisali. Stvari v tei tehniki delujejo vedno izborno in ne smejo manjkati v nobeni garderobi. Jtim-perje in puloverje kombiniramo z nagubanimi svilenimi krilci ali pa s plisiranimi pletenimi krili, ki jih imamo posebno radi zato, ker so vedno uporabni in elegantni. Prav tako kombinacijo vidimo nu naši drugi sliki, ki si io mislimo sestavljeno iz krila v beige in enake barve ju.mper.ia, ki s svojimi nepravilnimi ornamenti deluje kai živahno. Svilena rutica okrog vratu se tej kombinaciji prav dobro podu. S kratko pleteno jopico izpremenimo to obleko v komplet, ki ni poraben samo za promenado, temveč tudi za šport in potovanje. Obenem prinašajo veliki modni saloni tudi komplete s paletojem kot markantno novost sezone. Ta komplet se razlikuje od dosedanjih v tem, du je obleku združena z nekoliko krajšim paletojem. ki ga ne smemo zamenjati s plaščem. V-tem slučaju sta krilo in paleto vedno iste barve, jumper pu mora biti zelo kompliciran in posebno živahen v barvi. V tej tehniki num pa poda.ia moda zopet nekai novega. Mislimo namreč za poletje mnogo obetajočo tehniko pletenih čipk, ki so delane nu stroj in odlično kopirujo razne ažure in vzorce čipk ter jih tudi združujejo, in sicer ne samo enobarvne, temveč v raz- Zdravstvo Oskrbovanje planinskih ličnih barvah, tako da dobimo najmičnejše učinke. Tak jumper iz pletenih čipk vidimo na naši srednji skici, ki je združen z obstran! nagubanim krilom in gladkim pletenim pa-letojem. Cisto druge mogočnosti nam pa nudi tako zvani pleteni šiv. Gre tu za pruvo ročno delo. ki sestoji v tem, du okrasimo pleten jumper na roko z vezenino, ki mora biti vedno na višku okusa. Naša predzadnja slika nam kaže tuko izvezen iumper nad enobravnim pletenim krilom. Najzanimivejša novost so pa že prej naznanjene stvari z relijefnimi vzorci, ki so izvedeni plastično z debelejšo nitjo kakor ostala pletenina. Ponavadi so ta oblačilu enobarvna, vendar pa barvasto obrobljenu. Tak model vidimo na zadnji sliki, ki je zlasti prikladen za izlete in za šport. Ročna dela in garniture Ker se je novu moda odvrnila od moža-karske, je zopet polna ročnega dela, izrazu ženskosti. Povečini so te garniture enobarvne. recimo bele, beige, pastelno modre itd., sem in tje pa tudi v kontrastnih odtenkih izvezene, torej črno na beli podlagi, temno modro na beige, itd. pogosto Pa vidimo tudi zelo pisane vezenine. Na naši sliki vidimo mično obleko iz ge- orgette. ki je valovito okrašena na izrezku in na krilu s svilo ali volno. Gotovo so te vezenine vedno najlepše, če so iz motne volne. Za nežne garniture pa nikdar ne uporabljamo takih močnih vzorcev, ki so proraču-nieni na učinek velikih ploskev, temveč samo majhne vzorčke n. pr. košarice s pisanimi cveticami na enobarvnem ozadju, ka- Zdravniška posvetovalnica »Vida«: Gube so posledica shuišanja. Kai bi bilo s primerno odebelilno kuro? — G. P. T. v S. Jako suho kožo oopravliamo s sistematičnim udrgavaniem maščob, n. d>\ lanolinovih kompozicii. mandelieva o!ia in podobno. Seveda pa ne reagira vsaka koža povolino na take praktike. — G. P. Š. v M. K zdravniku že zaradi trajne prepotrebne kontrole. — G. A. T. v R. p. K. Mnogo pre-gibunia, iahania plavanju, telovadbe, veslanja itd. Ne vživaite pretolste. sladkorne in močnate hrane. Meso dovoljeno: sočivia in sadja v obilni izmeri. G. B. J. M. Poskusite si vtakniti med prsta vsako iutro in vsak večer krpico tančice na obeli straneh na debelo namazano z inotiolom. — G. F. T. v P. O. O kombuši ali »iaoonski gobi« smo pisali lani toliko in v tolikih številkah, da ne gre zopet na drobno pregrevati :c stvari. Nasvete, kako ie ravnati ž nio. kar ie precej komplicirano,- dobite v raznih lekarnah. prospekte kot sobo in mene orenu/ate v lekarni mag. pharin. R. Sušnika v Lhnlia-ni. — Ce reflektirate pa na članke v 'Posvetovalnici« in sicer v Jutru . dajte si iih dati prepisati iz lanskega letnika »Jutra . katerega dobite v liceulni kniižnici. — G. A. Z. v N. M. Brez točneiših podatkov in brez osebne preiskave ni moči odgovoriti na vaša vprašanja. Pritisk krvi v slavo, ima lalvko najrazličnejše vzroke. — Za rdečico nu nosu poskusite mazanie s kakim 5?* ihtiolovim mazilom. — G. M. K. v Z. Edini mogoči nasvet: K zdravniku za ženske bolezni ali v bolnico, ki ima tak oddelek. — G. M. L. v M. Jasno je. da brez preiskave in možno tudi brez dališesra ooazovanin ni moči nasvetovari. drugega kot da se obrnite do zdravnikov, do zdravnika za zobe in zdravnika za bolezni v ustih. Glede zob dobivamo vtisek. du gre zu alveolarno pio-reio. glede katere žal prosrnoza ni dobra. Ostalo so morda afte. — Zdravnikom OUZD se lahko popolnoma zaupate: tudi ie vpo-ruba katerihkoli zdravil, če iih smatra zdravnik za potrebna, dovoliena. Imen zdravnikov ne prinašamo. — G. I. P. B. Mogoče, da trni otrok na kaki lahki ohromitvi kake očesne mišice, zbos česar ie škilenie opaziti samo tedai. če gre pogled v smeri, ob kateri odpove obolela mišica. Morda ie pa tudi le kratkoviden na eno oko. Vodile otroku k zdravniku zu očesne bolezni G F. N. v Č. V dekliški dobi ie rak na nrsih velika redkost. Bržčas poide za kako drugo novotvorbo, glede katere pn brez zdravniške osebne preiskave ni moči niče- fri slabokrvnosti po prestani težki bolezni uživajte samo Chinoferrin Dobi se v vsaki lekarni. 3-a koč s pomočjo letal Fden najlepših športov, ki krepi duha iu telo in ki beleži zadnja letu gotovo največji razvoj, je turistika. Daleč proč od dnevnega vrvenja in rešen vsakdanjih skrbi, uživa planinec najlepši odmor. Trenirani turist sicer ne stavi posebnih zahtev glede udobnosti, vendar pa mu po celodnevnih, često napornih turah kaj prijetno de odpo-čitek v planinski koči. v toplo zakurjeni sobi, k.ier ve. du lahko vsak čas nu.ide toplo okrepčilo. ki ga osveži in okrepi za nadaljnjo pot po božji naravi. Naraščajoče zanimanje za naše planine je združilo vse. ki goie turistiko. v močne or-laitizacije. du si tako lažje iu uspešneje urede planinska pota. zgrade planinske koče in jih primerno oskrbujejo. Pravi plani-noc pa tudi zna ceniti trud svojega društvu in pravilno razume, koliko napora in truda polaga oskrbnik planinske koče v preskrbo planinskega doma. da lahko vsak čus sprejme utrujenega popotnika in mu nudi okrepčilo. Do nedavna, ko ie bilo posečanie planinskih koč še zelo skromno, je morda res zadostovala preskrba koč po nosačih. dandanes pa. ko se poset planin od dne do dne množi in ko vlada na planinske koče često naval, postaja preskrba po dosedanjem načinu vedno težavnejša. Zato bo tudi pri nas treba iskati novih potov in sredstev, da bo mogoče redno in v zadostni meri oskrbovati vse koče ter tako ustreči naraščajočemu tujskemu prometu. Naše slovensko planinsko društvo iu tu-ristovski klub »Skala«, ki sta najidealnej-ša in obenem najuspešnejša delavca na polju razkrivanja lepe naše planinske domovine. bosta gotovo morala kmalu slediti načinu preskrbe več sorodnih inozemskih organizacij. ki se v to svrho že pur let poslužujejo najmodernejšega prometnega sredstva — letulu v zvezi s parobrodom. Transportu živil in kurjave ter pijače po nosačih je na mnogih mestih stavljena meja po vremenskih neprilikah in po težko dostopnih potih. Letalo pa lahko opravlja to delo skoraj ob vsakem času in to brez posebnega truda iu napora. Prve poskuse preskrbe planinskih koč s pomočjo letala ie izvedel južnonemški Aerollovd v A'Pa h že leta 1926. Manj občutljive predmete, kakor drva, premog in kovinske predmete ie mogoče spuščati v višini 5 do 6 m na določenem kraju pred planinsko kočo direktno iz letala. živilu, pi.iačo in druge stvari, s katerimi .ie trebu ravnati previdneie. pa oritrdi letalec na padobrun, ki ga s primerne višine spusti iz letalu. Brez dvoma je. du bi bil ta način preskrbe planinskih koč najprikladnejši tudi za naše razmere, težko pa ie misliti, da bi naše planinske organizacije finančno zmogle nabavo posebnega letala. Zato smo mnenja, da bi bilo treba vsaj za začetek rešiti ta problem skupno z ljubljanskim Aeroklubom. ki gradi novo letalo in ki ga bo gotovo zelc rad dui na razpolago v tako koristen namen. Uverjeni smo. da bo na obeli straneh dovolj razumevanja za to akcijo, treba je le dobre volje in inici.iativnosti. »Jutro« bo tozadevnim predlogom in razpravam rade volje na razpolago. Drobne vesti iz letalskega sveta Zračna linija Anglija-Indija je bila otvorjena 30. marca t. I. Prvo letalo, s katerim je potoval minister za zračno plovid-bo v Angliji g. Mar. .ie odletelo z letališča Crovdom ob jO. dopoldne. Nova reševalna akcija pogrešane Nobi-love skupine. V Oslo ie prispelo po J vodstvom inž. Albertini.ia- skupina, ki vrši pri-pru\e z a novo polarno ekspedicijo. Ta ek>-pediuja nima druge naloge, kakor da išče izgubljene člane svo.ieeasne ponesrečene Nobilove ekspediciic Pn u letalo enakega tipa kot ie ~>Liub-Ijana« ie pred kratkim izvršilo pod vodstvom konstrukterja g. Klemna svoj deset-tisoči polet. Zopet žrtev Oceana. Znana letalca Smith iu Ulm. ki sta od'etela i/. Avstralije proti Angliji ua letalu tipa ->Fokker .. 5ta brez sledu izginila. Vsa poizvedovanja za njima so ostala doslej brezuspešna. Italijansko-irancoske /račne proge. Med Francijo in Italijo ie sklenjena pogodba za skupno obavl.ian.ie zračnega prometa na progah Rim-Tunis, Genova-Barcelona, Pa-riz-Siriia. Nov prekooceanski polet in sicer iz Amerike preko Grenlandije v Francijo, pripravljata za iulii letalca liassel in Kramcr. Financiranje zračne zveze London-Kap-stadt ie po poročilu angleškega minstra za zračni promet že zasigurano. Redni promet bo otvorjen še letos in se bo vršil vsak teden. Predavanje Aero-kluba v ljubljanskem radiu. V soboto 20. t. m. se bo vršilo v ljubljanskem radiu predavanje tajnika Aero klubu Naša krila, o vzrokih letal>kih nesreč. Opozarjamo javnost na to predavanje, ki bo brez dvoma zelo zanimivo in bo v veliki meri odstranilo nezaupanje do zračnega prometa. Najboljše, najtrafnejse, z»to 13 najcenejše! ka me je bila napravila za strelovod, v katerega bi bilo skoro treščilo! Moja tajna misija je bila prav za prav v tem. da .ie moj starejši tovariš tajno potoval tja kamor jaz in da je prinesel v Pariz obrušene dijamante. Lahko si mislite, kako sem se začudil, ko sem doznal še to, da se ie voz i v tretjem razredu... Radoslav Rudan: Na cenzuri Cenzor Bogomir Pilovec je sedel za mizo. segel z obema rokama v kopo zapečatenih pisem in iih premešal. Tako je storil vselej, preden se je lotil svojega posla. V dolgih mesecih službovanja pri vojaški cenzuri se ga je bila polotila neka čisto posebna strast po spoznavanju tujih čustev, vrlin in slabosti. Svojega cenzorskega posla ni opravljal suho in, mehanično kakor njegovi tovariši, ki so iskali v tujih pismih samo prepovedanih poročil. Bogomir Pilovec se .ie poglabljal tudi v vsebino in študiral duševnost onih, ki so jih bili napisali in tistih, katerim so bila namenjena. Toliko globin, toliko človeških skrivnosti so mu odkrivala, da je vse drugače kakor nekdaj presojal ljudi, njihovo početje in nehanje. Vendar ga niso vsa pisma enako zanimala. Neka- tera so bila pusta in suhoparna in jih je brez pozornosti odlagal. Bila pa so vmes tudi druga, katera je spoznal že po pisavi in katerih se je vedno razveselil. Tistega dne je pa bil Bogomir Pilovec slabe volje: ujezila so ga poročila z bojišča, ki so pripovedovala o novi veliki zmagi nad Rusi. • Njegovo početje je bilo tedaj bolj nervozno mešanje iz navade, nego i z ljubezni in strasti do cenzorskega posla. Malomarno je vzel v roko prvo pismo, ga odprl in naglo prečital. Mati je pisala svojemu sinu -edincu na bojišče. Tožila je, kako ji je hudo po njem. Odprl ie drugo pismo. Kmečko dekle je pošiljalo pozdrave svojemu daljnemu ženinu. >Ko se vrneš,« je zatrjevala, »se vzameva in takrat bo vse pozabljeno...« Pilovec se je bridko nasmehnil, zalepil prerezani ovitek s cenzurno pasico in vrgel pismo v poštno košaro. Tako je skoraj mehanično opravljal svoje delo in. kopa na mizi se je bolj in bolj manjšala. Nenadoma je pa obstal in se znova, a tokrat hudomušno nasmehnil. V roki je držal dvoje pisem: eno je bilo naslovljeno na nekega profesorja, drugo je pa bilo namenjeno mlademu poročniku \v. sosednje garni-zije. Bogomir Pilovec je dobro poznal pisavo in dasiravno mu ona, ki je ta pisma pisala, osebno ni bila znana, je poznal vse njene skrivnosti in slabosti. Vedel ie. da je s profesorjem zaročena in da ima s poročnikom Ijubavno razmerje. Onadva pa nista niti slutila, da si delita njeno ljubezen. Trdno sta bila vsak zase prepričana, da jima je zvesta. Samo on. cenzor Bogomir Pilovec, .ie vedel vse to: samo on je stal med tisto trojico kakor nevidna križiščna točka sredi trikotnika, in se je smejal, smejal... Odprl je najprej pismo, ki je bilo namenjeno profesorju, in ga počasi in pazljivo prečital. Gospodična Serafina je sporočala svojemu vernemu ženinu, kako vroče hrepeni po njem in kako težko pričakuje tistega dne. ko bosta mož in žena in ko bo izbrisana daljava, ki ju loči. Tožila mu je o svoji osame-losti in zapušcenosti. pripovedovala o željah in sanjah in razkladala svoje načrte za bodoče skupno življenje. Drugo pismo gospodične Serafine. ki je bilo namenjeno mlademu poročniku, je pa bilo polno ognja iu mladostne strasti. »Vse noči se mi sanja o Tebi. moj ljubček!« mu je pisala. »Nenadoma se mi v spanju zazdi, da si pri meni in ko se vroča in vsa prevzeta od Tvojih poljubov iu objemov prebudim, iztegam ' hrepeneče svoje roke v samotni mrak m tedaj si tako zelo želim, da bi bil resnično pri meni. Prižela bi k sebi Tvojo kodrasto glavo, pogledala bi Ti v globoke črne oči in Te vroče, vroče poljubila. Kda.i me boš zopet posetil? Tvoja Serafina ne more živeti brez Tebe. moj zlati .lanče!« Bogomir Pilovec ie hotel oboje pisem zalepiti in vreči v košaro, a tedai mu je nenadoma šinila v glavo hudobna misel. »Kaj, če bi?« se je vprašal. >Ne!< je dejal po kratkem preudarku. »Čemu bi se mešal v tuje posle? Kaj so mi mar ta gospodična Serafina, njen lahkoverni ženin in kratkovidni ljubimec? Če sta tako neumna, dobro!« je pomislil iu kakor v snu dodal pregovor: Proti neumnosti se še bogovi zaman borijo.« Toda skušnjava, ki ga je bila prijela. ga ni hotela izpustiti. To je grdobi-ja!