r j«
osno
a s«
tov«
nat«J
Var
VIDf
Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
P08
“■n’!! pjyr) w ) i-ift,
t.C*fca|9^ii3nie*ni števiHH Din I M.
TRGOVSKI DlST
Časopis za trgovino, industrlfo in obrt.
Za
a
;ali
me
tv«
;or
k
pi-
tna
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za '/< leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici
210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-89.
Leto XVI.
V Ljubljani, v torek, dne 7. novembra 1933.
štev. 127.
n
Hoteče. &adtuQc je-tcefoa padfUcati
V nedeljo je bila v Novem Sadu redna tatria skupščina Glavnega zadružnega Sa-v®za kraljevine Jugoslavije. Kakor je že °b takih skupščinah navada, se je pri tej Pritoki po listih in na skupščini sami zopet !'a široko govorilo o velikih zaslugah zadružništva in o nujni potrebi, da se vse Zadruge brez razlike osvobode vseh davčnih in taksnih dolžnosti in da se jih pod-Pira še na druge načine.
Mi smo gotovo zadnji, ki bi hoteli tajiti zaslug zadružništva za naše gospodarstvo iti zato tudi ni naš namen kakorkoli zmanjševati pomen zadružništva za naš narod. Toda tudi zadružništvo ni tako sakrosamkt-ha stvar, da se ne bi smelo nanj pogledati tu<Li kritično, zlasti še, kadar zahteva Za sebe tako velike privilegije.
Pred vsem moramo pripomniti, da je že v bistvu vsake podpore, da se deli ta le enim, ki so podpore potrebni. Kdor je bo-Sat, ta ne potrebuje nobene podpore, ta S® tudi zahteval ne bo, če ima količkaj časti v sebi, pa najsi so bile njegove zasluge še ^ako velike. To osnovno pravilo mora ve-‘Jati tudi za zadruge, Ce ima zadruga mi-bjone in milijone lastnega premoženja, če l®a vsako leto večji promet, ki zopet za bilijone poveča njene fonde, potem je ta zadruga bogataš, ki podpore ne potrebuje, bi morala že sama vsako podpiranje goniti. Vendar ne bo država obremenjevala svojih državljanov zato, da bi podirala podjetja z milijonskim čistim premoženjem! Zato mora veljati kot prvo pra-vilo pri podpiranju zadrug, da se premož-zadruge ne podpirajo.
Prav tako je jasno, da nima nobene Pravice do javne podpore tisti, ki nima hobemih zaslug za javnost. To mora veljati iudi za zadruge, ker je tudi med njimi mnogo takšnih, ki so brez viseh zaslug za Javnost. Tako n. pr. zadruge, ki vrše bančne posle, ko vsaka, druga banka, ki zahtevo prav tako visoke obresti ko vsaka ^higa banka, niso več zadruge, temveč najini denarni zavodi, s katerimi je treba mtfi tako postopati ko z vsemi drugimi penami mi zavodi. Isto velja za razne zadružne trgovine in prodajalne, ki se v 8Vojem poslovanju prav nič ne ločijo od drugih trgovin, razen v tem, da še vedno v®ljajo kot zadruge, ki so zato deležne r&znih dobrot.
Zadruga, ki hoče biti deležna oprostitve davkov in drugih privilegijev, mora tudi dokazati, da te privilegije zasluži. Zato je troba med zadrugami in zadrugami razlikovati, no pa metati vse v en koš. In čas ki bil, da bi to začeli delati tudi zadružni voditelji, ker bi s tem koristili zadružni dlisli in očistili zadružništvo od vseh nepravih zadrug, ki jih je vedno več in ki de-mjo vedno dobičke. Je vendar že žalostjo, če se mora na občnem zboru Glavne ^družne zveze konstatirati, da je bilo 1. to&2. od vseh zadrug 58 odstotkov kreditnih, 17 nabavno-prodajnih, pravilno trgovcih, le 6 živinorejskih, le 5 agrarnih, in ‘e 2 odstotka mlekarskih. Pospeševanje Produkcije, to je bil nekoč glavni cilj zadružništva, kakor pa vidimo danes postaja glavni cilj trgovina. Prvotni namen zadružništva se je torej znatno spremenil, vsled ®®sar je treba tudi zadruge znova precediti, če odgovarjajo še visokim nalogam Zadružništva ali ne.
Samo produktivne zadruge odgovarjajo nalogam in pa kreditne, če varujejo kmetovalca pred oderuškimi obrestmi in navajajo h varčevanju. Zadružne trgo-^m.e in zadružne krčme pa ne odgovarjajo em nalogam in pomenijo naravnost zlo-a®o zadružnih privilegijev, če prodajo svo-J® drugod kupljeno blago tudi nečlanom. Iz vsega tega pa tudi logično sledi, da °r® in sme podpirati država samo tiste
zadruge, ki so podpore potrebne in ki so ostale zveste zadružni misli. Vsako drugo podpiranje je napačno in zapravljanje denarja davkoplačevalca, ki dostikrat sam komaj zasluži to, kar potrebuje za svoj obstanek. Ze celo pa je neodgovorno, kadar se podpirajo l>ogate zadruge z vse-
mogočimi privilegiji v direktno škodo drugih stanov, če se zaradi teh privilegijev uničujeta trgovina in obrt. Cas bi že bil, da bd tudi voditelji zadružništva to uvideli in s tem omogočili sodelovanje gospodarskih stanov, ki je zlasti naši državi tako nujno potrebno.
V-cemala	imantamota&UU,
Jugoslavija je glede števila motornih vozil skoraj na zadnjem mestu. — Vsled tega je oslabljena naša narodna
obramba
Zadnja številka revije »Motor-Sport« objavlja zanimivo statistiko, koliko motornih vozil je na svetu. Po tej statistiki je na vsem svetu nad 33 in pol milijona motornih vozil, katerih imajo največ Združene države Sev. Amerike. Od evropskih velesil je na prvem mestu Francija z 1,3 milijona turističnih, 46.600 avtobusi in 457.600 motocikli. 2e na 22 prebivalcev pride eno motorno vozilo. Na drugem mestu je Anglija, ki ima 1,2 milijona turističnih, 47.923 avtobusov, 383.083 motociklov, na 23 prebivalcev eno motorno vozilo. Sledi Nemčija s 460 tisoč turističnimi avtomobili, 11.200 avtobusi in 145.000 motocikli. Na 101 prebivalca pride eno vozilo. Od manjših držav ima primeroma največ motornih vozil Nizozemska, kjer pride že na vsakih 8 prebivalcev eno motorno vozilo. Nato Danska z enim motornim vozilom na 30 prebivalcev, švedska na 41, Švica na 43, Belgija na 44, Norveška na 53 prebivalcev.