« se je razburil. Podlo varanje je. Profesor je pošten človek: sanro zu svojo znanost živi in za nio. Trudi se in skrbi, da bi ji pripravil udobno in toplo gnezdeče, ona pa ga vara z drugim, ln.» je pomislil dalje, morebiti tudi poročnik ni napačen človek: morebiti io tudi on.ljubi? Zaka.i bi se igrala z moškimi srci? Zakaj prav ona, Serafina?« se je razvnel in izkušnjava je zmagala nad ugovori vesti in službenih dolžnosti. Cenzor Bogomir Pilovec je vzel pismo, ki je bilo namenjeno profesorju, in ga vtaknil v zavoj s poročnikovim naslovom. ono drugo, poročniku napisano- ie pa dal v ovoj za profesorja. Hudomušno se je nasmehnil, zalepil pismi s cenzurno pasico in ju vrgel v poštno košaro. »Tako!« je zadovoljno dejal sam pri sebi. »'To bosta gledala ženin in ljubimec, ln Serafina. Serafina . . . Zmotila se ie sama.« je dodal, kakor da bi se hotel oprati krivde, katere se j« podzavestno zavedal. ★ Cenzor Bogomir Pilovec je od tistega dne dalje skrbno iskal pisem gospodične Serafine. a iskal jih je zaman in vedel je. kaj in kako se ie zgodilo. Trikotnik je bil razbit, stranice so bile ločene druga od druge: gospodična Serafina je bila izgubila ženina in ljubim--ca. profesor ie bil ob nevesto in poročnik je ostal brez ljubice. Kako in zaka» se je to zgodilo, pa je vedel samo on — cenzor Bogomir Pilovec... KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Potniški promet v Sloveniji stalno narašča Kamniška proga v medlokalnem prometa na prvem mestu - Meseca julij in avgust najživahnejša v letu - Vidni uspehi tujsko-prometne sezone - Frekvenca na progah Potniški promet ni bil v Sloveniji j splošne statistike izločili najprej vse vedno na tej stopnji, kakor je danes. Se pred vojno ni značila Slovenija v splošnem avstro-ogrskem prometu mnogo, saj se tudi državna oblast ni prav nič brigala za podvigo tujskega dotoka v slovenske dežele, za lokalni promet pa je nudila le nezadostno število vlakov. Edino, kar ji je bilo Dri srcu, je bila skrb za veliki medmestni promei med Dunajem in Trstom na eni strani in Budimpešto in Reko na drugi strani. Za predvojne razmere niso danes na razpolago glede železniškega prometa po slovenskih krajih noben statistike, ki bi se špecijelno ozirale na predmet, ki smo ga načeli. Šele po osvobojenju se lahko govori obenem tudi o pričetku pravega prometa pri nas. Vse slovenske pokrajine so bile tedaj združene v eno samo železniško ravnateljstvo, ki je izvrševalo statistično službo tudi v tem predmetu. Ako bi hoteli seveda posvetiti razvoju potniškega prometa od prevrata dalje vso pozornost, bi se razpravljame o tem precej podaljšalo. Ker pa ie vsa tujskoprometna propaganda nekako v zadnjih treh ali štirih letih prišla prav za prav šele v pravi tir. bodi dovoljeno, da izpregovorim nekoliko besed o železniškem potniškem prometu v Sloveniji v 1. 1926. in 1923. Njihova primerjava nam bo prinesla tudi precej jasnosti. Potniški' promet je v splošnem ne samo pri nas, temveč po celi Evropi podvržen gotovim izmenam ter se deli prav za prav v dvoje velikih dob zimsko in letno Prva prinaša za potovanje sicer tudi svoje krasote, ne more pa nuditi potujočemu svetu vseh onih udobnosti, kakor poletna. Stara prislovica je. da potuje pozimi le oni. ki v resnici mora. Zato v zimski dobi ne smemo preveč govoriti o tujskem prometu, ker še rednega ni dosti Temu nasprotna ie letna potovalna doba. ki privabi na pot ne samo večje število domačih potnikov, temveč se dvigne od meseca majnika do koncem septembra tudi promet tujcev, turistov, alpinistov, letoviščariev itd. Osobiti podvig se mora zaznamovati zlasti v bližini večjih mest kjer hite ljudje ob vsaki prosti priliki v okolico mesta, da se navžijejo svežega zraka. Iz tega razloga ima.io n. pr. postaje v ljubljanski in deloma tudi v mariborski okolici precejšno potniški fre-kvenco. Zlasti se to opazi na kamniški progi, ki je glede svoje dolžine in ostalega pomena tretjerazredna proga, po potniškemu prometu pa zavzema med lokalnimi progami prvo mesto. Promet po njej doseže letno preko 315.000 oseb! Leta 1926. je znašal potniški promet v Sloveniji skupno 10.4 milijona potnikov. Pri primerjevanju gostote istega po posameznih mesecih, je opaziti, dn je v januarju v splošnem najnižji promet, ki se nato polagoma dviga do maja, kjer doseže prvo višjo stopnjo, nakar zopet nekoliko pade v juniju in se zopet dvigne v juliju in avgustu na največjo postavko. Ze v septembru se prične zopet manjšati ter doseže zopet v razdobju december - januar svoio najnižjo točko. Ta pojav se lahko opazi po vseh dosedaj izdanih uradnih statistikah od leta 1924. dalje, tako da se ga lahko smatra kot nekako splošno zrcalo potniškega železniškega prometa pri nas. Tudi v letu 1928., ki predstavlja za Slovenijo dosedaj najvišje število potnikov, 11.4 milijona po številu, se je pnv tako pokazalo, da je naša gorenja trditev absolutno točna. Radi zanimivosti priobčujemo za leto 1926. in 1928. sledečo tablico, ki nam točno pojasnjuje razvoj prometa: mesec 1926. 1928. v tisočih I. 717 851 11. 725 835 III. 823 889 IV. 780 912 v. 913 953 VI. 880 921 VII. 890 1.030 VIII. 1.032 1 098 IX. 1.026 1.082 X. 902 955 XI. 885 924 XII. 837 919 Skupno 10.421 11.390 Iz priobčene tablice se jasno razvidi podvig potniškega prometa v razdobju treh let. Statistiko za leto 1927. smo izpustili zaradi preglednosti. Ako se primerja letno svoto iz obeh let. vidimo. da je število potnikov poraslo v vseh posameznih mescih in tudi v celoti za okoli 1 milijon potnikov Posebno je razveseljiv pojav, da je število v mesecih julij, avgust in september znatno višje od ostalih mesecev, kar nam kaže. da ie propaganda za tujski promet dejanski imela svoj uspeha saj presega n. pr iulšjski promet junijskega za skoraj sto tisoč oseb in je oktoberski promet od sp^temberske-ga manjši za okroglo 130.000. Našo javnost pa ne bo zanimalo samo suho dejstvo da promet na progah v Sloveniji napreduje, temveč tudi nekoliko detailov, kakšen je na posameznih progah. V to svrho smo iz glavne proge in tudi nekoliko krajevnih prog. da se vidi razliko. Iz progov-nih podatkov ie povsem izločen promet na ljubljanskem glavnem kolodvoru, ki ie znašal lansko leto nekako 900.000 oseb, ki se je naravno delil v razne vozne smeri Na prvem mestu glede gostote potniškega prometa je danes proga med Zidanim mostom in Mariborom ki izkazuje letno skoraj 1.8 milijona potnikov, ki so bili odpravljeni v obeh smereh iz postaj na tei progi. Prva postaja na imenovani nrogi ie seveda Maribor, ki izkazuje skorai 600.000 potnikov. dalje pa sledi Celje s preko 400 tisoč potniki in nato Pragersko in Laško z okroglo 120.000 osebami. — Mariborski progi sled' na drugem mestu gorenjska proga Ljubljana — Podbrdo- kjer znaša skupno število prevažanih oseb nad poldrugi milijon! Gostota zaostaja torej le malo za prvo imenovano progo, ki sta si glede dolžine skoraj slični. Največia potniška frekvenca je na postaji Jesenice z 275 tisoč potniki: nato sledi Kranj, ki ima četrt milijona oseb in vse postaje od Kranja proti Liubljani, kamor se vsako nedeiio v glavni meri vliva tok ljubljanskih izletnikov. Izhodna postaja za Bled. l.esce ima letno okoli 60.000. Radovljica pa preko 70.000 potnikov. Na tretjem mestu moramo smatrati progo, ki veže Ljubljano z Zagrebom Ta je imela iansko leto skupnega prometa okoli enega milijona potnikov, prvenstvo pa nosi naravno postaja Zidani most s preko 130.000 osebami. Ker leže ob predmetni progi naši veliki centri. zlasti trboveljski premogovni revir, je naravno, da je število potnikov na korespondirajočih postajah povsod visoko. Prva med njimi je Litija s preko 100 tisoč potniki, nato pa Trbovlje in Zagorje, ki ne zaostajata mnogo za Litijo. Živahen potniški promet se vrši posebno med Ljubljano in Zalogom, kar potrjuje število potnikov v Zalogu s preko 115 000 osebami Toda tudi postaje do Litije ne zaostajajo mnogo, kar je znak. da se tudi tamkaj precej živahno potuje, četudi n. pr. v Lazah in Kresnicah ni nobenih večjih naselbin in podjetij. Dolenjska proga ima sicer v celem njenem poteku do Ljubljane na dolžini 154 km od Karlovca prilično močan promet, ki pa vendar daleko ne dosega prej imenovanih prog. Skupno število 725 tisoč Potnikov ie napram mnogo krajšim ostalim progam znak manjše prometne gostote. Večjo frekvenco ima edino Novo mesto ter ljubljanske okoliške postaje od Grosuplia proti Ljubljani. Isto velja tudi o notranjski progi ki izkazuje na 52 km dolžine Ie okoli ?73 tisoč potnikov Glavne v poštev prihajajoče postaje so le: Rakek, ki ie izhodišče vse cerkniške in loške doline ter Logatec za vsoje okoliške kraje. Borovnica in Brezovica bi spadali že v ljubljanski okoliški promet. Izmed preostalih glavnih prog v mariborski oblasti, od katerih vodi prva od Pragerskega na vzhod na Kotoribo in druga zapadlo od Maribora preko Dravograda v Avstrijo moramo omeniti, da gl^de njihovega potniškega prometa ni zaznamovati nobenih posebnih momentov, ker no izkazuje nobenega večjega razmaha ter ima povsem lokalno obiležie. Večjo frekvenco izkazuje edino Čakovec z 175.000 potniki Ptuj z 107 in Dravograd z 96 tisoč oseb. Tudi na naših lokalnih progah se lahko zaznamuje isti pojav, kakor na glavnih progah v večjem. V bližini večjih mest je potniški promet izredno močan ter presega marsikatera lokalna postaja frekvenco srednje velike postaje na glavni progi. V tem oziru nosijo prvenstvo najbrž Domžale, kjer je bilo tekom enega leta odpravljenih preko 118 tisoč ljudi Drug tak podeželski center ie Žalec v neposredni bli- žini Celja s 103 tisoči potnikov. Nadalje pa se vrste druga za drugo postaje ob kamniški progi kakor Kamnik, Mengeš in Trzin Veliko je potniškega prometa tudi na vrhniški železnici s preko 60.000 potniki na leto ne glede na postajo Brezovica, ki je bila že vračunana v glavno progo Rakek—Ljubljana. Ako vpoštevamo lokalne proge kot celote, vidimo, da je zelo gost potniški saobračaj na kamniški progi, ki nima niti 22 km dolžine ter znaša 315.000 oseb. dalje na velenjski progi od Velenja proti Celju s skupnim številom 369 tisoč oseb v dolžini okob 50 km. Mnogi man ji je že promet na kočevski progi od Kočevja do Grosupl.ia s komaj 135 tisoči osebami. Poglavje o potniškem prometu bi se lahko raztegnilo še nadalje, vendar pa nam že dosedaj našteti podatki pravijo: prvič, da je potniški promet v Sloveniji v stalnem porastu; drugič, da se opaža osobito lep napredek na gorenjski in mariborski progi in tretjič, da se je razveseljivo dvignil zlasti okoliški promet okoli Ljubljane, kar je razvidno iz postajnega prometa okoliških postaj. Podčrtati je treba, da je mnogo pripomogla k temu smotrena propaganda za tujski promet, ker ie neverjetno, da bi se bil lokalni promet v letu 1928. napram podatkom iz leta 1926. navzlic obstoječim gospodarskim težkočam toliko dvignil. Med sv. Jurijem in Markom Imeti ga mora namreč pušeljc sveti Jur. pa naj bo, kar hoče. Tudi letos ga je imel, čeprav ie bil majčken in skrit Ah to ne škodi, saj je bil zelen in piskale so mu piščalke po lokah in tratah, kakor druga leta Bukev se je zasvetila po prisojali in zime je konec. Samo za eno leto sem slišal, da je o sv. Jurju še zmrzovalo. Stara mati mi je pripovedovala, da je svoiega starega očeta siisala kramijati. kako je šel na sv. Marka dan po srežu iz Loke v Kranj na semenj. No. primeri se, da se tudi pratika zmoti, pa so morali tedaj Gorenjci v kožuhih po semena in po pujske v Kranj. Koža se je prijemala sekir in drugih kovaških izdelkov, a naželi so vendar in dosti. Zato pa tudi vrana, ki se letos le težko skrije v po-setev, ne bo naredila slabe letine, saj smo imeli sv. Jurja lužo, ki prerokuje kresno sušo in dosti pridelka. Sedaj, ko imamo učenjake za vreme, bi to zadevo prav za prav morali popraviti. Kar letos ni šlo, sem šel v meteorolo-ki zavod povprašat, kaj je prav za prav, da ni nič s pravim vremenom. Krivice ne maram delati nikomur in prav sem imel, da sem šel, kajti gospodje so mi vse lepo razložili in me podučili. Niso krivi, vam rečem, ampak orodje in priprave za vreme delati. to je vzrok. Kako nai pa s starimi in polomljenimi inštrumenti napravijo kaj lepega in dobrega. Za silo že gre, ali zadnji čas je že. da kupimo našim pratikarjem novo orodje za njih rokodelstvo. Za silo pravim, vsaj toliko, da smo letos celo v Ljubljani videli »zelenega Jurja«. Ciganski je bil sicer, ali kaj to, če je pa sv. Jur njih patron. V vseh pravoslavnih krajih naše države slave cigani ta dan svojo slavo. Šumno in veselo, da se muzika razlega po vsej deželi in je vesel še sv. Marko, ko praznujejo »patarico«, kakor se imenuje dan po vsaki slavi. Praznovali smo torej oba velika svetnika, kakor nam velevajo stare navade, čeprav pa-trona zelenja še nista bila ovita s cvetnimi venci. Kakor druga leta, ie tudi letos zadonela Prlekija: Sveti Juri na bregu kiiri, pride Marko, peče iarko, pride Vit. pa vrže vse v... Za marsikoga pa sv. Jur ni tako vesel. ker se rokuje s Šentjanžem in govoric Sv. Jur pokaže čez duri, sv. Marka pa prav': Le hitro se sprav'! Posli se meniaio na sv. Janža in o sv. Jurju. Odhajajo stari in prihajajo novi. seveda. Tako ie sv. Jur tudi zanesel z vi- norodne zelene Štajerske v Kokro na Gorenjsko mladega hlapca. Ali kaj in kako bo revež, ki zna samo trto obrezovati, v naših planinah. Kremsar ga je vzel na poskušnjo, saj ima mogočna domačija v Kremsu v Kokri vedno dosti dela. Kremsar je veleval, fant pa skušal. Nič mu ni šlo izpod rok. Kremsar je še pomislil in fanta poslal s kozami v rob. Pod večer se fant vrne brez koza v Krems: »Plačajte me, tu ni zame!« Poskusil je Preddvorom, v dolini. »Kje in kaj si pa sedaj aeial?« so ga pobarali. »Koze sem pasel v Kremsu.« »Pa kako dolgo?« »Od sv. Jurja do sv. Marka.« Fant s Štajerske je naglo šel obrezovat trte v smehljajoče se vinske gorice. A. G. Kmetijski vestnik Slana in varstvo proti njej v vinogradih Velike preglavice delajo našim vinogradnikom pomladne slane in mraz. Različna so sredstva in pripomočki, kj jih od nekdaj uporabljamo proti pozebi. Stari sredstvi, da se ubranimo pozebe pri trti. sta železna ga-iica in žveplena kislina. S tem se trte na-rražejo, preden se očesa napno. S takim mazanjem uničujemo tudi mnogo trtnih škodljivcev (črni palež) glavno pa ie, da se s tem zadržuje razvoj trte. da ne požene Z železno galico namazane trte odganjajo pozneje kakor namazane. To delo izvršujemo navadno tako-ie. Ko so trte obrežeio, se temeljito osnažijo skorle z rokami ali pa z žično rokavico. Potem raztopimo 4 do 5 kg železne galice v 10 litrih vode, kateri smo primešali v maihnem curku še 10 dkg žveplene kisline, ki se dobi v vseh droge-rijah in večjih trgovinah. S to raztopino previdno namažemo stari in mladi les od zgoraj dol s čopičem, ki smo ga napravili iz cunje, navezane na količku. Nekateri vinogradniki odlašajo tudi s pre-vezavanjem šparonov z namenom, da jih obvarujejo pozebe. To delo obavljajo šele tedai, ko so poganiki par prstov na dolgo odgnali, kajti prej so zelo krhki in kaj radi ob privezovanju odlete. Seveda je tudi v prvem primeru treba previdnosti. Je to sicer slaba stran poznega prevezovania. a ie vseeno koristno. Pomisliti moramo, da s šparona, ki ni privezan in stoii pokonci, voda hitreje odteka od očes, veter ga maje in očesa se hitreje osuše Dalje pa tudi če nasfane ponoči mraz, ga kol kolikor toliko obvaruje pred pozebo. Končno se da nepre-vezan šparon pred pozebo v nuini sili hitreje in lažje zavarovati (s slamo oviti), kakor če je stegnien in privezan. Na Francoskem zavarujejo trte pred pozebo tudi s tem da iih obdajo s smrečjem ali jih zavijejo celo v slamnate odeie. Te odeie so podobne onim. ki jih navadno uporabljamo pri zavijanju steklenic; seveda so širše in dovolj velike, da se lahko natakneio na kol. Ko preti mraz. se nataknejo ovoji na kole in trte se previdno spravijo pod odejo; vsekakor je to Ie tedaj mogoče, če šparoni še niso privezani. Vinogradniki si napravlia-jo tekom zime odeie iz slame in špage, ki so razmeroma zelo poceni. Ko nevarnost mraza mine, se slamnate odeje posuše in spravijo za drugo leto. Priporočali bi našim vinogradnikom, da bi v tem pogledu posnemali Francoze Na Nemškem uporabljajo v to svrho tudi odeje iz lepenke, t. j. nepre-močljivega papirja, katere poveznejo, ko preti slana, čez trte kakar šotore. Tam ie tudi to mogoče, ker vzgajajo trte mnogo nižje kakor pri nas. Staro preizkušeno sredstvo proti pozebi je tudi kurjenje in kajenie ki se pri nas v nekaterih krajih izvaia Vsekakor ie kajenje v vinogradih uspešno, če se izvede organizirano in v večjem obsegu. Treba je dobre organizacije in discipline udeleženih vinogradnikov, da se vzdržuje močna kurjava, in proizvaja gost dim, ki pokrije vinograde. V Ameriki ščitijo sadovnjake in vrtove s kurjavo s tem. da imaio na gosto položene pripravne pečice in tako omilijo vpliv pezebe. Seveda ie to drago in se more proizvajati le v plantažah, kjer sc prideluje dragocen sadež. Kaien.ie ima namen, da se napravi nad trtami gost dim, ki jih obvaruje pred močnim izžarevanjem toplote. To ie mogoče Ie ob tihem brezveternem vremenu, in sicer uspešno le tedaj, če toplota ne pade izpod 2 stopinj Celzija. S kajenjem se prične že ponoči, in sicer na dano znamenie ter se vzdržuje toliko časa. dok'er preti nevarnost. V Avstriji in Nemčiji imaio vinogradniki posebno organizirana društva proti pozebi, in sicer podobna našim gasilnim društvom. Vsako društvo obstoii iz vinogradnikov. ki imajo enake lege in skupaj spadajoče vinograde. Te ima.io opazovalne postaje. ki so oskrbljene z raznimi pripomočki, n. pr. z dobrim termometrom, dalje tudi s posebnim psihrometrom (slanomerom). ki obstoji iz dveh termometrov: suhega in mokrega, s pomočjo katerega se določijo odstotki vlage itd. S tem se da dognati že na predvečer, če bo prihodnjega iutra slana. Ko načelni',tvo uvidi, da preti nevarnost slane, se s streli, bobnom ali zvonen:em obvestijo vinogradniki. Tedai se napravijo ognji v razdalji 10 do 20 m razmeščeni v 100 do 200 m dolgih črtah, kar zavisi od lege vinogradnikov in od potov v niih. kajti le na teh se kuri. Za kajenje se uporabliajo snovi, ki počasi gore in se močno dimijo. Na ogenj mečejo vlažno listje, mah, vejevje itd. da se dela gost dim, ki se potem vlega med trtovie Kajenje ima seveda le tedai pomen, če se splošno izvaja od vseh vinogradnikov in ga vestno izvršujejo. Treba bo tudi pri nas misliti na to, da se bodo osnovala društva proti pozebam Fr K. POZOR! Kdor hoče sobno slikarijo po najmodernejših vzorcih m prvovrstno izvršitev, se bo ozlasil le pri MARTINCU F Ks- Starč). — Naročila sprejema Poljanska cesta §t. 20 ali pa Tavčarjeva ul št 12 Cent solidne. Vodoravno: 3 veznik; 5 hrvatski predlog; 6. sanje; 7. grška črka; 8 moško ime; 9. kratica; 10. žensko ime; 11 isto kot 10.; 13. okras sobe; 14 rudnik; 18. ime gledališkega igralca; 19. šop žita; 21 boginja mavrice; 22. zasmeh; 25. italj. predlog; 26. obolelo me sto. Navpično: 1. števnik; 3. pravilo Lisipa v 4. st.; 4 združitev dveh rek; 5. egipčanska boginja: 6 posoda; 7 staro grško svetišče; 11. glina; 12. predlog; 13 nočni ptič; 14. eruptivtii drobec; 15. francoski števnik; 16. Križanka »Lastavica" kras; 18. žensko ime; 20. nikalnica; 23. egiptovsko božanstvo; 24. predlog. Rešitev križanke »Zulu« Vodoravno: 1 njo, 3. Ana. 5. nič. 8 Man, 9. dne. 10. oba. 11. nos, 13. njo. 15. top, 17. kdo, 19. evo, 20 mat, 21. rog. 22. ave, 23. Ala, 24. rak. — Navpično: 1. Nanos, 2. on» dan, 3. amen, 4 na. 6 in. 7. čelo. 12 oko, 14. jed. 15. tema, 16. Peter, 17. korak, 18. Olga. razstava v Prag se vrsi letos v dneli o tlela — Informacije da Tehnični biro »TEHNA« družba z o. z., Ljubljana, Mestni tre. 2511. Telefon 25—80. 4028«a zavarovanja nameščencev. Pogoj za priznanje reciprocitetne pravice do pokojnine je petnajstletno zavarovanje bodisi v Jugoslaviji bodisi v Italiji. Ako imajo v tem sluča-ju po zakonih obeh držav pravico do pokojnine, dobe isto od obeh držav po dolo-čilih zakona posamezne države. Ako so bili zavarovani 30 let, toda so ostale pogoje iz« polniji samo napram zakonu ene države, dobe pokojnino samo od te države, od druge pa samo delno pokojnino. Važno ie, da se zavarovanje doma in v Italiji šteje kot eno zavarovanje, kar je važno pri določitvi roka čakanja in pri določitvi višine pokojnine.. Sporazum obsega seveda tudi oodrobnej-še predpise glede izračunavanja višine zaslužka, dobe zaposlitve, načina priznavanja in izplačevanja pokojnin itd. Ta sporazum opominja, da naša država v najkrajšem času uvede starostno in invalidno zavarovanje delavcev. Nekoliko zanimivih podatkov o Sokolstvu v Ljubljani V Ljubljani je danes poleg Ljubljanskega Sokola, Sokola I. in II. pravzaprav še dvoje društev: Šiška in Vič. Skupno ima vseh petero društev 1896 članov in 673 članic ali 2542 članstva. Po članih in članicah je naj-jačje sokolstvo društvo na Taboru, ki izkazuje 733 članov in 276 članic. Nato mu slede Ljubljanski Sokol, Sokol II, Šiška in Vič. Skupno imaio vsa društva 197 telovadcev in 137 telovadk, 204 moškega. 136 ženskega naraščaja, 269 moške in 227 ženske dece. Celokupno ie torei naraščaia 836 oseb ali 33% vsega članstva. Razmerje med celokupnim in telovadečini je zelo neugodno, saj telovadi le 13% vseh vpisanih. Pripadnikov Sokolstva ie v Ljubljani torei skupno 3378, od teh telovadi skupno 1170, ali nekako 32% kar ie vsekakor še nizka številka. Ako smatramo, da šteje Ljubljana danes nekako 65.000 prebivalstva, sledi iz tega, da je v našem mestu okoli 5.7% vsega prebivalstva včlanjenega v sokolskih društih. Lastni dom imata društvi na Taboru in Viču, lastno letno vežbališče Sokol I in II ter Šiška; Ljubljanski Sokol pa ima v najem lepo letno telovadišče od mestne občine pod Tivolijem. — Število članstva je zadnja leta nekoliko nazadovalo in to v prvi vrsti zato, ker so vsa društva izločila ono članstvo, ki ni v redu plačevalo članarine, v drugi vrsti so bile krive nazadovanju tudi slabe gospodarske razmere: so na tudi drugi vzroki, ki so vplivali na zmanjšanje in o katerih bo vsekakor potrebno razpravljati, ker so velike važnosti za nadal.ini razvoj sokolskega dela zlasti po mestih. O tem pa drugikrat. Delovanie vseh ljubljanskih društev je prilično živahno, vendar pa bo Potrebno poskrbeti, da se s primernimi ukrepi še ojači. Osobito postaja vedno nujnejša po> treba, da se pritegne v resno in redno delo čimveč mladine, ki ni danes z ozirom na njeno veliko število zadostno organizirana niti v telovadnih niti sprotnih društvih Ljubljane. 401etnica češkoslovaškega sokolskega društva v Draždanih. Že leta 1889. so se sestali v Draždanih na Saksonskem bivajoči Čehoslovaki in ustanovili tamkaj sokolsko društvo, ki je postalo nato matica vseh za-mejnih društev. Pod vodstvom agilnega Sokola Fr. Lukeša so se izvežb.ali v tem društvu polagoma vaditelji, ki so zanesli nato sokolsko seme širom Nemčije in ustanovili sckolske enote, ki so danes združene v Za-grenični župi ČOS. Jubilarno društvo šteje danes 138 članov in razvija vedno večjo agilnost, udeležuje se vseh večjih prireditev in tekem fer si ie priborilo tekom časa mnogo priznanja za svoje delovanie. Svojo 40-letnico proslavi letos o Binkoštih ob udeležbi zastopnikov celotnega češkoslovaškega Sokolstva. Telovadba slepcev. V praškem sokolskem Mala Strana vežba že deli časa posebni oddelek slepcev pod strokovnim vodstvom sokolskih vaditeljev. Večino teh telovadcev daje Klarov ustav v Pragi. Pred kratkem so gojenci predmetnega telovadnega oddelka priredili celo gledališko predstavo »Zmešnjava nad zmešnjavo«, ki je vsestransko uspela in prinesla slepim revežem mnogo radosti in navdušenja za na-daljno delo. Tekme stareišega članstva druge župe v Brnu se ie udeležilo 31 bratov, od katerih je bMo najstarejšemu 57, najmlajšemu 40 let. Na njihovem nastopu se je videlo, da so odgojcnci trde sokolske šole. Tekma je obsegala proste vaje, vežbe na bradlji in drogu, raznožnih preskokih čez kozo in dviganje bremen. Prvo mesto ie dosegla vrsta iz Sokola II v Brnu, čiie člani so imeli povprečno starost 51 let. Tudi ostale vrste so vse dosegle nad 70 odstotkov dosegljivih točk. Pri teh uspehih nam nehote prihaja na misel, ali se ne bi dalo tudi v iu-gosloveuskem Sokolstvu izvesti kao slične-ga. Mogoče naj bi v tem pogledu pokazalo ljubljansko Sokolstvo iniciiativ nost in lep vzgled ostalim ž upam, osobito pa mladini. Še je čas. Sedaj v takozvani nredzletni dobi se pripravlja marsikatero društvo na svoj večji ali manjši javni nastop. Tu pa tam se bo vršil kak večji okrožni zlet in tudi župna prireditev. Prireditveni odseki posameznih društev gotovo že danes razmišljajo o ureditvi primernega telovadišča in gojijo gotovo tudi željo, da bi se postavilo tudi kake tribune. Od te namere jim ne moremo dovoli odsvetovati. Tekom časa se je namreč zlasti na Češkem izkazalo, da so bili mnogo župni zleti deficitni baš zaradi stavb tribun, ki nikdar ne prinesojo toliko dohodkov, da bi se z njimi krilo njihove stavbne stroš-ke. Zato nai se omeji stavbo tribun le na najnujše primere, recimo za pokrajinske in večje izlete. Šport Ilirija : Primorje Igrišče Ilirije danes ob 10.30 juniorji, ob 14.30 rezerve, ob 16.15 prvi moštvi Kolikortoliko verjetne prognoze za izid današnje prvenstvene tekme skero ni mo« goče postaviti. Nogomet je bolj kot kak drug šport igra, kjer ne odloča samo spo« sobnost in znanje, temveč mnogokrat tudi trenutna dispozicija moštva in poedincev, pa tudi — sreča. Ta dva momenta sta, ki jih vse premalo upoštevajo optimisti v be!o«ze!enem ali črno«be!em taberu. Jesen« ska tekma je končala s 5 : 4 za Primorje pod sodnikom Franklom ob okolnostih, ki se jih bodo obiskovalci še spominjali, pri čemer pa Ilirija gotovo ni bila slabše mo« štvo. Lani. v prvenstvu za 1927./28. je dalo srečanje Ilirija : Primorje neodločen izid; zaradi tega je bila potrebna posebna odlo« čilna tekma. Letos je tak primer nem'>goč. Ako zmaga Ilirija z 2 goloma razlike, bo dosegla v razmerju golov prednost enega gola. Vsak slabši rezultat za Ilirijo prinese prvenstvo drugič Primorju. V7 tem je danes največja šansa Primorje. Letošnje prvenstvene tekme je absolvi« rala Ilirija v bo-ljši in stalnejši formi kot Primorje. Primorje je doseglo prednost v razmerju golov šele s tekmo proti Ilerme« su (12 : 0). kjer pa je imelo opraviti z do« cela pasivnim nasprotnikom. Znaten han« dicap za Ilirijo je na vsak način dejstvo, da mora nastoniti brez goalgetterja Šiške, ki si še vedno ni opomogel cd poškodbe na kolenu Postava I. moštev bo naslednja: Primorje: Jančigaj — Svetic, Hassl — Zemliak. Slamič, Pišek — Jug ali Čamcr« nik. Frman, Scnica. Vrhovnik, Uršič. Ilirija: Kreč — Verovešk. Strehovec — Pleš, Lado. Jenko — Rihar, Berglcs, Oman, Dramičanin, Doberlet. Prvak naj bo — temu mnenju se bodo pač pridružili vsi trezni elementi — tisti, ki bo bolj sposo« ben reprezentirati naš šport v bodočih dr« žavnih prvenstvenih tekmah! Za dunajskega sodnika Miesza sta se sporazumela kluba. Zagrebški listi so pisali o njem, ko je vodil prvenstveno tekmo HAŠK : Gradianski, da tekom ce« le igre ni napravil niti ene pogreške. To označi dovolj njegovo odlično usposoblje« nost. Ne samo oba kluba — svojo preizkušnjo bo, upamo, dobro prestala tudi naša publika ki more prireditvi in športu vobče mnogo koristiti, ako bo disciplinirana — pa še več škodovati, ako postane nedisciplinira« na in nesportna. Oba kluba in LNP pro« sita tem potom občinstvo, naj opusti ne« umerjeno vpitje in že celo vsako vzklika* nje proti »nasprotaemu« klubu, vsako za« smehovanje in vsak hujši izraz! Organi javne straže bodo vsakega kršilca discipli« ne na mestu odstranili ter ga izročili ob« čutni policijski in sodni kazni. Tekma l. moštev se bo odigrala ob vsa« kem vremenu. Drugi dVe tekmi bo LNP ob zelo slabemu vremenu po potrebi na li« cu mesta ogodil. Mnogo športnega užitka obeta tudi pred« tekma rezervnih moštev in pač tudi dopol« danska tekma juniorskih moštev. Rezervno ■tekmo vodi sodnik Schneiler, juniorsko sodnik Deržaj. Tudi v skupini rezervnih moštev sc borita Ilirija in Primorje za prvo mesto, vendar jc Ilirija sigurno v vodstvu. Športni drobiž Kakor je razvidno iz Službenih objav LNPa, ki jih objavljamo danes, je nevar« nost krize v upravnem odboru, ki je pretila zaradi dogodkov pri prvenstveni tekmi Ilirija : Hermes, odstranjena. Nedavno smo objavili sestavo naše no« gometne reprezentance, ki bo nastopila v Bukarešti. V to repr/entanco je bil postav« Ijen tudi član Gradjanskga Perška, ki je imel zaradi nenastopa v Pragi enoletno prepoved igranja na reprezentančnih tek« mah. Sedaj pa so ga amnestirali ter posta« vili v reprezentanco. Ta korak Saveza je bil v beograjskih športnih krogih sprejet zel neugodno. Upravni odbor BNP je po« slal JNSu brzojaven protest proti tej am« nestiji, v katerem pravi, da se BNP nahaja v nemogočem položaju, da prisili igrače, da morajo igrati s Perško, ki je z žalitvijo odklonil nastop z njimi v Pragi. Beograjski igrači smatrajo postavitev Perške v re« prezentanco za žalitev. — Je že tako: mi svojih reprezentanc nikoli ne moremo se« staviti brez težkoč. Danes se vrši v Turinu tretja tekma Nemčija : Italija. Pri dosedanjih dveh tek« mah jc zmagala Italija, in sicer leta 1923. v Milanu 8 3:1, leta 1924. pa v Duisbur« gu z 1 : 0. Italijansko moštvo je sestav« ijeno nastopno: Combi — Rosetta, Ale« mandi — Pietroboni. Sgarbi, Pitto — Conti. Della Valle, Sehiavio, Rosctti. Cevenini. Znani branilec Cevenini, ki se je na Duna« ju odlikoval s svojo surovo igro, je torej izpadel. Nemško postavo smo že objavili. Sodil bo Anglež Gray. Službene objave LNP Prvenstvene tekme juniorskih moštev se bodo odigrale v naslednjem redu: 9. V. Jadran : Ilirija, igr. Ilirije Slovan : Primorje. igr. Primerja 12. V. Ilirija : Slovan, igr. Ilirije Jadran : Hermes. igr. Primerja 19. V. Primorje : Hermes, igr. Pritnorja Slovan : Jadran, igr. Ilirije 26. V. Ilirija : Hermes. igr. Ilirije Pr" morje : Jadran, igr. Primorca 2. VI. Hermes : Slovan, igr. Primerja Tekme sc bodo pričele vedno ob 10.20 dopoldne in trajajo dvakrat 35 min. Pravico nastopanja imajo jetniorji do rojstnega letnika 1911. Tekme se bodo odigrale po tekmovalnem pravilniku, ki je bil objavljen v »Jutru« dne 22. III. t. 1. ter po principljelnem sklepu posl. odbora, objavljenem v »Jutru« dne 13. 