Od naših sosed imata le Bolgarska in Albanija manj motornih vozil ko Jugoslavija. Bolgarska ima 1.733 osebnih avtomobilov, 365 avtobusov in 952 motociklov, da pride eno motorno vozilo šele na 1989 prebivalcev. Bolgarska je s to številko na zadnjem mestu.
Revna in majhna Albanija ima 360 turističnih avtomobilov, 74 avtobusov in 378 motociklov in eno motorno vozilo pride na 1.236 prebivalcev. To je le neznatno več ko v Jugoslaviji, kjer pride eno motorno vozilo na 1.210 prebivalcev. Smo torej čisto neznatno pred Albanijo.
že mala Grška pa nas glede motornih vozil tolče v vsakem pogledu. Dočim ima Jugoslavija 7.711 turističnih avtomobilov, 897 avtobusov in 2.898 motociklov, torej skupno 11.506, ima Grčija 9.500 turističnih avtomobilov, 1500 avtobusov in 4.700 motociklov, torej skupno 15.700 motornih vozil, ali za nad 4.300 več ko Jugoslavija. Posledica tega je, da pride v Jugoslaviji eno motorno vozilo na 1210 prebivalcev, v Grčiji pa le na 407.
še mnogo slabše pa je, če primerjamo število motornih vozil v Jugoslaviji z onim v Avstriji, Madžarski in Italiji, že mnogo manjša Madžarska nas nad vse prekaša, saj ima 10.889 turističnih avtomobilov (skoraj toliko, ko mi vseh mo-
tornih vozil), 628 avtobusov in 4.640 motociklov, ali skupno za skoraj 5000 vozil več ko mi.
Majhna in revna Avstrija nas še mnogo bolj tolče glede števila motornih vozil. Tako ima Avstrija 17.738 turističnih voz, 2.037 avtobusov in 14.683 motociklov in eno motorno vozilo pride že na 195 prebivalcev, pri nas na 1210.
Naj slabše pa izpade za nas primera z Italijo, ki ima 231.485 turističnih avtomobilov (dvajsetkrat toliko, ko mi vseh motornih vozil), 9.108 avtobusov in 83.243 motociklov, da pride eno motorno vozilo že na 130 prebivalcev.
Dejansko pa je ta statistika za nas še bolj neugodna, ker je dejansko pri nas mnogo manj motornih vozil v uporabi, ker je velik del zaplombiranih. Tako je danes motociklov več ko polovica zaradi previsokih taks zaplombiranih.
Odveč je govoriti, kaj pomeni za narodno obrambo tako velika zaostalost v motornih vozil za sosednimi državami danes, ko se povsodi izvaja motorizacija vojske. Vsako zasebno motorno vozilo je dejansko rezervno vojno vozilo in vojska, ki se more opreti na močno število zasebnih motornih vozil, je neprimerno močnejša od vojske, ki je brez te rezerve. Danes je udarnost vojske naravnost odvisna od števila motornih vozil, ki so ji na razpolago. Zlasti pri nas, ko vemo, kakšno je razpoloženje v nekaterih sosednjih državah, bi morali s tem računati.
Brez vsakega dvoma je, da statistika o številu motornih vozil za nas ne bi bila tako žalostna, če ne bi previsoke takse in druge obremenitve tako podražile motorna vozila, da so ta postala res pravi luksus. Vsled te napačne davčne politike je znižano pri nas število motornih vozil tako zelo, da je že ogrožena naša varnost.
Zato je treba že enkrat napraviti konec temu prevelikemu obdavčevanju motornih vozil. Vse takse na motorna vozila treba znižati, znižati tudi trošarino na bencin, da bo zopet omogočeno ljudem, da si nabavijo motorna vozila in ustvarijo s tem vojski ono rezervo, tol ji je potrebna.
Ta ozir do naše obrambne sposobnosti mora zmagati nad vsemi drugimi razlogi, ker je naša varnost prvi in najvišji zakon, ki mora veljati vedno in ob vsaki priliki!
Statistika fe Učiva!
Vse polno vzrokov za sedanjo svetovno gospodarsko stisko se navaja in večinoma so tudi vsi ti vzroki tudi utemeljeni. Toda najbolj originalen vzrok krize je našel vsekakor Hermann Schefter, ki je objavil v »Prag. Tagblattu« članek, da je vsega kriva statistika. In priznati treba, da ni mogoče odrekati njegovim izvajanjem upravičenosti. Takole argumentira Schefter v svojem članku.
»Nekoč je kalkuliral industrijalec tako: Surovine me veljajo A, mezde B, režija C in vse to da produkcijske stroške. Pribiti je treba k vsemu temu še potrebni dobiček in kalkulacija je končana. Naravno stremljenje vsakega industrijalca je bilo, da proizvaja boljše blago ko njegov kon-
kurent. Obrtnik je kalkuliral popolnoma enako. Če je izdeloval dobro blago in živel varčno, mu je bil uspeh zagotovljen. Za trgovca je bila kalkulacija prav tako pri-prosta ko donosna. Njegovo dobro ime in njegov dobiček sta bila odvisna od dobre kakovosti blaga, ki ga je prodajal. Tako je bilo in tako je ostalo, dokler niso iznašli statistike. Ta pa je učila: Ne gre za to, koliko pribiješ k produkcijskim stroškom, temveč za to gre, koliko prometa imaš. Če postane tvoj promet večji, potem moreš tudi pri nižjih cenah več zaslužiti. Zato znižaj cene in vsi kupci bodo kar drli k tebi. Za desetkrat večji promet moreš imeti, samo če imaš pogum, da znižaš cene.