1 t. 1. Posl o. obvešča k hibe. da ob dnev;h. ko se od:gra>o okrožne aH podsavezne semiiinalne in finalne tekme, niso dovoljene v dotionem mestu druse tekme. Kaz. odboru je predan igr. Ivan Heler (SK Ranid) zaradi prestopka po S 38. k. p.; do odločitve kaz. odbora se mu izreka zabrana igranja. Odobri se prijat. tekma Am.fer : 0':mp;>3. Zjcrreb v Trbovljah dne l maja. ŽSK Hermes se naproša, da javi tekom 3 dni ■imena svoiih čfanov, ki so povodom prv. tekme Ilirija : Hermes dne 21. t. m. opravljali Ma- galniško službo. — Zaradi slabe redite!js(k« službe pri isti tekmi se 6na g. Lukanc Fran« iz seznama stalnih rediteljev ŽSK Hertnesa; klub se naproša, da javi tekom 8 dni namestnika Upravnj odbor je zaradi nezadostne reditelj-ske službe povodom prv. tekme Ilirija : Hermes dne 21. t. m. kaznoval ŽSK Hermes in SK Ilirija z globo po Din 150.— v smisiu § 52. k. p. ter uvedel disciplinarno postopanje proti službujočemu odborniku LNPa g. I. Barlu, kateremu je obenem izrekel suspenz kot podsavezne-mu odborniku v smislu § 62. k. p. do končne odločitve. Poleg igralccv, ki jih je pozval pred kaz. odbor že posl. odbor, je predal npr. odbor kazenskemu odboru še igr. Kos in Marinko (Hermes) ter Jenko, Dramičanin in Košak (Ilirija) Upr. odbor je soglasno odobril postopanj« podpredsednika I. g. Betetta . na seji dne 24. t. m. povodom razprave o ukrepih zaradi Incidentov pri prv. tekmi Ilirija : Hermes dne 21. t. m. Upr. odbor je konstatiral, da so člani upr. odbora »g. Buljev.ič, Cck, Lukežič. Jesih. Hart-man. Novak ir, M:lač s tem, da so dne 24. t. m. po prekinjen ju seje s strani predsedstva sami nadaljevali sejo upr. odbora, zlasti pa s tem. da so v »Jutru« z dne 25 t. m. objavili svoje sklepe kot sklepe upravnega odbora LNP te«-iznesti s tem zadevo v javnost, ravnali proti podsavezdvmi pravilom in proti ugledu podsa-veza ter jim izreka zaradi :ega najsirožio graio. Ta .bik I. Službene objave LPP (Iz seje dne 23. aprila.) Določita se 2/. in 28. julij za podsavezno plavalno prvenstvo, in sicer oba dneva ce« lodnevno. Tekmovanje se vrši v novozgTa« jenem bazenu SK Ilirije na Gosposvetski cesti. Določi se naslednji spored tekmovanja: A. Sobota, 27. julija, dopoldne, pričetek ob 9. uri: 1. predteki 100 m prosto seniorji. 2. pred« teki 400 m prosto seniorke. 3. predteki ju« niorke 50 m prosto: 4 predteki 100 m prs« no juniorji; 5. predteki 400 m prosto se« niorji; 6. predteki 100 m prsno juniorke; 7 predteki 200 m prsno seniorke: 8. pred« teki 200 m prsno seniorji; 9. štafeta 4 krat 50 m prosto juniorji; 10. skoki — juniorke; 11. vvaterpolo. B. Sobota. 27. julija, popoldne, pričetek ob 15 uri: 1. Predteki 1500 m prosto seniorji; 2. predteki 100 m hrbtno juniorke; 3. pred« teki 100 m hrbtno seniorke: 4. predteki 50 m prosto juniorji; 5. predteki 100 m hrbt« no seniorji; 6. predteki 100 m prosto se« niorke; 7. predteki 100 m hrbtno juniorji; 8. finale 400 m prosto seniorji; 9. štafeta 4 krat 50 m prosto juniorke; 10. skoki — juniorji; 11. vvaterpolo. C. Nedelja, 28. julija, dopoldne, pričetek ob 9. uri: 1. finale 100 m prosto seniorke; 2. finale 50 m prosto juniorji; 3. finale 50 m prosto juniorke; 4. finale 1500 m prosto seniorji; 5 finale 200 m prsno seniorke; 6. finale 100 m prsno juniorji; 7. finale 100 m prsno ju« niorke; 8. finale 1C0 m hrbtno seniorji; 9 štafeta 4 krat 100 m prosto seniorke, 10. seniorji skoki iz stolpa; 11. seniorke skoki iz stcrlpa; 12. vvaterpolo. D. Nedelja, 28. julija, popoldne, pričetek ob 15. uri: 1. finale 100 m prosto seniorji; 2. finale iCO m hrbtno juniorke; 3. finaie 200 m prsno seniorji; 4. finale 100 m hrbtno se« niorke; 5. finale 100 m hrbtno juniorji; 6. finale 4 krat 2G0 m prosto seniorji; 7. fina« le 400 m prosto seniorke; 8. skoki seniorji; 9. skoki seniorke; 10. vvaterpolo. Zanimiva prireditev Kola jahačev Kolo jahačev in vozačev »Prcstolona^led« nik Peter-c priredi dne 5. maja pcpcldne na Stadionu ob Dunajski cesti nagradno skakanje konj čez zapreke. Spored bo sila pester in bo nudil Ljub« Ijančanom lep užitek. Pri tej priliki bo se« veda tudi lep pregled letošnje mode. vsaj dame po vseh mestih baš pri konjskih pri« reditvah pokažejo svoje najlepše in naj« modernejše toaletne kreacije. Konjske dir« ke in Conccurs hippique je povsod in tudi pri nas družabni dogodek. Prijavilo sc je že nad 20 najodličnejših jahačev, dam in gospodov iz Ljubljane, Za« greha. Čakovca. Maribora itd. Število pri« iavljencev bo gotovo doseglo trideset. Toč« ka sporeda so tudi družabne igre na konjih, kot jeu dc barre, cigaretna tura itd. Natančni spored še objavimo. Iz zapisnika redne glavne skupščine J? S (Službeno.) Za prvega častnega predsednika JPS se soglasno in z odobravanjem izvoli g. Franjo Pe-irinovič, veliki jug-jslovenski rodoljub in dobro-tvor JPS. Jug. Pliv. Savez pristopa kot član Medsa-vez.iega odbora za X. olimpijado v Zagrebu. Za delegate JPS v Mesavodu se izvolita gg. Javo Esapovič m Julije Bartole iz Zagreba. boleči se program prvenstva JPS za 1. 1929, in sicer: Juniorji: 50 m pro s', o, 4X50 m prosto, 100 m prsno. 100 m hrbtno. Juniorke: is4o. S&n!orH: 100. 400. 1500 in 4X200 m prosto, 100 m hrteno, 2C0 m prsno. Seniorke: 100. 400 in 4X200 m prosto, 100 m hrbtno, 200 m prsno. SKOKI: Juniorji: z des--:e 4 prosti skoki. Juniorke: isto. Seniorji: z deske 5 obveznih skokov (1. navaden skok naprej z zaletom, 2. navaden skok naza.j, 3. Aucrbachov skok s prigibom z zaletom, 4. povratni skok s prigibom, 5. navaden skok naprej s polvijakom z zaletom) in 6 skokov z deske po izberi kandidatovi. Seniorke: iz deske 3. obvezne skoke (1. navaden skok' naprej z zaletom, 2. navaden skok nazai, 3. povratni skok s prigrbom) in 3 skoke z deske po izberi. SKOKI S STOLPA: Seniorji: 4 obvezni skoki (1. navaden skok naprej z zaletom — 5 m. 2. salto nazaj — 5 m, 3. navaden skok naprej brez zaleta — 10 m, 4. navaden skok naprej z zaletom — 10 m) in 4 skoki po izberi kandidatovi. Scn'orke: 1 obvezni skoki (1. navaden skok naprej brez zaleta od 5 in 10 m ter navaden skok naprej z zaletom od 5 in 10 m). Waterpolo r>o točkah igrajo samo prvaki pod-savezov. Izžrebani so naslednji pari za water-polorrvenstvo v 1. 1929: 1. dan dopoldne: a) Sombor : Dubrovnik; b) Zagreb : Beograd; c) Split : Ljubljana. 1. dan popoldne: a) Split : Zagreb; b) Ljubljana :.' Dubrovnik; c) Sombor : Beograd. 4. dan dopoldn«: a) Zagreb : LJubljana; b) Sombor : Split; c) Beograd : Dubrovnik. J. dan popoldne: a) LJubljana : Beograd; b) Zagreb : Sombor; c) Split : Dubrovnik. 5. dan dopoldne: a) Sombor : Ljubljana; b) Zagreb : Dubrovnik; c) Split : Beograd. Državno prvenstvo se vrši v Ljubljani v dneh 9.. 10. in lt. avgusta. Za službeno glasilo JPS se določi športni list •Sportista« v Beogradu. SK Krakovo. Danes ob 9. se vtš: trening tekma s SK Natakar na igrišču ASK Priroarje. Ob 8.30 naj bodo na igrišču: Roš. Korenčan, V-ado, Strnnd, Latnpič, Klančar, Vinšek, SlaviC, Acce-tto. Sajovic. Vlai, Jernejčič. Krmel. Isotako naj bodo ob S.30 na igrišču Jadrana naslednji igrači: M a M. Marinko, Jeršek, Valcn:ič, Novak. Blatnik, Jesen ko, Zajec, Loga?, Kalaš, iMarkič, Accetio. — Nučeln;k. SK Jadran. Danes ob 10.30 trening s SK S;.tvira na lastnem igrišču. Priti morajo ob 10. uri: Logar. Zor, Brcar. Pleveli, Rogač. Oven, Sand:, Gaberšek. Jai>uš II, Macarol, Kosmač. — Načelnik. Članstvu SK Hlrlje. Nocoj ob 20. se vrti v restavracij; hotela Štrukelj pozdravni večer nogometnemu trenerja g. Babifti. K pozdravnemu večeru se vab: celokupno članstvo, zlasti pa vsi nogometaši. Dobrodošli so tudi vsi prijateiji Ilirije. — Odb^r. SK Ilirija Vz tajništva). Po podsavezni odredbi v rs' pri današnji no-gometfli tekmi junior-sk'h moštev službo stranskega sodnika g. Hlad-nilc, pri tekmi rezervnih moštev pa g. Peče. Oba navedena se pozivata, da se zglasita na igrišču četrt ure pred te.kmo. Za popoldanske tekme se naprošajo naslednji, da prevzeme re-d:-.e!}sko službo: Reter, Škcejj, Smole A., Logar, Banovec. Hladnik. Karba, Erbežnik. Nastop sftiž-be je po podsavezni odredbi ob 14. uri. — SK Ilirija (ženska sekcija). Današnja prvenstvena tekma odpade radi odpovedi Primerja. V slučaju ugodnega vremena se vrši trening tekma obeh tknov, ka sta bila določena v četrtek. Prosim točno in vse. — Načelnik sekcije. SK Slavija Danes ob 10.30 s SK Jadran trening tekma na njegovem igrišču. Treninga se imajo udeležiti naslednji igralci: Zupančič, Ja-nežič. GaHe, Petrič, Gašperšič, Šorn, Zupan, Toplak, Schiamberger, Bajec in Srebotnjak. Rezerva Muzkwio. Vsi navedeni morajo brti točno ob 10. na igrišču — Načelnik. Hazena SK Ilirija : ASK Primorje. Današnja h a žen ska tekma za podsavezno prvenstvo odpade radi o d >3 ved; Primerja. Ilirija pridobi s tem brez boja dve važni točki, ker se smatra tekma m ASK Primorje za izgubljeno z rezultatom 6:0. SK Ilirija. Prihodnja seja načelstva se vrši v torek ob 20. v običajnih prostorih. Prosi se točne "n polne Številne udeležbe. — Tajnik. Motoklub »Ljubljana« priredi v nedeljo, dne 5. maia t. I. 300 km kvalitetno vožnjo na sledeči progi: dopoldne: Ljubljana—Trojane—Mot-Tt?k v Tn b. dolini—Kamnik—Kranj—Bašelj v Ko-k-š!«i dolini—Tržič—Kranj—Škofja Loka—Jeper-cu—Ljubljana. Popoldne: Ljubljana—Višnja gora—'Trebnje—.Mirna—Sv. Križ—Šmartno pri Liti-i:—LJubljana, člani M. K. L. se pozi vije jo, da sc te kvalitetne tekme udeleže ter da med setvi; poagitrajo. Natančnejši program bo vsakemu dostavljen. Motokolesarskl klub IHrlla. Danes se vrši »Lov na lisico«. Start zasledovalcev tečno ob 14. iz Zvezde. Obvezni sestanek za vodstvo pr:reditve in tekmovalcev se vrši danes ob 10. uri dopoldne na verandi kavarne Evropa. Na sestanku se bodo razdelile startne izkaznice, obenem pa se bo razglasil tekmovalni pravilni i. Ob 11. istoiam zaključek prijav. Po izvršeni tekni; športni sestanek in razglasitev izida v gostiini jpri Urbančku« na Ježici. Ameriški drobiž Atrakcija tega meseca za ameriško jav. nost ie druga izdaja tkzv. »bunion derbv«, t. j. cestnega teka iz Newyorka v Los An* geles, ki ga je tudi letos organiziral znani sportski podjetnik C. C. Pyle. Start se je vršil 31. marca v Ne\vyorku z največjo re* klanio. Odhodu tekačev na 3000 milj dolgo progo, ki jo je treba prehoditi v 80 dneh, jc prisostvovalo 20.000 gledalcev. Dnevne etape znašajo od 30 do 75 milj. Kakor so izračunali, je sledilo poteku prve etap«, od \evvorka do Elisabetha v državi New Jersev, 400.000 ijudi. Kot starterja je Pyle angažiral slavnega operetnega komika \Vi» Jiam Kogersa. Aranžer Pvle sledi tekmovalcem z ogromnim parkom avtomobilov, s katerimi prevaža osebje, ki skrbi za vsakodnevno bivanje tekmovalcev, sodniški zbor in velik \ariete z umetniki in plesalci obojega spo« ia. ki prirejajo vsak večer predstave in pri* vlačujejo publiko. Drugi veliki avtomobili so prirejeni kot kuhinje, študijske sobe, ko* palnice. spalnice itd V koloni je tudi ogro* men avtobus, s katerim se lahko do 50 gledalcev — proti primerni vstopnini — vo* z\ od etape do etape za atleti. V avgustu t. 1. se bodo vršile v Detroitu velike dirke motornih čolnov. Za to prili* ko pripravlja svetovni rekorder Gar VVood novo senzacijo. Mož je nedavno zvišal sve* tovni rekord motornih čolnov od 92.834 na ''3.123 milje na uro; sedaj pa je zavrgel motorni čoln »Miss America VII«, s kate* rim je postavil ta rekord in zgradil novega »M iss Americo \ III«, s katerim hoče dose* či 10O milj na uro. Jack Dempsev, ki je pTevze! dedščino po pokojnem manažerju Tex Rickardu, si je izbral za partnerja amerikaniziranega Itali* jana Jacka Fugazzija, ki je bil pred smrt* lo Rickarda njegov najhujši nasprotnik. Dempsev in Fugazzi sta sklenila pogodbo za dve leti. po kateri bo prejemal prvi kot »matehmaker« do 100.000 dolarjev letno. Razen tega mu je garantiranih 20 odstot* kov čistih dohodkov vsake prireditve. V lahki atletiki se je dijak Coggeshall iz Kalifornije v skoku v višino za centimeter približal dvometerski meji. Skočil je 1.99 m in torej resno ogroža svetovni rekord (2.03 m), ki ga že od 1. 1924 brani njegov rojak Osborre. Pri ameriškem prvenstvu v kritih pro* štorih >ta bila Spence in Laufer najplodo* \ itejša. Doseženi so bili naslednji časi: 100 vardov prosto: Laufer 51.8; Kojac 53.2. Spence 53.4: 200 vardov prosto: Laufer 2:12.8: Sj>ence 2:13.4; Clapp 2:18.4; 500 var* do v prosto: Spence 5:40.8; CIapp 5:42.6; I.anfer 5:40.6: 220 v prsno: Walter Spence 5:47.6: \Vallace Spence 5:57.4; 150 y hrbt. no: Kojac 1:39; Laufsr 1:39.8. Kot poedi* nec si je osvojil prvenstvo Spence z 19 pred Laufer jem s 17 točkami kot klub pa Xewyork*Ath.!etic Club z 32 pred Chica« gom s 17 točkami. * Ta ni ameriška, toda junaka, Nurmi m tir. Peltzer sta šla drug za drugim po lovo rike preko Oceana. Kje sta se sestala, ni znano. Toda dr. Peltzer je očital Nurmiju: »Zakaj mi niste pisali razglednice iz New» yorka?