Prvi industrijalci in trgovci, ki so delali s statistiko, so postali v resnici z lahkoto bogati. Pritisnili so cene, ki so bile previsoke, na višino, ki je poživila konzum. Obrtnik pa je začel zdihovati. On, čegar delovna možnost je bila omejena, je prvi začutil zle posledice statistike. Da bi mogel konkurirati s tvornioo, je moral svoje delo podvojiti in še ni pomagalo. Pa do tu je statistika izpolnila svojo historično misijo v zadovoljstvo družbe. Toda statistika se ni zadovoljila s svojo pravo misijo, da bi urejevala in spravljala v ravnovesje gospodarstvo, kakor se tudi strelno orožje ne zadovoljuje s tem, da bi služilo le v policijske namene. Konservativni trgovci in proizvajalci so spoznali, da jih je naprednejša konkurenca ugnala, študirali so nove metode in jih začeli posnemati. Učenjaki pa so statistiko izpopolnili v tej meri, da je postala znanost. Kmalu je vedel že vsak branjevec, vsak krošnjar, vsak čevljar, da je treba samo poceni prodajati in človek postane bogat. Vsak je hotel drugega v nizki ceni potolči in za najbolj sposobnega je veljal tisti, ki je prodajal najceneje. Ni bila več kvaliteta merilo za vrednost blaga, temveč le še njegova nizka cena. Posledica tega je bila, da se je potrošnik odvadil, da bi najprej preizkusil kvaliteto blaga, predno je kupil blago. To je veljalo tako za predmete vsakdanje potrebe, kakor za hiše, avtomobile, knjige in gledališča. Statistika je praznovala orgije, produkcijske številke so zaznamovale vedno večje količine, veleblagovnice (Warenhauser) so rastle ko gobe po dežju. Konec obrtnika in malega trgovca je bil že neizbežen.
Toda prišla je — kriza. Sicer ne kot bdi-na posledica statistike, temveč vendarle kot njena najvažnejša. In izkazalo se je, da vsled narastle množine proizvajanega blaga niso postali ljudje premožnejši, ker kupna moč ljudstva ni narasla v enaki meri. Statistika se je pa samo enostransko uporabljala pri produkciji in prodaji blaga, ni pa služila v to, da bi povečala in razširila krog odjemalcev. Povprečni dohodek delavca se ni tekom vse preobratne dobe nad vse stopnjevane proizvodnje povečal, preje je celo nazadoval. S tem si je izkopala proizvodnja svoj lastni grob. Mislila je samo na sebe, ne pa na svoje proizvajalce. Delavci in kmetje niso več mogli kupovati izdelkov stopnjevane produkcije.
Dve poti sta še odprli. Konservativna: samo toliko proizvajati, kolikor bi ugotovila statistična znanost, da še dopušča sedanja nizka kupna moč potrošnikov. Naprednejša: Kupno moč potrošnikov dvigniti z minimalnimi plačami, podobno kakor hoče sedaj doseči Roosevelt, in z državno zajamčenimi žitnimi cenami na sedanjo višino produkcije. Prva rešitev bi pomenila, da se korigira napačni račun, druga pa, da se ta sankcionira, a da se na njem pravilno dalje dela, toda ne diletantsko, temveč s statističnimi metodami, ki so bile v produkciji preizkušene.
STANJE ITALIJANSKO-JUGOSLOVAN-SKEGA KLIRINGA
Dne 19. oktobra t. 1. je bilo stanje jugo-slovansko-italijanskega kliringa to-le: od italijanske strani je bilo prijavljenih še neplačanih terjatev v višini 16‘9 miitojomov lir, ki so zapadle že pred 19. novembrom 1932 in 12 milijonov lir, ki so zapadle po tem datumu. Izvršena plačila pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije in ki še niso bila izplačana vsled pomanjkanja razpoložljivih lir pri Nacionalnem zavodu za devizni promet v Rimu, so znašala z zapadlostjo po 1. novembru 1932 3-7 milijonov lir. V to vsoto je všteto tudi tranzitno blago, ki ga ni treba plačati po kli-ringu. Obveznosti italijanskih uvoznikov, ki se bodo vračunale kot protipostavke, so znašale z zapadlostjo pred 1. novembrom 1932 13-8, z zapadlostjo po 1. novembru 1932 pa 14*7 milijonov lir.
Ferdo Pintar:
0 zvesto&i Ut vtci v ttywini
*	I.
Bolj kakor vsak drug poklic, je izpremi-njal trgovski isitaiu duhovno pojmovanje svojih dolžnosti.
Še ‘pred ‘20 leti se je smatralo trgovca za nekakega patricija, ki strogo pazi na svoj dober glas, na poštenost, ki mu je bila prva naloga: trgovska čast. Zakona o nelojalni konkurenci si ne moremo zamisliti v ono dobo.
To je bil trgovec, kakor ga je Freytag zamislil v svoji knjigi »Soli und Hal>enc.
II.
Med vojno se je začelo razpadanje lega moralno visokega pojmovanja. Pomanjkanje blaga je mnoge trgovce dovedlo do preveliko samozavesti. D očim se je poprej vabilo kupce v trgovino, se je sedaj večkrat delila milost in se je prodajalo za kompenzacije.
III.
Koncem vojne in v prvih povojnih letih ee je bohotno razvilo tako imenovano vojno dobičkarstvo, ko so ljudje bogateli ne po svojli pridnosti in sposobnosti, podjetnosti in solidnosti, ampak radi velikega pomanjkanja blaga in radi padanja valute. Ugledu trgovine je zlasti škodilo tudi to, da se je takrat nateplo v trgovski stan 'mnogo ljudi, ki o trgovini niso imeli pojma. Vsakdo si je takrat mislil, da mora zaslužiti in da zna biti trgovec. Ni čuda, da je ruski pisatelj Gorki j v enem svojih romanov dejal, da je »trgovina po zakonu dovoljena goljufija«.
IV.
V tej dobi se premnogi žal niso ozirali na nikalcšna idejna načela. Edini namen vsemu je bil nagel in velik zaslužek, torej popolno maierijalistično pojmovanje. Kakor vse, kar je brez ideje in duha, brez etike in morale, tako seveda tudi to ni držalo in zadnja leta so temeljito pometla s temi vojnimi dobičkarji, med katerimi je bilo žal tudi nekaj poprej dobrih in uglednih trgovcev.
V.
Ti takozvani trgovci so bili neverjetno lahkomiselni in so ravno tako sproti zapravljali imeftje, ki so si ga s tako lahkoto pridobivali.
©ili so pravcati otroci razmer. V njih ni bilo pretehtane misli v trden, neporušen podzidek, ki jo imajo stare dedne trgovske ihiše, nič stalnega ni bilo v njih in nobenega pregleda v prihodnje dni. Vsi ti novi 'bogataši so bili otročji, premalo zviti, da bi mogli graditi trdno stavbo na vse te mesolidnosti, ki so jih uganjali. Bili so bogati samo od trenutka do trenutka. Bogataši enodnevnice.
VI.
Ta površni uvod nas že opozarja na to, da trgovcu dobiček no -more in ne sme biti edini namen.
Ze trgovski zakon je postavil zato kot smernice vsej trgovini načelo »zvestobo in vere« (»Treue und Glaube«).
S tem je hotel naročiti trgovcu, da naj ne gleda samo na svoj dobiček in na strogo pravno stran svojih poslov, nego tmn na ono poštenje, ki ga ne sankcionira kazenski zakon, na zaupanje, na lojalnost in korektnost.
VII.
Posledica vseh teh perturbacij je bila velika kriza zaupanja. Ta kriza ni le posledica navedenih izprememb v pojmovanju trgovskih dolžnosti, ampak posledica nezdravih razmer v gospodarstvu, nosilci gospodarstva pa so v večini trgovci.
Radi tega države ne zaupajo državam, ljudje ne državi, vlagatelji ne bankam, delojemalci ne delodajalcem, kupci ne trgovcem in na vse zadnje še med trgovci samimi ni zaupanja.
VIII.
'Da je to stanje nevzdržno in ga je treba ozdraviti in čim preje odpraviti, je več kot razumljivo, kajti brez zaupanja ne more stroj svetovnega življenja pravilno delovati.
Defekt je tukaj v nezadostnem etičnem pojmovanju trgovskega poklica.
Ugotoviti je pa treba, da je število onih ljudi, ki so zaupanje svojih someščanov osobito v gospodarskem oziru na grd način zlorabljali, neizmerno majhno v primeri z milijoni trgovcev, ki to zaupanje še danes v polni meri zaslužijo in ki morajo po nedolžnem trpeti radi nekaterih trgovskih škandalov, ki psihološko vplivajo na velike množice in na cele narode.
Znano je, da je treba malo bla.(a; pa se veliko vode lahko skali.
IX.
Ko srno torej ugotovili, da je dane-* stanje tako, da potrebuje ozdravljenja, se moramo vprašati, v kateri točki bo treba operacije.
Jaz mislim, da je danes dvakrat potrebna zahteva »Nazaj k etiki!« Potreben je klic po zelo značajnih trgovcih, ker stavi tudii brutalni boj za obstanek še večje zahteve na etično vprašanje kakor stari časi. Izgubljeno zaupanje bomo polagoma pridobili nazaj s čim večjim podčrtavanjem i:n praktičnim uoejstovaujem poštenja in solidnosti, ki tvori podlago vsemu zaupanju.
Zavrniti moramo ott nekaterih zastopano načelo, da je trgovec le kramar in da mu ne gre za nič drugo.
(Kanec prihodnjič.)
VsC&fyted H<xstfyx Lzv&za in uv&za
V prvih devetih
Kakor envo že poročali, smo v prvih devetih mesecih t. 1. izvozili 2,146.112 ton 'blaga v skupni vrednosti 2287*5 milijonov dinarjev, to je po količini za 30'B2 odst. več in po vrednosti za 12-48 odst. vež ko lani.
Uvozili pa smo v tem času 567.873 ton blaga v vrednosti 2075*5 milijonov Din, ito je po količini za 9*37 % in po vrednosti za 2*16% manj ko lani.
Od posameznih predmetov smo izvozili:
Živih živali smo izvozili za 338*7 milijonov ali 14‘8 % od vsega izvoza. Živil in pijač za 716’4 milijonov ali 31*38 %, surovin, in polfabrikatov za 1069*2 milijonov ali 46*74 %, gotovih izdelkov za 163*3 milijone ali 7'14 % od vsega izvoza. V istem času lani je odpadlo od celotnega izvoza po vrednosti na žive živali 15*4 %, na pijače in živila 28*13 %, na surovine in pol-tfabrikate 50‘12 in na gotove izdelke 6*30 odstotkov.
Od vsega našega uvoza pa odpade na žive živali 0*4 milijonov Din ali 002 %, na pijače in živila 214*7 milijonov ali i0i;84 %, na surovine in polfabrikate 415*1 milijonov ali 20 %, na izdelane predmete 1896*1 milijonov ali 67*25 % in na srebro, zlato, platino, na zlat in srebrn denar 49!6 milijonov ali 2*89 %.
Od naših važnejših izvoznih predmetov smo izvozili pšenice za 10'9 milijonov, koruze za 340*3, svežega sadja za 40*6, suhih češpelj za 18*3, hmelja za 34’3, tobaka v listih za 32*3, konoplje za 23*4, konj za
mesecih tega leta
35*1, goved za 58'1, svinj za 158'55, drobnice za 17*7, perutnine za 63*8, svežega mesa za 74*2, jajc za 147*1, drv za 18*1, gradbenega lesa za 414*1, lesenih izdelkov za 25*8, cementa za 44*9, surovega bakra za 217'2 in rud za 76*4 milijonov dinarjev.
Od važnejših tujih proizvodov pa smo uvozili: surovega bombaža za 118*9, bombažnega prediva za 241‘9, bombažnih tkanin za 140*4, nepredelanega železa za 21*1, pločevine za 31*1, cevi za 11-2, tračnic, železniškega materiala in mostov za 22*9, raznih gotovih železnih predmetov za 84*1, ovčje volne za 31*6, volnenih predmetov za 52*6, volnenih tkanin za 90*5, svilenega prediva za 48*9, svilenih tkanin za 29*2, surove nafte za 33*5, raznih nepredelanih in ustrojenih kož za 47*8, oluščenega in neoluščenega riža za 34*1, limon in pomaranč za 15*4, kave za 59*6, premoga za 62*9, oljnatih rastlin in semen za 45*9, strojev in aparatov ter naprav za 77*9, elektrotehničnih predmetov za 56*2 in prevoznih sredstev za 21*7 milijonov Din.
V našem izvozu je še vedno na prvem mestu Italija s 23*30 odstotki, nato slede: Avstrija s 23*13 %, Nemčija s 14‘09 %, češkoslovaška s 6*67, Švica s 3'87, Grčija s 3*71, Madjarska s 3*6, Belgija s 3'59, Francija z 2*28, Anglija z 1'67, Združene države Sev. Amerike z 1*57, Španska z 1*34, Poljska z 1*25, Tunis z 1*11, Rumunija z 1 odstotkom.