« »Saj vendar nisem vedel Vašega naslova,« se je opravičeval Nurmi. »Dr. Peltzer, Nemčija, zadostuje,« je odvrnil slavni tekač na srednje proge. »Zame je to še enostavnejše,« j i menil Nurmi. »Z napi« som ,Nurmi' me najde vsaka poštna po* šiljka. Dopisi KAMNIK. Dramski odsek Narodne Čitalnice v Kamniku je zaključil svojo sezono s ponovitvijo komedije »Sestričina iz Varšavec. Naslovno vlogo je igrala gospa Nablocka kot gost. Ostala zasedba je bila kakor pri premijeri. Trojica naših najboljših diletantov gdč. čižmekova, g. Golob in g. Kos se je držala vsekakor zelo dobro, tako da je tvorila igra zaokroženo celoto. Gospa Nablocka je podala Sonjo Varil»vno tako, kakor jo more podati izključno samo ona. Obiskovalci so bili jako hvaležni in niso štedili z aplavzom. Prejela je lep šopek. Omenil bi, da se je takoj ob začetku zdržala« Lucije mala trema, česar pri tej igralki dosedaj še nismo opazili. Oba partnerja, Hubert in Burel, sta bila piav dobra, najboljše je bilo II. dejanje za vse tri domačine. Odmore je prav dobro izpopolnil salonski orkester. Publika je bila zadovoljna, a bilo je je za to gostovanje premalo. Vzrok? Mlačnost glede podpiranja in vzpodbujanja edinega diletantskega odra je o A O 0 4 80 N 6 10 5 80 S 2 10 8 90 mirno 10 11 90 mirno 10 U 70 mirno 10 13 70 S4 9 12 98 WNW 4 10 Padavine Vrsta del in sneg Dež Dež Dež Dež Dež v mm do 7. ure ;n 11 3 1 27 Najvišja temperatura danes v Ljubljanil2, najnižja 3. Solnce vzhaja ob 4.58, zahaja ob 19.0, lu*na vzhaja ob 23.15, zahaja ob 6.25. Vreme je kakor pri nas tako tudi po večini ostale Evrope zelo neprijetno, pred* vsem jako spremenljivo, tako da se menja* vajo dnevi s toplejšim južnozapadnim ve« trom in z mrzlim severom, ki zanaša s se« vera k nam mraz in sneg. Centralni pas srednje Evrope je še vedno nekako na meji med severnim mrazom in sredozemsko po* mlad jo. Brž ko se zasuče vetrovni vrti* nec, se menjava zračna struja in z njo ve* lika razlika v temperaturi. Depresije se gibljejo največ v bližini Baltiškega morja od zapada proti vzhodu, zato se vetrovni sistemi tako naglo menja* vajo. Ker se razmeroma najdlje zadržuje* jo ob vzhodnem Vzhodnega morja, puhajo • svojim zapadnim sektorjem severni zrak na jug.Mraz nam doteka tedaj čez Skan* dinavijo dol in sili potem v ovinku ob vzhodnem robu Alp na Sredozemsko mor* je, kjer se povečini drži nižji zračni tlak ter vleče severni zrak tem bolj nase. Za* to gospoduje kljub poznemu času — kor.ee aprila vendar ni več sezona za to — na našem jadranskem primorju burja in tudi pri nas se ozračje kar ne more ogreti. Po* sledica je silno zakasnela vegetacija; kaže, da bomo letos kakor glede zime tudi glede poznega nastopa pomladnega zelenja do* segli rekord In niti sedaj se še ne kažejo znaki izboljšanja. Dunajska vremenska napoved za s^detjo: Večinoma nejasno, od časa do časaHtev« no, nekoliko topleje. (%irntanska daiiCal Zahtevajte brezplačni CENIK. Elegantna plitka, dobra in cenena ura D n 98*— 3 letno Jamstvo 14 dni na poskušajo, ako ne odgovarja, se vrne denar. Anton Kitfznann Maribor 36 b Specialist za samo boljše švicarske ure. Cenik brezplačno. Velika banka v Beogradu spreime v službo 2 URADNIŠKA PRIPRAVNIKA, absolventa trgovske akademije. Pripravniki z znanjem tu* jih jezikov in stenografije imajo pred* nost. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Činovnik Beo* grad«. 5403 Hovi Vinodol najleoše kopališče na Jadranu. Lepe prostrane plaže, dolga obalna pet kraj udobnega parka, tenis-igrišče, prvovrstni hoteii in mnogoštevilne moderno urejene vile. Dnevno izleti po kopnem in po morju, kakor tudi plavalni. veslalni in ribiški šport. Pojasnila daje zdraviliščno poverjen:štvo Novi-Vinodol. 5508 ŠE VEDNO PRODAJAM Stcfe, z goto vi jene moške o-bleke, perilo, klobuke, dežnike ter razno damsko blago PO KONKURENČNIH CENAH. IVAN KROŠELJ Martinova cesta 15 In Zaloška cesta 17« Velika tovarna kleklanih čipk in vezenin išče dobro uvedenega in reno-miranega potnika Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Čipke«. 5539 SELCE pri Crikvenici novo zgrajen na obali tik kopališča, električna razsvetljava, voda v hiši, sobe s teraso, velika terasa na morje za jedilnico. — Popolna penzija za maj Din 65 do 75. — Zahtevajte prospekt. Pristni Harzerji otl 10 M naprej predperel plemenski pari. «n>'ŽDobeli kinarčki. kletke titjs kr ma sdravila u tiŠe — Uu.-trovaL' eenik la^tonj Ve!ep»ičie*eja Hevdeareich Bad Suderode 150 - Han Dvokofliične zobotrebce lepo ročno izdelane in ne polirane kupi v vsaki množini Au£usto Fini - Bologna (Italia) Prosimo najnižjih in povzorjenih ponudb. Posredovalci izključeni. 5530-a 5578 Stavbeno podjetje 3. Slavec, Kranj sprejme takoj v delo dobre težake m fesarie pri gradnji železniškega mostu v Zidanem mostu. Šmarješke Topl e* pri Novem mes u termalno, radioemanacijsko ljudsko kopališče s šestimi bazen: direktno nad izvirki, zdravilno učinkujoče proti rheumi s srčno hibo, vsakovrstni neu-rozi, ženskim boleznim in sklerozi, se otvori jo s 1. majem do 30. septembra; 20 dnevna oskrba s kopeljimi vred stane v maju in septembru 700 pin. — Prijave in dopisi na »Upravo Šmarie-ških Toplic. Novo mesto št. 2. 5276 Najboljše tamburice FarKaševega in sremskega sistema izdeluje m razpošilia ob iamstvu stara tirv tvornica tambunc Stjepan M. Silcj SISAB 610 Kačlteve «74 i Hrvatska CenovniK amburit pošljem na iahtevo tastonj. Odlikovan / > riatima kolajnama Lepota ?n mladost POVOJI IZ GUMB M poetali y da našnji kozmetiiti ua jaku velike važ nusti, ker t* je pokazalo da so u dovršeno nago tt»n* od neprecenljive vre.lnofti ReziiltUi 90 naravnost fra-pantni. t»r radi tega ve i »vetovni indtituU u nego lepote na način dosežejo velike uspehe PAPILLON POVOJ štev L nam flu«i ia odstranitev nabuhlih in namreže-nib pododnjakov — Din 85 POVOJ ZA CELO odstranja oopolnom« vse gube na ielu Din 60 PAPILLON St II odstranja namrtžno kožo pod ofcmi in na »lepočicah -Din 70. 4ASKA u celi obrat odetranja gube is celegj obraza Obrai postane 10 pat glaiiek. čist tn bel. » koža nategnila in elastična Usptb ie izvan-reden - Dia 155 POVOJ ZA PODBRADEK okl 67 Veliki ilustrovani CCnik dobite zastonj Zahtevajte ga od skladišča MEINEL & HEROLD tvornlca glasbil gramofonov io harmonik R. Lorger MARIBOR, št I0I-B Violine od Din 95 Ročne harmonike od Din S5. Ta-ribure od Din 98 Gramotoni od Din 345 dalje Iščeiaa© rabljen DIESELJIOTOR v dobrem stanju od cirka 150 Ks tra nega učinka »Navesti p us-toleranco". Oferte je poslati na Rudarsko združbo ,.Litija" Litija, Slovtni a. 5517 'i v? ;v-šftZč? fgg^gjžjg Zahvala. Za mnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti našega nepozabnega sina, očeta in soproga, gospoda žel. činovnika H. kat., rezerv, pešad. poručnika ter z-a krasne po k km i ene vence, se vsem zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo g. p-imariju dr. ChoIewu in čč. seslram bolnice v Brežicah za njihovo požrtvovalnost ob bolezni, Trboveljskemu pevskemu društvu Zvon za v srce segajoče žalostinke, g. šefu stan:ce Trbovlje za ginliiv govor ob odprtem grobu, g. kolegom rezervnim oficirjem, g. zastopnikom Direkcije drž. železnic v Ljubljani in vsem njegovim stanovskim tovarišem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji peti. Žalujoči ostali. »JUTRO« št. yv--- 15 Nedelja 28. IV. J029 ►.rov. SVETOVINO MAXE TVORM€E B§4 BIRJIlNGHAm Reflektanti Prodaja pnerme najnovejši In tehnični izpopolnjeni motoejkli vseh tip letnika 1920 dospeli, oglejte si veliko zalogo! - Zahtevajte prospekte! - Prodaja na 12 obrokov! - I' Keithofer IMinlop Cord r. 10°/n popustom r.a vozače BSA motorjev. • Znaten popust pri olju Castrol in Vaenm Mobioll. - Promptni plačniki dobe znaten popust! Zastopstvo „B§A motorc.vklcs" Maribor. Trg Svobode G 4213 ^SpectruiH44 «1.«1. INŽ. KOPISTA. DUBSKV IN KRSTlC tvornlca ogledal in brušenega stekla LJUBLJANA VII, se nahaja od 1. novembra na Celovški cesti SI, telefon 2313. Zagreb, Osijek. — Središnllca: Zagreb. Zrcalno steklo, portalno >t«k!o. mašinsko steklo 5—6 mm, ogledalu, brušena v vseh velikostih ln oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, Izbočene plošče, vsteklevanje v med. — Fina, navadna ogledala. 82 Steklarstvo M. Medvešček, Brežice vljudno priporoča podjetjem ter občinstvu za zasteklitev novih stavb. Jma na zalogi raznega stekla, ogledala, okvirje za slike ter stekleno in porcelansko robo. — Cene zmerne. Vrtne klopi in mize izdelujejo Strojne tovarne in livarne d. d. v L"1^-^™ r>vmaiska cesta 35. Itolne. goreče, ranjene, ozeble noge Veliki zavoj soli ?r. Roka za nujre 16 L)in se ? kopeljo sv Roka e o j i za noge takoj spra v ijo v red. Za ilo.-tnje, raz stopite jedilno žličko soli tv. Roka za nogte v umivalniku topli' vode in v njeni močite noge okrog 10 nii-mit. Po tem ča mi Vam bodo noge kakor pre rojene. Dobi se v vseli lekarnah in drogerijah Glavni depo za Slovenijo: Drogerija GREGORIČ v Ljubljani. Razne sadike cvetic ln zelenjave, kakor tudi cvetice v loncih in visokodebelnc vrtnice z imeni se vedno dobe po zmernih cenah pri 5470 MARTIN PREŠERN trgovski vrtnar v Radovljici Izdeluje vence in šopke po naročilu. Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši v opremi so šivalni stroji in kolesa ,,Gritzner 1 in „Adlep" za dom obrt in industrijo le pri 10$. PETELINI Ljubljana poleg Prešernov« ji spomenika ob vedi ?ouk »ezenlB brezplačen Večletna garancija Zah tevajte ponudbe K moderni toaleti spadajo v prvi vrsti modemi čevlji, katere Vam nudi v največji izbiri, najboljši kvalliieti in po najnižjih cenah indu-sjrija »n veletrgovina s čevlji R. STERMECKI Celje. štev. 20, Slovenija Sevret II5 Din. boks 159, ševro 202. lak sivi in beš 198, boljši 2.37. fini 270. platneni 89, baržunasti 99, modni opanki 120 Dni. Ih»s!rovami cenik z več tisoč shkami zastonj. Kar ne ugaja, se zamenja al; vrne denar. Objava. Uprava državnih monopola razpisuje: I. oiertaln u licitaciji! za nabavku jedue iiieha-ničke inštalacije za izgradil beskrajnih pantllka za potrebe cigaretnih mašina upravnih fabrika duvana. Licitacija če se održati na da« 29. maja 1929. g. u kiancelariji uprave državnih monopola u 14 časova prepodne. Uslo-v.i i bliža obaveštenia mogu se dobiti u kancela-riji industrijsko g odeljenja svakog dana od 10 do 12 easova p-repodne. Iz kancelarije industrijskog odeljenja — uprave državnih monopola N. M. Br. 5531 od 16. aprila 1929. godine. autom. regulatorje, zatvornice. opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja Vodne ! rv G- F- SCHNEITER, Škofja Loka llJfnlflP podjetje za zgradbo vodnih turbin Konkurenčne cene. Zahtevajte ponudbe. Prvovrstne reference. VI. Osješki velesejem in &o$po smo razposlali ok< 1. .JU.ikiij po-»kuittjih puščic ;er na x-:ne:ju tega pre-inip.g-.i prlziuinle n nad 2tUIO!J naro-č 1. Ne verujte nikomur, ampak zahtevajte brezplačno p- >1rez-;vačno. ako nam pošljete za stroške v znamkah Din 2.—. Originalne triogtate puščice dobite po ce.n>i od Din 15.— v v>aW boljši strokovni trgovini. S pošto pošlje: .As^jteka Bi-ant, Sul>o-tica 3. Ii2-a i Siiaine zmage najboljši dokaz kvelitete! Vzpostavljeni 4 novi rve^ovni rekordi! Ribiči P« K* KA1SER) čas je, da se opremite za ribolov kar Vam nudi bogata izbira puškar LJUBLIANA Kongresni trg Št. k A. J. S. motocškl s prikolico vzpostavi 4 nove svetovne rekofde in sicer za 50 km in 100 km ter za =50 in inn mil? c „n™ ^ , . . , . uro AUSTR i i V A totptct tbophv ihto cn„ , , ' TI r za 3J in 1U(J milJ s povprečno brzino od 139.4 km na uro. AUblRALS-vA TOLRIST TROPdV 1929 zmaga Wiliams na oOO ccm A. J. S. II. daril« isto na A. J. S. ter II. darilo v juniorski kategoriji Vsi moueli promptno dobavljivi iz skiadišča! Plačilne olajšave! Rezervni deli na skladišču! Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Razstavi j e n j na Zagrebškem Zboru, Paviljon C. »immeraii tovarniška d. d. za gradnjo strojev in vagonov Wien XI. v Zerfavi Sn transportne „ . , naprave Zastopstvo: 1 Inženirska pisarna Juiius Breitvvieser Zagreb, Frankopanska 8 Prvoiazredno veliko trgovsno poojetje išče trgovske prostore v strogem c ntru mesta, od katerih bi en veliki lokal mora biti v pritlič u na ulici. — Na emmna bi začela z začetkom leta 1930. in bi trajala event. več let. 5,% Ponudbe na oglasni oddelek pod »TRGOVSKI PR JSTORI" ^Oblastveno koncesijonirana šoferska šola I. GABERŠCIK, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, B!eiweisova cesta 52 Praktične vožnje z modernimi avtomobili, teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Redni tečaj prične 1. maja. 5=) 7 a Reprezentančni TAi\0¥AI.J 4 in 5 tih sob se oddasti v kratkem. Reflektanti naj pošljejo pismeno ponudbo z navedbo poklica in števila družinskih članov pod šifro »Arhitekt A. B.« na oglasni oddelek »Jutra. Priporcčgms liana ki so uesfšio ! Ds^s se sis) soifdsf c^sii, trdi na cisrs^s !s pri turški Gfl. VOH. — FSSIfS t»f memnasle cevi dobavi a vsako množino ,MATERfJAL* d z o Ljubljana, Cuoagska cesta ŠS. 38. Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri, zelo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov »f preprostega do najfinejšega, in igračo 1 vozički v zalogi Več znamk 5>v.