V našem uvozu je tudi Italija na prvem mestu s 15*88 odstotki, nato pa slede: Avstrija s 15*71, Nemčija s 13‘07, Češkoslo-
vaška z 12*34, Anglija z 10*37, Združene države Sev. Amerike s 5' 16, Madjarska s 4*17, Francija s 3‘83, Britanska Indija z 2*96, Romunija z 2'6o, Švica z 2*45, Brazilija z 2*21, Poljska z 1*65, Grčija z 1*17, Argentina z 1*17 in Nizozemska z 1*11 %>.
Naša zunanja trgovina je aktivna z Italijo, Avstrijo in Nemčijo, pasivna pa s Češkoslovaško, Združenimi državami Sev. Amerike, Madjarsko, Francijo, Britansko Indijo ter Rumunijo.
NOVO PRKDSEDSTV0 ZAGREBŠKE ZBORNICE
Trgovinski minister je razrešil vse dosedanje svetnike in namestnike zagrebške trgovsko-industrijske zbornice in imenoval nove. Za predsednika zbornice je imenovan ravnatelj Hrvatske sveopče banke dr. Milan Vrbanič, za podpredsednika pa trgovec Prpič A. Ivan, ter predsednik gradbene industrije Zagorke d. d., Armin Sclireiner. Zagrebška zbornica ima štiri odseke, poleg trgovskega in industrijskega tudi gostiteljski in denarniški.
ODVETNIK
Or. LOKAR FRANCE
je preselil svojo pisarno na
KRALJA PETRA TRG 2
(Pred sodnim parkom)
ilotika ifnatnb dež. fiame-šhMCi/,	in
invaUdoi/
Po proračunu za leto 1933/34 je v naši državi: ministrov in banov 27, uradnikov 54.796, uradniških pripravnikov 15.352, zvaničnikov 34.984, slug 11.075, kontrak-tualnih uradnikov in dnevničarjev 38.601, nerazvrščenega osebja 2.255, oficirjev in vojaških uradnikov 10.107, podoficirjev, orožnikov in kaplarjev 39.933, skupno torej 207.130 nameščencev. Po lanskem proračunu jih je bilo le 197.056 in se je torej njih število v enem letu povečalo za 10.074. To povečanje se pojasnjuje s tem, da so bili preje nekateri nameščenci plačani po proračunu materialnih izdatkov, letos pa po onem osebnih.
Državnih nameščencev po banskih upravah pa je bilo 43.685, za 1899 manj ko po prejšnjem proračunu.
Upokojencev pa 'je bilo in za nje dolo- ^ čeni ti izdatki: pri glavni državni blagajni 7821 in je znašal letni izdatek za nje 176*3 milijonov, pri Drž. hip. banki 85 z 948.240 dinarji izdatkov, finančni upravi v Ljubljani 9.467 s 155.606.532, direkciji v Zagrebu 14.468 z 242*9 milijonov, Banja Luki 2.234 s 30*1, Splitu 4.262 s 62*7, Sarajevu 4.791 s 75*1, Podgorici 4.793 s 70*8, Novem Sadu 6.093 s 95*1, Nišu 3.399 s 55*3, Skop-1 ju 1.791 s 34*0 in Beogradu 1.018 z 21*3 milijonov Din. Vseh upokojencev in upokojenk (rodbinskih in osebnih) je bilo 60.402, ki veljajo državo 1.020 milijonov dinarjev v enem letu.
Banovinskih nameščencev pa je bilo poleg tega še: uradnikov 2.056, uradniških pripravnikov 1.056, zvaničnikov 372, slug 428, dnevničarjev in kontraktualnih uradnikov 7.868, nerazvrščenega osebja 108, skupno 11.878 banovinskih nameščencev, za 1322 več ko lani.
Banovinskih upokojencev je imela Dravska banovina 85, za katere so proračunani letni izdatki na 697-615 Din. Vseh banovinskih upokojencev je bilo 699, njih pokojnine pa določene na 7,661.826 Din.
Dne 1. julija t. 1. je bilo vseh invalidov 70.788, katerim se letno izplača iz državne blagajne 103,490.835 Din. Po posameznih finančnih direkcijah je invalidov: ljubljanski 5.234 z 9,017.722 invalidnine, zagrebški 11.713 s 17*9, banjaluški 2.112 s 3*69, splitski 5.490 z 8*0, sarajevski 12.437 s 16*1, p-odgoriški 5.270 s 7*4, novosadski 8.411 z 11*6, n/iški 13.714 z 18*6, skopski 5.032 s 7*3 in beograjski 1.375 s 3*6 milijonov Din invalidnine.
Gd/ti(ip‘ta5&k&
Nad vse veličastno je bila v nedeljo pr® slavljena stoletnica gimnazije v Kragu jevcu. Proslave se je udeležil tudi Nj. Vel kralj, ki je podelil gimnaziji po svojeO govoru o njenih zaslugah za naš kulturni napredek, red sv. Save I. razreda.
Nj. Vol. kraljica Marija je 'te dni ob-iskala Zagreb in se udeležila slovesu« otvoritve novega dijaškega zavetišča, z* katerega je redno vsako leto daroval* znatne zneske. Beli Zagreb je sprejel kraljico z najprisučnejšimi in mogočnimi manifestacijami.
Za novega ministra dvora je bil imenovan dosedanji vršilec dolžnosti ministra dvora Milan Antič.
»Ponedeljski Slovenec« preklicuje svoj« vest, da bi upravitelj goriške škofije Si' (rottii v pričo videmskega škofa zahteval od slovenskih duhovnikov, da prisežejo, da W bodo več poučevali vernikov v slovenskem jeziku. Ali se nanaša demanti le na pri sotnost videmskega škofa, ali pa na vesi samo, ni iz preklica razvidno.
Bivšega ministra Neudorferja je ubil kakor je bilo sedaj ugotovljeno, Krobo' Josip v zvezi z Zrinskim Franjom in sicer po naročilu Perčeca. Krobot je izvršil tudi več železniških bombnih atentatov in bil ubit vsled eksplozije peklenskega stroja, s katerim je hotel napraviti nov atentat na vlak.
Ljapčev, bivši predsednik bolgarske vla; de, je nevarno obolel. Njegovo stanje J® zelo resno.
Pri nedeljskih bolgarskih občinskih volitvah, ki so bile v 315 podeželskih in 3^ mestnih občinah, se je po prvih vesteh vlada Narodnega bloka slabo odrezala.
Protestni zbor so priredili bolgarski uradniki, ker že več mesecev niso prejeli plač in ker je zavladalo v upravni službi neznosno partizanstvo.
Makedonstvujušči so v zadnjem času P°" večali svojo zločinsko aktivnost, da bi preprečili vsako zbližan je med Jugoslavijo i® Bolgarsko. Tako so poslali v Beograd P° pošli na izmišljen naslov dva velika zaboja, od. katerih j© bilo v vsakem po •‘23 kg eksplozivnih snovi in po en peklenski stroj’ Pravočasno pa je bala pošiljka odkrita, da ni bilo nobene škode.
Sarrautovi vladi je izrekel parlament zaupnico s 307 glasovi. Proti so glasovali le komunisti in nekaj desničarjev, dočim s° se večina desničarjev in socijalisti vzdržali glasovanja. Položaj vlade vsled le piči® zaupnice ni utrjen.
Načelstvo francoske socialistične stranke je sklenilo s 3046 proti 836 glasovom izključitev poslanca Renaudela in 7 njegovih tovarišev, ker so glasovali za vlado in 8 tem kršili strankarsko disciplino. Izključeni poslanci ustanove novo stranko.
Ob otvoritvi poljskega sejma je imel obširen ekspoze ministrski predsednik Jen-drzejewicz, ki je med drugim dejal, da j® osnova poljske zunanje politike nedotakljivost mej, kakor jih je ustvarila mirovna pogodba. Glede notranje politike je napovedal spremembo ustave, da bo ta odgovarjala temeljnim načelom Pilsudskijevega režima.
Italijanski parlament bo v kratkem razpuščen 'in se ne sestane vej. Mesto njega bo sklican stanovski parlament, v katerega bodo delegirale svoje zastopnike razne stanovske korporacije, katerih bo 40. Osnuje se tudi nov senat, ki pa bo imel le podrejen vpliv.
Do novega japonskega obmejnega konflikta je prišlo, ker je osem japonskih letal napravilo dolg izvidniški polet nad rusko ozemlje.
Del ameriškega bojnega brodovja obišče Vladivostok, da, kakor pravijo listi, s tem demonstrira ameriško-rusko zbližanje.
Giornalc d ltalia je objavil dolg članek, v katerem nastopa proti Hitlerjevi plemenski teoriji in proti njegovemu antisemitizmu-
Albanska vlada je zaprla vse grške šole, čepTav so te zajamčene po konvenciji o narodnih manjšinah.
Panevropsko gospodarsko konferenco \e sklicala Panevropska unija v dneh 2. d o
5.	decembra na Dunaju. Na konferenci se bo predvsem razpravljalo o ožjem sodelovanju vzhodno-evropskih držav.
V Moskvi je bilo aretiranih 14 filmski!* ravnateljev, ki so poneverili en milijon červoncev.
Tožba g. Lovra Pičmana proti dr. Kocetu se je končala s popolno oprostitvijo dr. Kfl' ceta.
01
ju
A
viti
»ic
Ob
str:
tbi
nje
SOS
zel
ius
obi
se
pri
od
ost
me
da
pro
igu
Vel-
jeB
iriii
o>
sil«
za
'alt l w
Obisk dunajske avstrijsko-jugoslovanske zbornice odložen
V začetku tega meseca je hotela napraviti dunajska avstrijsko-jugoslovanska zbcir-®ica velik izlet svojih članov v Beograd. Obiska bi se udeležili najuglednejši avstrijski gospodarstveniki in bi zato imet °bisk velik pomen za gospodarsko zbliža-Rje obeh držav. To pa ni bilo po volji neki sosedni velesili, ki je zato izrazila svojo željo, da se pomen obiska zmanjša. Doll-lussova vlada je tej želji takoj ustregla in obisk je odložen do dne 23. novembra, da se med teim izvrše še nekatere tehnične priprave«. Te obstoje v tem, da bodo najodličnejši avstrijski gospodarstveniki izostali in da pride v Beograd le manj pomembna reprezentanca avstrijskega gospodarstva.
Pripominjamo, da je bil obisk že dogovorjen v vseh podrobnostih in da je naša vlada že tudi dovolila razne olajšave za udeležence izleta. Nenadna ustrežljivost Dollfussove vlade do sosedne velesile je Zato tem bolj povdarjena.
SčzHCttni o-
Davčna uprava za mesto Ljubljano razglaša:
V smislu čl. 116, odstavek 1 in 2, zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 (Ur. list št. 75/26 iz leta 1928) naznanjam, da so seznamki oseb, zavezanih pridobnini5 katerih davčne osnove za davčno leto 1933 se bodo razpravljale pred obema davčnima odboroma za mesto v Ljubljani v času od 20. novembra do vštetega, 9. decembra 1933. razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem v pisarni mestnega načelstva v Ljubljani v času od
6.	novembra do vštevši 13. novembra 1933. in sicer med običajnimi uradnimi urami.
O predlogih davčne uprave bodo davčni °dbori razpravljali v splošnem v istem vrstnem redu in na dan, ki ga navaja razgrnjeni seznamek.
V prvi vrstii se pa bodo obravnavali primeri onih davčnih zavezancev, ki bodo ev. Čakali pred razpravnim prostorom.
0 tem obveščamo vse pridobnini zavede stranke, da v lastnem interesu vpo-gledajo predlagano davčno osnovo, da morejo event. osebno ali pa po pooblaščencih pred davčnim odborom na dan razprave zastopati svoje interese.
Zadevni zakonski predpisi se glase:
Seje odbora so tajne. Prisostvovati jim sme samo davčni zavezanec ali njegov zastopnik, odnosno pooblaščenec. Kot zastopnik davčnega zavezanca sme priti pred davčni odbor: mož za ženo, žena za moža, °Se ali mati za otiroke in otroci, starejši M 18 let, za starše kakor tudi vsakdo, ki se ne havi obrtoma ali za plačo s takim Poklicem, toda s pravilnim pooblastilom. Po tej. določbi ne morejo zastopati strank Pred davčnim odl>orom n. pr. zakotni pisarji. Pač pa smejo kot pooblaščenci s pravilnim pooblastilom pred davčnim odborom zastopati davčne zavezance: odvetniki, javni 'beležniki (notarji) ali pooblaščeni finančno pravni zastopniki.