-.lmh stroj'-'v najnovejših modelov, deli in pnevma tika. Ceniki iranko. Prodaia na obroke »TRIBUNA« F. B. L tovorna dvokoles in otroških rozifkot. Linhljiana. karlooka cesta 4 Ksilo FOTOAPARATI ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□[□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□j^a-, - Lj F0T0 MATER1JAL - JANKO POGAČNIK g 410J □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□r,-iaDnnnnanaanaDnDnDnnannnanncR AGFA ZI2ISS I KOV voh;tlm»er KO»EXSTO€K 1>R. NAGEL Najnovejši modeli na zalogi LJUBLJANA, Tavčarjeva niica 4 Lecnard Trsppo ii^M^V - 4ic3 idruiene ©pekarne d. d. Karlovac dobavlja iz svojih najmoderneje urejenih tvornic Z strešno opeko mo najbolje kakovosti po zmernih cenah Zahteva te ponudbo S Prodam radi poveoazifa PARNI KOTEL 30 m2 in 8 atm. ter FRANCIS - SPIRAL 1 lkdLNO za 13—20 ks. 250 1 vode na sekundo, 5—S m padca jn približno 430—500 obratov na minuto. Turbina ima ročno regulacijo, zelo težko zamahno kolo (400 k s), 3 50 m dolgo sesalno cev in je posebno primerna za pogon manjše c.ektrične centrale s padcem vode od 5—8 m. tudi žage usniarne ali mlina. S turbino se proda kompletna zatvoiv niča z gon:lom na vijak, ca. 10 m cevovoda in vsi pripadajoči deli. „ Pari'i kotel je pop )!noma dobro ohranien, ker ie b;I ves cas kurjen le z lesom in le približno 10 let v obratu S kotlom se oddajo tudi vse pripadajoče armature, črpalke etc. turbina kakor tudi kotel sta še v obratu in se lahko ogle-ciata. — Interesenti naj se izvolijo obrniti na uprava lista pod »vodna oarna sila«. RHDSOTEHNIICI4 - Tone Fo fšak Ljubljana, Aleksandrova cesta 5 PROČ Z BATERIJAMI 1 Radioaparat, ki jih ne potrebuje in Je radi tega najcenejši, je: 4-cevni radio-aparat »Poltosinus IV« za priključek na električni tok, valovna dolžina 200—2000 m, skrajna selektivnost in jakost, vsa Evropa v zvočniku, brez motenj električnega toka. Cena z elektronkami Din 5250.—. Vse radiopotrebščine najceneje! razmnoževalec z varstveno znamko *(Jlobus», kakor tudi potrebščine dobite edincJe pri MOKA »SLAVIJA« ni nikaka patent moka, proizvaja se pa iz najboljše baške in sremske pšenice po strogo higijenskih predpisih z najmoderneje širni stroji ter tako po lepem tipu kakor tu= di po izborni kakovosti nadkriljuje vsako drugo. Konsnmcnti trdijo da boljše moke nimamo v sns. V Vašem interesu je. da takoj zahtevate vzorce ter za poskušnjo naročite, četudi najmanjšo množino, da se prepričate o ka= kovosti. Kdor enkrat poskusi »Slavija« mo* ko, ne rabi več nobene druge. Naše geslo je: iv.liorna kakovost in zmerne cene. Gud. SS uradnik drž. žel. v pokoju dne 26. aprila v 66. letu starosti, previden s sv. zakrament!. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedelfo 28. apr;la ob 4. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. Ljubljana, dne 27. aprila 1929. Globoko žalujoče rodbine: VVISSIAK. BRANDS TETER, POCHVLA. 5BS poa.a fl^ATERIJAL«< d, z o. 2„ Mubljana. Dunajska cesia S6. Kupim stalno vsako množino ftosfanfe^ga fieliss!iesa smrekove skorje, cele in drobljene. smrekove hmeljeve droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja. po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. Franc Oset, Sv. Peter v Savinjsk,- dol. Pi.raona tuberkuloza — jetifca — kašelj — suhi kašelj — sluzasti kašelj — nočno potenje — bronhijalni katar — katar požiralnika — za-slinjevan-je — pljuvanje krvi — bruhanj« krvi — tesnoba — astmatično dihanje — bodljaji itd. 4S„ a so ozdravljivi! na tisoče ozdravljenih! Zahtevajte takoj mojo knjigo liisiefnosi ]HTlii'aiie< ■ hk=troe orem^eaM T^ ^ " Up0raWia pri vsakcm naiin" bolezen n..ro premagati, le.esoa teza poraste in postopno apnenje ustavila bolezen Resni z-'r«v- CT JTS, iab°rn° ka'kOV°'St m0ie met0dc in Priporočajo uporabo' iste uim prej pričnete z mojim načinom prehrane, tem boljše je. ŽS POPOLNOMA ZASTONJ dO,bi,te mojo knjigo, iz katere- boste črpali velško \or:srne2a^ Kogar mučik, bo- Rihard .Ing- ne crdinira več v vojaški bolnici, temveč v Marijamšču Poljanska cesta štev. 28, pritličje, desno vsak dan od pol 11. do 1. — Telefon štev. 3168. 'V-:' Ako se hočete veseliti spomladi, obiščite mojo trgovino, kjer boste gotovo našli KOLESA Cn IN) DtRKOPP in drngili na boljših svetovnih znamk marsikaj v Vaše razvedrilo. — Velika zaloga vseh v to stroko spadajočih delov po najnižjih cenah. iji ItAMOFOM COLIJMBIA, 01>E0X7 in drugih najpopolnejših tvrdk SIVAIAI STROJI DtBKOPP, ML\ERVA najboljši v materijalu in najlepši v opremi PRODA J A SE TUDI XA OBROKE! — Priporoča se »TEHNIK" DOSfP BANJA LJUBLJANA, LJUBLJANSKI DVOR, Pražakova ulica štev. 19. Zahvala. Vsem, ki so mu ob dolgi mučni bolezni in ob kruti smrti mojega nepozabnega, predobrega očeta, gospoda Franca Gregoriča posestnika in meščana v Krškem stali tolažljivo ob strani, izrekam na tem mestu v svojem, v imenu svojih otrok in vseh ostalih sorodnikov, najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem preč. duhovščini, g. zdravniku za njegovo neumorno požrtvovalnost, Sokolskemu društvu za poklonjen venec ter za častno spremstvo s praporom na čelu, gasilski godbi ter pevskemu zboru za genljive žalostinke, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, številnim gg. zastopnikom uradništva, meščanstva in vseh drugih slojev ter končno vsem, ki so v tako častnem številu prihiteli od blizu in daleč, da izkažejo dobremu prijatelju zadnjo čast. V KRŠKEM, dne 23. aprila 1929. č550 Pol ii baron Lazarini roj Gregoiič. ii^retia t« ur* d&txs* t+i&c*. K. aiaUi oglasov. paAat*, na. Oglas tu. odddtk Jlh~RA. Lfublfojia, P^uUrturoa. ul 4 CeJunnu, rtzcun, partnA. irtinilntc* LfuUfOAAjt 11 J4 3 Tolafan shujtika, 2492 MaM. oala*ct ki sluzjo v posrvsiovaUu, in,iocgabu tiatn^iTl trgousluaa ah. ntilajntiMo, zacloojo, taaka bonda Dul r-tuaka btsntaa 50 Par- UaMzuifSL vus*k Vin, 5-. f/ajnuuifst, zsustk Dui «er- KisLofbtna m ft/ro Dut5- Ust prubtzfbi rt-LStofthJia zašifnojhn,?- Zindvt., dopisovanja, ui oplast, ni ji, vpoflah obvum, z naročilom, tiar m. oglasi, tu.pnobajo- Sprtfonajg* tnalih, oglasov za. prt hsrcUfcr iUinJla JUTRA u, zakL^aZi, (Lan, prvsL tzuLam, Ltsla, ob tj uru Paz/Uft. sprtfth, oglase bodLa pru obc4siu u naslednji, sUmUzu usta, TaUfon šbiudJza, 24 g 2 Kdor hoče da se mu po peš i pošlje naslove od malih oglasov ali sploh kako informacijo, na} ne pozabi priložiti 2 Din v znamkah, ker bi sicer ne prejel odgovora! Oglasni oddelek „JITBA" 24 Učenko ■ dvema razredoma mešč. »ole, zmožno slov. in B<>m škega jezika, sprejme v tr-govinu mešanega blaga J Sehaupcrl, Toplice Dobrna pri Celju. 11126 Prodajalko ki bi biia zmožna samostojno roditi trgovino (;«-flružnico), sprejmem. Kav-eije zmožne imajo prednost — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod iifro »Kavcija«. 10972 Premogovnik »prejme za čimprejšnji nastop izkušenega in pepoino-na verziranega nadpenjača (Obereteigerja). Ponudbe na osrias. oddelek »Jutra« pod šifro »Hrvatska«. 10975 Plačilnega natakarja (ico) sprejmem za sezono. Potrebna kavcija 3000 Din. Ponndbe e spričevali in event. elito, navedbo starosti poslati pod značko »Termalno kopališč?« na »glasni oddelek »Jutra«. 11125 Vzgojiteljico j Pomočnico (Kinderfraulein) veščo po- [lobro izurjeno v linem de- polnoma nemškega jezika, v lu f P r e j m e tam Jager, negovanju in vzgoji otrok m? atelje, kolodvorska sprejmem takoj v malo se- u"ca 28/1. 11449 lo na Hrvaškem, k dvema Mlado dekle deklicama (1 Vi, ozir. o let) Zdrave, do 30 let stare, v j tej vlogi izprakticirane re- za različna uela v prodajal flektantinje naj se javijo Di sprejmem takoj za do-osebno v torek, 30 t. m. poldanske ure. Naslov pove od 3—6 popoldne pri por-tirja hotela »Union« v Ljubljani, kjer dobe vse podrobnejše informacije. 11244 Šofer oglasni oddeiek »Jutra«. 11434 Vajenca za trgovino s špecerijskim blagom sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« 11454 trezen, mlad in zanesljiv pod »Vajenec«. vozač, dobi takoj službo k ___ osebnemu vozu, za potova- ~~~~~——~—— nje po Gorenjskem. Po- UČGnkO nudbe z navedbo plače je za trgovino is mešanim bla-poslat, na oglasni oddelek g.om 5prejmem takoj. Biti »Jutra« pod šifro »Trgovi- mur;l dobra računariea, pri-na Gorenjsko«. 11257 dna in poštena ter imeti i veselje do te stroke. Hrana 2_. »•« ' 'n stanovanje brezp ačno. — miz. pomočnika Ponudbe je poslati na ogl. debro izvežbana v stavbe- ; 'Ju;ra'' P°J šifro . I »Riomška dolina«. 11374 Sobarica pridna, poštena, z daljšimi spričevali, se sprejme tako;. Hotel Triglav, Sevnica ob Savi. 11378 Šiviljo sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 114S5 ne vožnjt na različnih mo Prva oblast, koncesijonlrana šoferska šola Camermk. Ljubljana (Jugo avto). Dunajska cesta 36. Telefon 2236 Strokovnjaški teoretični pouk in praktič Šiviljo dobro izurjeno sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11488 Brivski pomočnik in perfekten onduler dobi trajno službo Plača in drugo pc dogovoru Brivnica Oblak, Skcfja Loka. 11481 Ključavničarja dobro izurjenega sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. H473 Natakarico veščo tudi v kuhinji, mlado ia zmožno spre j m e m v boljšo gostilno v večjem j industrijskem mestu. Predstaviti se je osebno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Natakarica«. 11373 dernib »vtomobilih, s pn-četkem vsakega prvega 254 Praktičen pouk v dam?kem fcrojaštvu ca goep* in gospodične, i izvrševanjem lastne gardero be. Mo''ni atelje M Sare, Miklošičeva cesta 10612 Gospodično sprejmem kot sostanovalko Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 11252 nem in pohištvenem mizar stvu sprejme v trajno delo Filip Lazar, mizar na Jesenicah, Gorenjska. 10478 Hišnika »Ribniška dolina«. 11374 2 kroj. pomočnika sprejmem takoj za linejša dela. Pogoji po dogovoru. ! Ponudbe na naslov: Jurij sprejmem Vpokojenec ima Kastelc, krojaški mojster, prednost. Reflektanti naj l3emi0' ^"krajina. n3o4 pošljejo naslov na oela-ni o™ ,Jutra. pod Sgo ^^ ^^^ ____ za tinejša in tudi šivana ~~ ~ " ilela, s hrano in stanova- Kroj. pomočnika njem v hižl- v etalno *luž- dobro izvežbanega za veli- vfPFeime Fr- Travnik — , . , = irebuje. 1iMS Mlado dekle pridno in pošteno (16—18 let) za pomoč v gospodinjstvu, ki ima tudi priliko, da se nauči dobro kuhati, ff.rcjme f>na obitelj 2 oseb v Zagre-hu. — Ponudbe na Poštan^ki pretinac 208 — Zagreb. 19916 Zmožne zidarje ta fasade spre;tne takoj na aknrdno delo M. Nas-»imbeni. stavbenik v Mariboru. Vrtna ulica št. 12. 11231 Konjski hlapec idrav in pošten, z dežele, z večletnimi spričevali pri konjih, srednj'e starosti — dobi takoj ali s 1. majem službo pp Francu Spes, Maribor, Tržaška cesta. 11232 Čevljar, pomočnika ta boljša zbita dela sprejme takoj brc* rekla-niacije Jtw Pogačar, čevljar, Radomlje. 11297 Snažilca jedilnega orodja »p-ejmem takoj v restav-Tacijo hotel »Slon« Dobra p ača. hrana in stanovanje t hotela. 11153 10 slikar. In plesk. pomočnikov, I črko-slikarja in 2 ličarja eprejme v stalno delo sli karsko podjetje S. Holobar v Celju, za K rešijo. — Re-flektira se samo na prvo vrstne moči. — Istotam se sprejmeta tudi 2 vajenca. Veselje do risanja in sli iarske obrti predpogoj. 11258 ko delo sprejme takoj Anton S t a n o v n i k. splošno krojaštvo. Vrhnika Hrana in stanovanje v hiši. plača po dogovoru. 11355 Spretne šivilje trajno Pek. poslovodja 11283 (l°bi takoj službo v dobro vpeljani parni pekarni. Zeli i-e daljša praksa in ne sme biti alkoholik. Vložiti mora kavcijo, čim več tem bolje, sprejmem takoj . , ...... . , , - • delo. Naslov v clasnem ke.r m «Ujueeno, da lahko oddelku »Jutra«. 11182 j""1^0^ kot družabnik. — Delavsko rodbino sposobno in pridno, za obdelovanje polia sprejme uprava posestva Hau:am-bachern, Hoče. 11254 Ponudbe na upravo -»Jutra« v Mariboru pod »Sigurno«. 11350 Kovaški pomočnik ki more dvigniti obrt, dobi službo takoj. Naslov pove oglatjui oddelek »Julra« 11247 V Ctl/u Več oglarjev treznih in zanesljivih sprejmem. Delo trajno za več let. Plača dobra. Naslov: Andrej Zemljak, Retje 63. fPreJm"m učenko za stroj-Trbovlje I. ' 11303 110 pletenje. Naslov v po- družnici »Jutra« Celje 11229 Brivski pomočnik samostojen se takoj s|>rej-me kot poslovodja. Plača Trg. pomočnico po dogovoru. Filipič. bri- zmcž"° vodstva podružni-vec, Črna pri Prevaljah. sprejmem na deželo. — 11364 Kavfljfi zmožne imajo pred- _ nost. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 11365 Brivski pomočnik prvorazreden in perfekten »bubi-štucer«, ki je vešč vodne ondularije in barvanja las, dobi stalno celoletno službo. Nastoip in plača po dogovoru, stanovanje, perilo, bol. blagajna in davek prosto. Samo dobri delavci sp naj javijo na oglasni oddelek »Julra« pod »Stalno mesto 68«. 11368 Redni pouk v krojenju in šivanju damskib oblek za dom in poklic daje edino strokovno izprašana učiteljica Koza M e d v e d. Ljubljana, Mestui trg 24/111. Kroji po meri. 11270 Francoščino in nemščino Šoier 23 let star. sposoben za vsako popravilo, želi stalnega nameščenja. Po možnosti bi se vpeljal v trgovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Maribor pod značko »Zanesljiv«. 11233 Dama srednjih let, poštena in solidna go<^H>din;a. s kavcijo, želi službe na gostilno kot natakarica in pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod ši fro »Na deželo«. 11169 Učenca za fotografsko .-troko sprejme foto-atelje Weiss, Pol-zeia, Sav. dol. 11161 Šivilja išče službo. Gr« tudi brezplačno proti stanovanju in hrani. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Izurjena šivilja 21«. 11194 Modistka praktikantinja išče mesta. I Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 114031 Postrežnica išče e 1. majem delo za I pol aii ve« dan. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« | pod »Postrežnica«. 11237 Nekje imajo dušnega glavarja, na orižnici se z listi rad ukvarja — a tisto hočeš-nočeš le Dohvali: — Prav fletni v »Jutru« so oglasi mali! . . . Dekle bi se rada učila kuhati v I hotelu ali restavraciji — 3 Vrtne stole Blagajničarka izučena v trgovini z meša-. .. nim blagom in večletna po- poučuje Učiteljica. Gre tudi i slovodinja. ž°li mesta v na dom (izprehode). Dopise j Tečji špecerijski trgovini. * Rellektira samo na dobro in stalno mesto. Na^ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11108 ra oglasni oddelek »Jutra pod »Temeljito«. 11433 Nemško konverza-cijo in pouk nudi izobražena gospa po 10 Din od ure. Poljanska cesta 13/11, levo. 11414 Trgov, potrika manufakturista. ki bi obiskoval privatne stranke, sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Fin nastop«. 11215 Potnika gilnega, pri trgovcih in gostilničarjih v Sloveniji dobro vpeljanega sprejmem proti dobri proviziji. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sposoben 220« 11478 Potnika sprejme dobro uvedena to varna kem. izdelkov. Po nudbe z referencami oglas, oddelek »Jutra« pod Kemija«. 11470 Trgovski pomočnik mlad, ki je prišel pravkar od vojakov, išče svoji izobrazbi primerno službo. — Gre tudi 2 meseca brezplačno. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Pošten«. 