Za pravne osebe smejo prihajati pred davčni odbor njih predstavniki, odnosno Pooblaščenci predstavnikov, za osebe pod skrbstvom in mase vobče pa njih skrbnik, zastopnik ali branitelj (konkurzni upravnik).
(Razpisane razprave se ne od lože, ako bi jim davčni zavezanci ne prisostvovali; tudii se določeni red za razprave ne spremeni v nikakem primeru.
Podroben vrstni red razprav za posamezne stroke davčnih zavezancev in tudi pričetek seje je razviden iz pregleda pri mestnem načelstvu v Ljubljani in tudi pri tej 'tavčni upravi, Vodnikov trg št. 5/II. pred fazpravnim prostorom.
VEČJA PROIZVODNJA DOMAČE PAPRIKE
Po uradnih podatkih je bilo letos pri ftas zmleto paprike 640.453 kg. Vsled te velike količine paprike je postal uvoz tuje Paprike nepotreben in smo mogli še ^9.239 kg paprike izvoziti. Letos bo izvoz ^prike še večji in računa se, da bomo '•'ogli izvoziti 20 vagonov paprike.
ZBOLJŠANJE TRGOVINE V ANGLIJI
Angleški listi poročajo, da so pričela V(‘lika angleška podjetja obnavljati svoje ^rate in v ta namen oddala velika naroda. Listi vidijo v teh naročilih dokaz, da r*čunajo velika podjetja z oživljenjem brivske trgovine. Posebno velika naročila ^ oddale angleške železniške družbe.
Kmetijsko ministrstvo je izdelalo osnutek novega, enotnega zadružnega zakona za celo državo. Kakor znano, smo imeli dosleej nič manj kot pet različnih zakonov.
Novi osnutek se v glavnem docela krije s tistim, ki je bil izdelan leta 1930., največ na podlagi starega avstrijskega zadružnega zakona, vendar pa vsebuje več važnih novel, deloma dobrih, deloma pa tudi za naše zadružništvo še nezrelih in tudi iz splošno-gospodarske-ga vidika nesprejemljivih.
Karakteristika osnutka kaže, da je bil izdelan v težnji
za depolitizacijo zadružništva,
vendar pa preveč po intencijah obstoječih zadružnih zvez in brez sodelovanja ostalih gospodarskih činiteljev. Kakor znano, so bile vse obstoječe zadružne zveze osnovane več ali manj na stran-karsko-politični bazi, in se vidi to obeležje zvez deloma tudi v njih poslovanju. Tako so postale naše zadruge ne samo gospodarske, marveč tudi politične trdnjave. Politično zlorabo zadrug je ugotovil še pred kratkim pri zadnjih volitvah tudi minister Pucelj (»Vreme« z dne 18. oktobra t. 1.).
Novi osnutek v tem oziru ne pomeni pravega zboljšanja, ker je po njem odvisnost zadrug od zadružnih zvez še večja; poleg tega pa pade zadružništvo vsled nove nadzorovalne klavzule tudi v odvisnost vsakokratnega režima. Ukrepi za depolitizacijo so precej ponesrečeni ter utegnejo v doglednem času vplivati ravno v nasprotnem smislu.
Pri tako važnem gospodarskem činite-lju kakor je naše zadružništvo bi bilo naravnost usodno »pustiti času čas« in čakati, da šele ta pokaže, v koliko se bodo te spremembe obnesle. Trgovina, obrt in industrija ne morejo pri tem stati na strani, ker je njih usoda tesno povezana s tem vprašanjem. Ravno trgovci in obrtniki pa so obenem tudi naj -boljši zadružni organizatorji in voditelji, zato so njih interesi tem večji. Sodobnost ne dopušča pri našem gospodarstvu dvomljivih eksperimentov; zlasti ker vemo, da je vsak povratek kasneje zelo težak.
Naj naštejemo najprej nekatere dobre strani novega osnutka, ki so v glavnem sledeče:
1. da mora biti vsaka zadruga, ki se hoče baviti s sprejemanjem hranilnih vlog osnovana na neomejenem jamstvu;
2. da nihče ne sme biti hkrati član dveh zadrug z neomejenim jamstvom;
3. da je za ustanovitev zadruge potrebno najmanj 7 oseb (doslej lahko ena sama) in da člani načelstva in nadzorstva ne smejo biti v medsebojnem sorodstvu ali v svaštvu;
4. da je odgovornost načelstva in nadzorstva večja kakor doslej; poleg jamstva z vsem premoženjem za vsled nepravilnosti nastale škode so določene tudi denarne kazni do 6.000 Din, oziroma zapor do 2 mesecev, če ni odgovornost po kaz. zak. večja;
5. da je postava nadzorstva pri vsaki zadrugi obvezna (doslej ni bila);
6. da je število glasov za posameznega člana omejeno na največ pet — brez ozira na število vplačanih deležev; tudi pooblaščenci ne morejo zastopati več kot pet glasov;
7. da so predpisi za občne zbore jasnejši, njihov delokrog točno omejen In poleg tega predpisan tudi popis navzo-čnih članov poimensko;
8. da so navodila za konkurzno in likvidacijsko postopanje izpopolnjena ter dani tudi posebni predpisi za fuzijo;
9. da dobi »Glavni zadružni savez«, ki postane obenem obvezni revizijski savez obstoječih zadružnih zvez, obširno avtonomnost;
10. da je osnovan za podpiranje zadružnega pokreta poseben fond pri kmetijskem ministrstvu, v katerega se steka l°/0 vsakoletnega čistega dobička državnih bančnih podjetij, poleg tega pa tudi celotna dividenda tistih akcij »Privilegirane agrarne banke«, ki so v posesti države ali razredne loterije.
šibkejše strani osnutka pa izvirajo, kakor omenjeno, iz težnje po depolitizaciji zadružništva’in odgovarjajo morda sedanjemu političnemu položaju, istočasno pa izpostavljajo zadružništvo poostreni odvisnosti
od zadružnih zvez ter občutno ogražajo
njegovo avtonomnost.