11344 Sedlarski in tapet. pomočnik vajen težke opreme, išče službe. Nastop takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1129(1 Gospodična izučena šivilja, išče službe kot taka. Gre tudi za bla-gajničarko ali kaj slišnega. Oenj. ponndbe po-d značko »Blagajničarka« na podružnico »Jutra« v Celju 11058 leta. — Naslov v oglasnem I prodaja gos|>oJarska pisar oddelku »Jutra«. 11498 na lribuč na (ilincab — 1 elefon 2605. 1U078 Organizator samostojen delavec, obenem veščak v knjigovodstvu — bilancist, sprejme mesto t Veliko izložbeno okno in vrata večjem podjetju kot repre- oboie kompletno s šipami, zentant šefa. upravnik, šef- primerno za \>ak lokal, knjigovodja, blagajnik ali u?»<*no naprodaj. Naslov v lično, event. tudi za nekaj oglasnem oddelku »Jutra« ur dnevno. — Ponudbe na | poštni predal 246. 11471 11170 Gospodična Stelažo in pulte za špecerijsko in manufak-turno trgovino poceni na- zmožna slov. in nemške ste- prodaj. Vprašati in pogle-nografije. strojepisja in dru- dati se morejo iste pri Hu-gih pisarniških del, kakor go Drobniču. Rogatec. tudi srbohrvaškega jezpka, I z daljše prakso, ki bi po-1 magala tudi v go-podinj- 11316 etvu. želi nameščenja. Gre Jermenarsko obrt tudi na deželo. Ponudbe je po-slati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pisarniška moč 61«. 11461 t a r o in dobro vpeljano •proda-m. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11348 Uradnica z večletno prakso, vešči slovenske, nemške in erbo-1 I* "-! I_____. 1_________J________i 1 itlo c Puško dvocevko 116 — zdravstveno knjigo »Frnu al.s Hau. r&rztin« in Harley-Davidson e prikolico, 1200 ccm, skoraj nov. vožen 3500 km — naprodaj v Ljubljani, Tržaška cesta 47. 11273 Motorno kolo s prikolico naprodaj. Naslov -v ogla-nem oddelku »Jutra«. 11214 Harley - Davidson 350 cm3, kompleten, brezhiben. 900*1 km rož'n. prodam za SKiOO Din. Na-lov v ogl. odd. »Jutra«. 11326 »Ljubljanski Zvon« letnike 1882—1901. v najfinejši luksusni vezavi naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zvon«. 11216 Motorno kolo »Puch«, 500 cm5, s prikolico. 2 prestavi. Kr.lo s pomožnim motorjem »DKW« 125 em*: oba v brezhibnem stanju, se radi pomanjkanja prostora po zelo nizki ceni prodasta. Vprašati: S. Ceh. Kamnik 10. 11375 . . , , , ■ x .c« starega psa volč a- hrvatske korespondence - ka ^ Ručanda. Sv. Ju-spretna_v strojepisja išče ri- {,b -užni železnici. 11359 takojšnje zaposlitve. Cenj.1 ' ponudl>e na oglas, oddelek | »Jutra« pod »Verzirana«. 114831 Otroška košara dobro ohranjena, re proda. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 11387 Bivši bančni sluga ki je opravljal registraturo in ekepedit, išče primerne službe. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Pošten«. 11060 4LMLmINL Potnik ki obiskuje tudi po manjših krajih vse Slovenije trgovce, obrtnike, industr, in urade, dobi zastopstv proti 15 proviziji. Kav cija 500 Din. Ivan Kavčič Slovenjgradec. 11073 Zastopstvo za Ljubljano in okolico sprejme že več let dobro! verziran zastopnik. Ponud- z d.a'-is° prakso sprejme be na oglasni oddelek »Ju- Jos- Plementaš, trg.. tra« pod »Zastopnik«. 11174 planina pri Sevnici. 11360 Prodajalko Gospodično inteligentno — perfektno v nemščini, veščo kuhanja, šivanja in ročnih del. sprejmem kot pomoč gospodinji Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11356 Žagarja dobro izvežbanega in poštenega — verziranega v mehkem in trdem lesu — e-prejmem takoj v stalno službo. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Vodna žaga«. 11361 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil Na račun Išče se natakarica z dolgimi .-pričevali ter pred vsem poštena in zanesljiva, s kavcijo 5000 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pol šifro »Natakarica 24«. 1139d Izurjeno šiviljo za krpanje perila iščem. —-Oglasiti se je v Dalmatinovi ulici št. 5/1. 11397 Spretnega krojača za na dom, za veliko ali maln delo sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. »Jut--:.-, 11395 Interesantno za zastopnike, kateri obi skujejo privatne stranke po Jugoslaviji radi predmeta, ki se zelo lahke prodaja — naj javijo svoj naslov na oglas oddelek »Jutra« pod Eksistenca 540» 10763 Entlanje in šivanje belega in barvastega pe rila, lepo in natančno izvršujem po izjemno nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11296 Visoko provizijo dajemo agilnim zastopni kom. ki posečajo privatne stranke, eventualno fiksno plačo. Ponudbe pod »Vi soka provizija« na oglasni odd. »Jutia«. 1171 Tvrdka kemične stroke išče za Ljubljane in oko-lico zastopnika (provizijo-nerja). Ponudbe z navedbo referenc je poslati na uprn-vo lista ped »Ch. T.«. 11284 i Inkasante j prodajalce išče d-obro vpeljana tvrdka. Plača in provizija. Ponudbo pod »Dela-i ven 2040« na ogl. oddelek ] »Jutra«. 11384 Dva strojna ključavničarja dobra, za dnhro stalno plačo. išč .m Poizve se v nirl odd. »Jutra«. 11379 Dober zidar poročen in brez otrok — dobi takoj službo predde-lavca. Stanovanje kuhinje in sobe prosto. R. Sm:elo\v-sfti. Ljubljana, Rimskn c. št. 2/1. Lesni strokovnjak perfekten t slov., ne-mšk: in italijanski korespondenci, dober poznavalec lesnega trga v Italiji, sprejme službo pri lesni trgovini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifTo »Gojzd«. 11321 Perilo sprejmem na dom v pranje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11489 Nakupovalce obenem stalne krajevne zastopnike išče lesna izvozna družba. Mesečna plača in provizija, nastori takojšen , Ponudbe na oglas, oddelek 114.>8 ,j„tra« pod šifro sV-dr-. eksport«. 11482 21. Mahoma mu je bilo prišlo na um, da je poiaabil, kaj mora napraviti, da se avto ustavi. Poizkušal je na vse načine, toda voz je čedalje hitreje drevil po eesti. Z grozo se je bližal mitnici, kjer je bila eesta zaprta s tramom. Njegovo srce je bilo nesrečno kakor zračni obroč, ki mu nhaja sap«. Dva vajenca sprelmem za mizarsko obrt. s hrano v hiši. Oglasiti se na Cankarjevem nabrežju št. 23, Ljubljana. 11410 Blagajjničarko dobro izvežbano takoj sprejmem v re=tavraoiio. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 11495 FJektromonterja _______ _ __ _ izvežbanega j inštalaciji , igrati"je"o5 U, s" popoldne Mehaniku iz Ljubljane, ki se razume na »Adrama« naslovne stroje, nudimo zaslužek. Ponudbe na oglasni oddelek s.Iutra« pod šifro »Zmožen mehanfk«. 11504 Godbeniki! Za nedeljo. 5. ma:a potrebujem I. violinista, pianista in tolkala, ali vsai dobrega I. v'olinieta in toVVala. — sprejme takoj elektrotehnič. . no podjetje. Ponudbe na i raslov: Karel Florjančič. Celje. 11469 Ao 1. ure ponoči. Najnižje ponudbe ra naslov: Ciril Požar, Zalog pri Ljubliani. 11423 Deček priden, pošten z dveletno prakso, ki ima veselje do lesne etroke, išče službo lesnega inanipulanta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Manipulant« 10226 Poslovodja z 12—15.000 D:n kavcije, želi mesta. Ponudbe pod »Samostojna moč« na podružnico »Jutra« v Celju. 10957 Izprašan strojnik star 35 let vešč poslovanja pri parnem stroju. Dieselmotorju. elektrike in popravil raznih stro;ev — išče stalne službe. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 10982 Urarski pomočnik (pomožni) išče službe. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Urarski pomočnik«. 11242 Strojni ključavničar In šofer r izpitom, vojaščine prost, samec, trezen in pošten — išče službo šoferja. Položi 5000 Din kavcije Nastopi lahko takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11179 Frizerka išče stalno mesto. Naslov v ogl. cM. »Jutra«. 11330 Bivši orožniški podoficir želi službe kot pisarniška moč paznik ali skladiščnik. Nastop takoj. Ponudbe pod značko »A. 7« na podružnico »Jutra« Celje. 11338 Pisarniški uradnik in šofer , p z zadostno prakso, ki bi I * latno lahko potoval kot potnik. I za naslonjače, novo. 45 ši-ker ima tudi trg. prakso. I roko. ugodno prodam. Na-želi službe. Ponudbe pod slov pove oglasni oddelek »Tradnik 72« na oglasni | »JutTa«. oddelek »Jutra«. 11472 11439 Mlad šofer 2 sesalki za vino I ali žganje, 2 stroja za za- izučen mehanik, želi spre-1 maševanje steklenic, emaj-meniti službo in išče mestolliran liltet. decimalno teht- pri boljšem gospodarju nico do 600 kg, bakren Poslovodja aH kurjač z večletno prakso išče mesta na opekarni (Ringofen) za takoj. Naslov v oglas, o Id. »Jutra«. 11339 Pisarniški uradnik skademsko naobiažen. prvovrsten, z dolgoletno prakso išče delo za 2—3 mesece, event. samo poldncvno. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samo v Ljubljani«. 11457 Gospodična več let zaposlena v trgovi-želi primernega mesta, event. gre tudi kot slugi-nja k večjemu podjetju. Ponudbo na oglas, oddelek Jutra« pod »Pridna in poštena«. 11346 privat. avtomobilu. Naslov kotel, vi-oko železno peč. v oglasnem oddelku Jutra. 2 železni napisni tabli (ve 11479 I liki 68 X 50 in 46 X 28), dvojna smrekova vrata, ve-. lika 2.10 X 0.75 in 11 eta- Gospodinja "h Oken, velikih 1.70 X v najboljših letih, delavna. .proda Novakovič energična in vajc-na vsega Ljubljana, Kolizej. 11463 gospodinjstva, išče mesta v večjem gospodinjstvu. Poleg gospodinj-tva se razu-1 me tudi na trgovino. Več- Ugodna priložnost! Radi selitve in opustitve trgovine prodam enotonski tovorni avto. v dobrem stanju. Pripraven za obrtnika ali trgovca. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11453 Kolo Peugeot novo. prodam za polovično ceno. Naslov: Novi U-lmat 142. Moste. 1124«.) Vrtno garnituro dobro ohranjeno, daljnogled letna izpričevala na razpo-1 Zeiss 7 X 50. srebrno uro lago. — Cenj ponudbe na znamke Zenit ugodno pro-oclas. oddelek »Jutra« pod dam. Naslov v ogla-nem šifro »Zanesljiva go-poli- oddelku »Jutra«. 11418 nja«. 11443 Šamotno opeko 1300 komadov po zelo nizki I ceni prodam. Naslov pove | oglasni oddelek »Jutra«. 11409 Kuharica srednje starosti, ki govori slovensko, nemško in hrvatsko. išče službo na Bledu v gostilni ali restavraciji Ponudbe na naslov: Ana Cvelbar, Zagreb. Jo-sipovac br. 8. 11269 Lesni strokovnjak z večletno prakso v manipulaciji in nakupu vseh vrst lesa. išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strokov, njak 71«. 11271 Dober žagar želj premeniti službo k ve-necijanki. event. tudi na krožno žago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrn«. 11357-a Plačilni natakar inteligenten in dobro izvci-ban, s prvovrstnimi letnimi spričevali, išče službe. — Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod »Kavcije zmožen«. 11352 Trg. pomočnik z dveletno prakso, star 19 let, išče mesta v trgovini z mešanim blacrom. Naslov v podružnici »Jutra« Celje 11259 Šofer mehanik išče mesta. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod Trezen — siguren«. 11238 Nadlovec (lovski nadzornik) mlad. energičen, vsestran-ko zanesljiv, želi premeniti mesto, najraje v 'kraj, kjer je še veliko tatinskih lovcev. 8 let prakse in dobra spričevala! Oenj. ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pol "Energičen 28« Službo bi nastopil s 1. julijem. L>riv. družabnika i je popolnoma verziran v umskem delu. iščem. Na-lov pove oglasni cd' Jutra«. Gospodična vošča vseh pis. del. kakor tudi «lov. in nemške stenografije. išče službe do 15. maja. Gre tudi en mesec brezplačno, da se v pisarni upelje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrai pod »Br.>z-plaeno«. n^gj Manufakturist z znanjem nemščine, italijanščine. knjigovodstva in strojepisja, išče ineeta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Agilen«. 11376 Krznar Ivan Knehtl| v Ljubljani Marijin trg 1, IV. nadstr I se vljudno pri|ioroča za | [•opravila kožuhovinastib plaščev — I Radio . .... i štiricevni, z akumulatorjem vsakovrstnih jopic m vrat ,,a 1300 Din proda Hešik. mkov ter vseh v krznar Ljubljana VII. Medvedova sko stroko spadajočih del. gt. 32. 1142S čez poletje po polovičnih cenah. 116 Kompletni radio nov. štiricevni poceni na-., , prodaj v Ljubljani. Trža Podgane ubija »Ratol« — jka cesta 36. 11419 poljsike miši ubija »Arvicm« ščurke ubija »Gamadin« — stenice ubija »Stenol« — bolhe ubija »Pulek.-in«. — Dobiva »e povsod. Biokemia. Zagreb, Hatzova ulica št. 25. Telefon 59-69. Otroški voziček dobro ohranjen, in več prvovrstnih odlikovanih kanarčkov prodam. Naslov t ogl. odd. »Jutra«. 11276 Otroški voziček prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11422 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Č e r n e — juvelir Ljubljana. VVoffova ulica 3 38 Knjige Prodam Ljubljanski Zvon 1&S1 — 1916. vez. ori«-., 1917 — 1928 broš.: Dunajski zvon 1870, 1876—18S0 nav. vez.: Kr'-s 1881—1886 vez., Dom in Svet 1889 — 190*>. 1898 ori-. vez.. 1897. 1900. 1903. 1JH>4. 1907. 1917 —1920 broš.. Slovan 1884 -1887 vez.. Zora 1873—1877 vez. Ponudbe na ogl. odd. :Jutra« pod »Knjige«. 11127 Knjige »Oso« cel letnik. ce'otne »Stritarjeve zbrane i-pise«, »Zvon« 11)04—1907, Les eing codes. Die Frau als Haue-Srztin, U- t-srhilds Tasehf-n-bucb fiir Knuflente, Geflii-gelzueht, Wiener Koch-kunst in druge- prodam. — Ponudbe na poštni preda"; št. 246. 11440 Gospodinje! Puhasto perje razpošiljam po uovzetjn najmanj 5 Kg po Din 38 kg — Izkoristite orUiko dokler traja zaloga — L Brozovlč. Zagreb, llica 82 Kemična čistilnica perja 189 Kruhovih drobtln (Semmel|>rezel) svežih prodam 500—600 kg po Din 4—5 kg Naslov pove osrl. oddelek »Jutra«. 11331 Odpadke od parketov bukove in hrastove, za kurjavo do stavlja po mzk: cenj na dom V ScagnetU. parna žaga » Ljubljani. ■ za go renjskim kolodvorom 108 Radio-aparat tricevni, kompleten, z zu nanjo anteno, v dobrem stanju prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11408 Mesto kontorlstinje ozir blagajničarke — za takojšen ali poznejši nastop išče absolventinja licejske ga trg. tečaja, s par'etno pisarniško prakso, v večjem tovarniškem podjetju Vešča je knjigovodstva ter slov. in nemške korespondence. Cenjene dopise na oglasni iddelek »Jutra« pod šifro Vestna« 10690 Mlaišeg i uradnika absolventa trgovske šole z ali brez prakse išče denarni zavod v predratni Srbiji. Znanje srbščine željeno, a ni pogoj. Telovadci, pevci in godbeniki imajo prednost. ?.ivlionski pogoji ugodni. Ponudhe na ogl. odd. -Jutra« pod značko »Lepa bodočnost«. Priložiti treba znamko za odgovor. _ Spričevala priložiti v prepisu. N.iznačiti reference. 11218 Uradnik ahsolvent. drž. trg. šole. z večletno pi-aruiško prakso v večjem tvorriškem podjetju. vešč slov., nemškega. srbohrvaškega in deloma italijanskega iezlka ter vs-oh pisarniških poslov _ išč« primerne sluibe za skorajšnji nastop Ceniene dopise n» oglasni oddelek Jutra« pod »Treznost 64« 10964 2 štedilnika ogrodje posebno močno, za večjo restavracijo ali industrijo. ugodno naprodaj. Pojasnila daje »Cit«' d. z o. z.. Tacen pri LjubPani. 11094 Ajdovo moko |io 5 Din. fiD zdrob iz argentinske koruze po Din 4.30. fino moko št 0 iz banaške pšenice po Din 4 30 razpošilja od 25 kg naprej Pavel Sedej. umetni mlin, Javornik. Gorenjsko 10254 Drž. uookoienec izobražen, energičen. 7an"s-liiv in pošten, izvežban tn-dj zadostno v pisarniški strok', zmožen slovenskega. nomSkega. italijanskega, hrvatskes-a jezika v govo-rn in pisavi. vrhu teza razume za -eliko potrebo madžarsko, francosko in ansrleško prosi primerne službe. Nastop 15. juniia ali 1. julija Dopife na ogl. oddelek »Energič-n. eisru-ren, pošten.« 1197 Akkumulatorska baterija sistema »Tudor« tipa 1-6, 50 elementov, kompletna jc zelo poceni naprodaj. — Jos. Ru« jn drug, Domžs'e. 10589 Finih zelenih barv prodam večjo množino po Din S kg. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 11193 Ovčjo volno neoprano. lOOfi kg po 31 Din proti takojšnji dobavi prodam. Ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Kočevje«. ll_^5 Kdor prodaja ali kupuje AUTO naj se obrne na naslov: Karo! Camernik Ljubljana Dunajska cesta 36 (Jugo Auto telefon 2236) in vpo šlje popis roža kakršnega želi orodati ali kupiti Pri tem posredovanju se naj bolj varujejo interesi pro lajale* in kupca. 23 F. N. motorno kolo 350 ccm s. v., doseže hitrost do 90 km na uro, porabi 2 in pol 1 bencina na 100 km in stane samo Din 12.700. _ Oglejte si ga brezobvezno pri tvrdkah H Kenda. Ljubljana. A. Bremec. Celje, J Gustin-čč, Maribor. 10403 Avba za narodno nošo. krasna, po izredno nizki ceni (samo 9fi0 Din) naprodaj Po 1 Rožnikom. cesta X št. 27 — pritličje. 11431 Kavarnarjem ali gostilničarjem prodom posrebreno in niklja«to. posodo in pribor. Agenturna in komisijska trgovina v Ljubljani, Studentovska ul. št. 7. 11476 1500 m3 lanten smreka 6—25 m. gozd pri postaji, l m» 650 Din. — 1200 vagonov hrastovih in gabrovih drv jirodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »300 oralov«. 11075 Bordonale 8'10 jn 10/12 o ! « in 9 m kupiin vsako mnržino. Ponudbe na ogla ni oddelek ».Infra« pod šifro »Borlo-nali«. 31429 Lisičje, polhove kože m vseb drugih divjih živali kupuje stalno skozi celo leto D Zdraviš trg. u-n.ia. Ljubljana. Florjan--ka ulica 9 1880 a Fotoaparat brez objektiva in zaklopke format 10 X 15, s kasetami kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Higijena«. 11013 Odpadke volnene kupuje tvrdka DRAGO SCHW'AB Ljubljana 10929 Spalnico iz trdega lesa. otomano in gostilniško kredenco poceni jirodam. Naslov v ogla5, oddelku »Jutra«. 11320 Pohištvo Več hrastovih in mehkih spalnic ter kuhinj, oprav proda Jos. K urnik. Zgornja Šiška. 8734 Suho bukovo ogl.ie kupujejo Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani. 11203 Vitelj (gepelj) rabljen, a dobro ohranjen 'kupi Les.iak. Sv. Križ — Rogaška Slatina. 9734 Več kozarcev za bonbone kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 112S8 Salonsko garnituro lepo in dobro ohranjeno prodam. Dopise na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Garnitura«. 11432 Jedilnica črno politirana. skoraj no va (miza. 6 stolov, kredenca. cvetličnik in servirna mizica), se proda. Naslov v ogl. odd. »Jntra«. 11400 Motorno kolo »Harlev-Davidson«. 350 ccm OHV. pojKilnonia opremljeno. električna luč hitrostni ter kilometrski števec itd., 1450 km voženo, po ugodni ceni prodam — Na ogled v mehaniški delavnici »Rosa«. Poljanska c št. 69. 11221 Motorno kolo James 200 ccm uživa 00 vsod največji »loves in priznanje. Cen« 10 600 Din — Obrnite se oa Ge oernloo zastopstvo Ljub I jana. Vegova ulica 8 Ezpres; d t o z 10 147 Avtomobila Fiat, Tvpe 501 in r>09. v najboljšem stanju naprodaj po ugodni ceni — »Alko«. Ljubljana, Kolizej. 11131 Avto štirisedežen znamke Che vrolet. jako dobro ohranjen. po ugodni ceni naprodaj. Naslov v oglas, odddku »Jutra«. 11159 Sobna oprava postelji in omara poceni naprodaj. Naslov v Oirlas. oddelku »Jutra«. 11427 Več spalnic hrastovih in mehkih ter kuhinjskih oprav proda Avgust Corne. Zsr. fciška 122 — Ljubljana 7. 11459 Več lepih spalnic po 2700 in kuhinj po 1250 D'n proda Vidmar. Zzor-^fa Šiška 2. 114S6 Spalnico h-ratovo politirano — iz mehkega lesa in belo kuhinjo ugodno preda mizar v Sodarski stezj 2 _ sv. Florijanom. Istotam se sprejme mizarski pomočnik in vajenec. 11415 Modele za cementne cevi vseli velikosti kupim takoj Cenjene ponudbe na cglas. oddelek »Jutra« pod š:f-o »Takoj plačljivo«. 11253 Peč trajno-gorečo, maniše številke, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z navedi o cene na Polian-ko c. 12/1. 11450 Tehtnico -Florenc«. rabljeno, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra« pod »Tehtnica«. 11456 ^ tiK Jl« ' Od 1.—8. maja prodajam damske pomladne klobučke pod lastno ceno. Preoblikovanje slamnika 30 Din in svilenega klobuka 35 Din. Se priporoča Ivana šiller. Vodnikov trg. lopa št. 10. 11484 Seal-bizam-štolo dobro ohranjeno kupim. —■ Ponudbe s ceno pod šifra »Stola« na oglasni oddelek »Jutra«. 11425 Družabnika s 60—70.000 Din kapitala, iščem za ustanovitev do-bičkanosnega podjetja. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Visoke obresti 50 od 100« 110)3 Kot zastopnika s stalno plačo ln provizijo sprejmem agilno. značilno in trezno osebo s kavcijo IS do 25.000 Dm Ponudbe a podatki na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »22 00(1 kavcija. 1129* Družabnika sprejme strojno industri j?k» podjetje. Ka-pital 300.000.— Din. Strojni inženjerji ima. jo prednost. — Ponudbe upravo »Jutra« Maribor pod »Industrija«. 11342 Spomlad prihaja čaja »PLANINKA« zdravilni čaj Cisti in osvežuje kri ter obnavlja ves organizem »PLANINKA« zdravilni čaj e« ne prodaja oediije nekaj gotovine. kai na ni pogoj. — Dopise f sliko in poln:m nasfovom na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro -Sreča«. Slika ce na željo vrne. 11228 Kateri obrtnik ali državni uslužb-nec. star 56 do 50 let. bi hotel poročiti gospodično srednjih let s 15.0Juira« 11494 Posestnik in obrtnik želi znanja s kme'-kim dekletom od 30 let naprej, z najmanj 50.000 Din prem-i-ženja, V.love brez otrok tiiso izklinčene. Ponudbe na podružnico »Jutra« v MjH. boru pod »Srečen zakon-. 11351 Nesrečen v zakonu Želim znanja 1 go-po. revnega stanu. ev<-nt. gosiKi-dično, ki bi mi la.šala gorje. Dopise na oglasni oddelek »Jntra« pod »Nova sreča«. 11357 Mlad gospod inteligenten, želi znanja « >tarejšo damo, v svrho denarne pomoči. — Di-kreoija strogo zajamčena. — Ponudbe r.a oglasni oddelek »Julra« $ »od »Ljubezen ni izključena«. 11311 Gospodično v rdeči obleki in sivem plašču, ki se je vozila v četrtek zvečer z gor. vlakom iz Ljubljane proti Jesenicam. prosi gospod v črni obleki, ki je sedel nasproti in jo opazoval, za cenjeni na lov pod značko »Tiho upanje« na ogasni oddelek »Jutra«. 49305 Katera dama premožnejša bi hotela pripomoči poštenemu in podjetnemu akademično na-obraženemu go«podu pod garancijo. Ponudbe na os', oddelek »Jutra« pod š'fro »I.-krena hvaležnost«. 114G7 Šifra »A. K.« (vrtnar). Vrnite mi spričevala in ?liko čimpreje. da se morem naprej ponuditi. Polenek. Avto-kovčeg t 2 toaletnima kovčkoma (neseser) je bil izgubljen na avto vožnji Ljubljana— Zagreb v soboto 20. t. ni. — Pošten najditelj naj pa proti dobri nagradi odda zavarovalnici »Anker«, Zagreb, Preraiovičev trg 5 ali v Ljubljani. Kralja Petra trg 8. oziroma najbliž ji orožniški postaji. 11435 Vinotoč »Pod vejo« Ana Polič. Pekel 170 o: i Mariboru, od[>rt. 11343 Naznanilo Cenj. občin-rvu naznanjam, da sem prevzela gostilno na Ahaeljevi cesti 5. Točila bom priznano dobra Gradova vina po 12. 16 in 18 Din. Spreiniem tudi abanen-te na dobro hrano. — Za obilen obisk se priporoča Julija Ban. ' 11402 Zeleznato vino ■ekarnarja di G Piceolija v Ljubljani. krepča oslahe o, malokrvne, odrasle in otroke. 857 Več kot 21 let sc uporabljajo l.arucin kapsule z najboljšim uspehom pri kapavici (triperjn), belem perilu žensk in bolezni sečnih organov. V vseh le karnah škatljica po 25 Din — Po pošti pošilja lekarna Blum, Subotica 13. 115 Kiimatično višinsko letovišče Ramsau pri Schladmingu. Štajersko, Penzija »Alm-frieden«, 11U0 in, krasno, v igličastem gozdu ležeče, elektr. luč. kopelji. dunajska kuhinja, maščobne in ležalne kure. 10272 Pozor, kapitalisti! bančni zavodi in zdravniki. Proda;em penzijon s kopališčem na morski obali najlepše pozicije ka.-telan-ske rivijere. Realitrta j« pripravna za letno kopa lišče. zimsko okrevališče in sanatovij Interesenti naj se obrnejo na lastnika: M Budanko. Kaštel Stari. Dalmacija. 9919 $ f >JJ rs Gramofon dobro ohranjen, event. s ploščami kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ne predrag«. 11292 Kratek klavir dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v podružnici »Jutrac v Celju. 11137 Kratek glasovir skoro nov. na prod...;. — Dobrajc. Maribor, Frančiškanska ulica 21. 11341 Kratek klavir in vijolina vsled selitve naprodaj na Poljanski cesti 3/1. 11421 Kratek klavir črn. fin Bosendorfer prodam. Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra«. 11475 O* Gdč. Primorka želi dopisovati z intelig"nf-niin in simpatičnim rojakom. si a rim 25-32 let — najraje železniškim uradnikom. v svrho nozneHera Zajca dnnajčara. za p*eme in «re-brca. kakor tudi breje 7.ajke r-rodam v Trnovem. Mala čolnarska ulica .-t 17. 11371 Mladega psa fnV-terijerja kupim. — Po-nn 'bo na oglasni oddelek »Jntra t pod »Fokstcri.ier«. 11306 Urarska popravila izvršuje naveneje in naj-precizneje Frane Wrd|!ing. urar, Gosposvetska cesti 12 11406 Kožuhovino damske in moške plašče sprejemam v shrambo in popolno prenovo čez polet'* popravilu računam ».1- KLAVIRJI planini: BOsendorfer, HOlzl, FBr ster. St'ngl. Steinvrav etc. na najmanjše obroke edino * velika 01-kj zalogi Alfonza Breznika oiv učit Glasb Matice. Ljubljana, MeMni trg št. i I'glasovanje popravila, oaj-"eneifta izposojevalnica Kupite BAZLER kremo s patent odpiračem. Sestavite številke do 24, zadenete različna dariia. Darila se delijo vsakih 8 dni. — Dokažite 1000 praznih škatljic in številke do 25, zadenete FORD-AVTO Zgodnji in pozni semenski krompir iz Nem&je dobavlja Mm Zveza v Ljubljani. Že 82 let stoji v službi bolnih in zdravih, bolečine ublažuioči Felleriev Klsa-fluid. kateri ie pohvaljen v mnoso-broinili priznanicah i iz naivišiih krozov. Uootreblieti na znotraj in zunaj se ie izkazal uspešen Dri revmatičnih bolečinah, živčnih bolečinah. pri šibkosti. Pa tudi drusrače kot brza Domoč. Dobiva se povsod, poizkusna steklenica 6 Din. dvoma 9 Din. Ako sa nimaio. naročite ea po pošti, vsai za 62 Din naravnost pri lekarnariu Feller. Stubica. Donia. Elzatrg 245 Hrvatska, Za prebavo pa: Elsa - krozliice 6 škatlii.c 12 Din Kostaniev m za tanln plačale stalno Ralapdnele vsaki vagon sproti na željo tudi potom akreditiva pol;ubno pri vsakem v.čem denarnem zavodu Slovenije les * a tvrdka ESNESr MA21NC. CeSie Zrinjskega ulica št. 4. Telefon št. 136 Za tehniško pisarno večje tovarne železnih in kovinskih izdelkov v Sloveniji se išče mlajši inteligentni po možnosti z nekaj prakse v tej stroki. Razen slovenščine se zahteva tudi znanje nemščine. Svojeročno pisane ponudbe pod šifro: »TEHNIK« na Aloma Company, Ljubljana. ooehnesa poznanstva. Popi- ( mo polovično ceno. Peter se nod .Jadranka« na o?!, i Smuko, krmar. Ljubljana, oddelek »Jutra«. 11369! Miklošičeva 14. 118 Večji krojafki salon sprejme KROJAŠKEGA MOJSTRA PRIREZOVALCA, ki je sposoben popolnoma samostojno voditi posle. Samo prvovrstne, izkušene moči prihajajo v obzir, z dovoljno prakso, oziroma mojster, ki je že v večjih delavnicah samostojno vršil ta pose!. Mojster mora biti v izdelavi uniform popolnoma verziran. — Dalje sprejmemo mladega ambicioznega MOJSTRA, ki bi za sedaj bil pomočnik prvega mojstra. Pismene ponudbe z navedbo,-kje in kdaj j« bil v tem svojstvu zaposlen, poslati na: Palla* Rekiatnbiiro, Subotica. 5459 Za pomladansko in letno sezijo Vam nudi 52Sž LJUBLJANA Miklošičeva cesta 7 s svojo bogato zalogo vsakovrstnega manufakturnega blaga prvovrstnih angleških, čeških in nemških tovarn, veliko izbiro in ugodno nabavo. Najnovejši vzorci! — Cene solidne in brezkonkurenčne! Ne zamudite prilike in oglejte si pred nabavo tudi našo bogato zalogo! Državni nameščenci dobijo bla» go na obroke samo proti predložitvi legitimacije. Vedno na vlShn! te Najnovejša moda Elegantni vzorci Bogata izbira t y i V s Rips Ottoman ta plašče [ Crepe de Chine \ modne barvi Chantung modne barve Rips douh/6 za plašit S Crepe de Chir.e itnorime Chantung surov Satin ondi »a plašče Crepe Georgette modne barve | Veloutine za plašče Crtpe Mongol Crepe Georgette imprimi Tal letaš Cr&pe Riviera /aport modne barve Crčpe Marocain fapon imprimi i Voile de talne imprime j i i A. & E. Skaberne, Ljubljana I Važno za bolne na nogah. Dr. Scholl-ove opore za noge in ortopedični pripomočki proti različnim bolečinam na nogah, ki so že 30 let vpeljane v vseh krajih, se bodo sedaj dobivale tudi pri nas. Gotovo odpomoč za vse bolečine na nogah in brezplačne nasvete po strokovno izobraženih specijali-stih za noge dobite v trgovinah za čevlje: ,PETOVIA< zaloga čeiljev IJUBIJAKA, Dunajska cesta la Jumanik" Maribor, Gosposka ul. 17 urnimi miti ......... * L . xtvatvo Q\c\ L ' » lb to ^obevos« * peres, -očan,- od?ove^o ^eroo Dc ce\ sve se ccl xai»c b\ttos« udo iO*e t»e» lične poAVo^ C^er'65 T rije v^ Štirii tipov tn cen cM'" GLAVNI ZASTOPNIK Z A JUGOSL AVIJO: W. H. SMYTH, BEOGRAD, ZASTOPNIŠTVA: LJUBLJANA: AMERICAN MOTORS LTD. ZA MARIBORSKO OBLAST- MARIBOR: AMERICAN IMPORT CO. CbrjsUr Motors, Ditioit, Michigati 'Zahtevajte od svojega trgovca da predaja \ugobanahpatenl-mo pvt hatem bo$icev nek^lik^ manje zasluzil pac pa vo$le vi bolj zadovoljni $ svojim kruhoirt in pecivom. Veseli se, ko vidiš, da se bližnjemu dobro godi. Nevoščij vost še nikogar ni obogatila - nevoščljivost pa vsakokrat škodovala! ,STANDARD' v b A R b ČEVLJE kupujeio le oni, ki se tega z Jravega življens'