Zlasti pri revizijskem zakonu se kaže prevelik, skoraj neomejen vpliv obstoječih zadružnih (istočasno revizijskih) zvez. Glede na neizbežno politično obeležje dosedanjih zadružnih zvez so bile doslej dopustne tudi zadruge, ki so ohranile svoj nepolitičen značaj na ta način, da niso bile včlanjene v nobeni obstoječih zadružnih zvez, temveč podrejene nevtralnemu nadzorovanju od strani registracijskih sodišč. Osnutek pa določa za vsako zadrugo obvezno včlanje-nje pri eni revizijski in pri eni poslovni zvezi.
Znano je, da so revizije zlasti z ozirom na politično obeležje revizijskih zvez, pa tudi iz drugih prestižnih ozirov lahko bolj ali manj dobrohotne, ali nasprotno. Mnenja smo, da je ravno zaradi velikega gospodarskega pomena zadružništva potrebna uvedba nevtralnega, politično docela neodvisnega nadzorstva potom pristojnih registracijskih sodišč, in sicer ne samo za tiste zadruge, ki ne pripadajo nobeni revizijski zvezi, temveč v gotovih primerih tudi za včlanjene, če sodišče spozna to za potrebno. Tudi nadzorovanje od strani politično odvisnih upravnih oblasti ne moremo smatrati za oportuno. Končno pa velja v tem oziru rečenica, da ima batina dva konca.
Naravnost usodna je določba, da morejo biti člani zadružnih zvez tudi fizične osebe, v kolikor je to potrebno za izvolitev načelstva in nadzorstva. Na ta način se z zakonom ustvari neomejeno vladajoča zadružna aristokracija, ki ne bo dopuščala, da bi bil sprejet v članstvo ter imel tako dostop v načelstvo ali nadzorstvo zveze kdorkoli, ki bi ne bil absolutno njenega naziranja.
Članstvo fizičnih oseb pri zadružnih zvezah naj se v interesu njih avtonomnosti in v korist zadružnega pokreta, pa tudi zaradi pobijanja korupcije popolnoma izključi. Zadružne zveze in njih odvisno zadružništvo naj ne postane absolutna domena te — bodoče aristokracije, temveč naj se načelstvo in nadzorstvo zadružnih zvez izbira izmed fizičnih članov načelstva ali nadzorstva včlanjenih zadrug.
Osnutek uvaja poleg sedaj obstoječih zadružnih zvez, ki so istočasno poslovne in revizijske centrale, tudi obvezno uvedbo
poslovnih zvez in predpisuje za vsako zadrugo, da mora biti včlanjena tudi pri poslovni zvezi, za katere ustanovitev je potrebno najmanj 7 zadrug z istovrstnim obratom. (Za ustanovitev revizijskih zvez je potrebno najmanjše število 100 zadrug [doslej 50]). Slična uredba je bila v zadnjih mesecih uvedena na Cehoslovaškem. Prezgodnja je trditev, da se bo razkosanje sedanjih zadružnih zvez na revizijske in poslovne v praksi obneslo. Imeli smo že do danes za nekatere zadruž-no-gospodarske panoge posebne poslovne zveze, n. pr. mlekarske, konsumne etc.; večina poslovanja zadrug pa je bila osredotočena v zadružnih revizijskih zvezah. Mislimo, da bi bilo primernejše, če bi zakon v tem oziru pustil zadrugam prosto roko: poslovne zveze naj bi se osnovale praviloma le na željo zadrug samih — in brez določbe obveznega včlanjenja za posamezne zadruge.
Tudi v pogledu določil za
računovodstvo,
ki predpisujejo, da se morajo zadružni računi voditi v trdo vezanih knjigah, ki morajo biti overovljene (parafirane) po pristojnih revizijskih zvezah, bi pričakovali zlasti z ozirom na moderniziranje knjigovodstva v kartotečni obliki nekoliko naprednejšega naziranja. Dobava zadružnih knjig bi postala zlasti zaradi omenjene overovitve monopol zadružnih zvez. Overovitve zadružnih knjig naj izvrši pristojna davčna oblast, kakor za druge trgovske knjige, čeprav brez takse.
Davčne olajšave
tvorijo poglavje zase in so po osnutku vse zadruge brez izjeme proste:
1. vseh davkov in doklad, državnih in samoupravnih;
2. vseh sodnih in drugih taks;
3. vseh poštnih taks v medsebojnem prometu;
4. vseh carin na uvozno blago, ki se
CIKORIJA
Hiaš prati domači izdelek
v državi ne izdeluje ali prideluje, s prav majhnimi omejitvami.
Kakor so iz stališča zadružništva te davčne, taksne in carinske olajšave priporočljive, so na veliko škodo domači obrti, trgovini in industriji ter — vsled znižanih prejemkov — tudi v breme državnemu proračunu.
Stari finančni zakon je v pogledu oprostitve taks in dela davščin imel vsaj gotove utesnitve. Novi osnutek pa — ker bodo morale imeti vse zadruge tozadevne določbe izpolnjene v pravilih — ne dela nobenih izjem.
Najmanj, kar moramo zahtevati v interesu trgovine, obrta in industrije, je, da se od davčnih, taksnih in carinskih olajšav izvzamejo vse konsumne in na-bavljalne zadruge, katerih ostro konkurenco naš trgovec že itak dovolj težko občuti. Tudi druge pridobitne zadruge — z izjemo kmetijskih, strogo proizvajalnih in malih kreditnih — naj se od teh olajšav izvzamejo.
Osnovne odločbe pa, ki dovoljujejo delitev dobička med člane, če tudi le v obsegu izvršenega prometa med članom in zadrugo, so v neskladnosti z določbami zakona o nelojalni konkurenci, ki prepoveduje vsako dajanje nagrad odjemalcem. — Posebno konsumne zadruge, ki so izrazito trgovska podjetja, bi se morale spričo že itak prevelikih olajšav ozirati na ta zakon, da ne govorimo o drugih.
zaslužka irgovcem!
To se venomer čuje iz vrst trgovcev. Mi smo pričeli. - Boljše blago Vam nudimo ceneje. Tudi zaslužite precej več.
Kupujte »URAN"-kremo
za lice.
»URAN«, L|UBLJANA
Mesini tfrg
2uHOH{a tcfywiHa
Po japonski statistiki je japonski izvoz bombažnega blaga v Palestino, Irak, Sirijo in Arabski polotok napredoval za 23% v primeri z lani in za 64% v primeri z 1. 1931.
Izvoz gradbenega lesa v Grčijo se more po opozorilu zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pričeti že takoj po kontingentu, ki je določen za čas od 15. novembra 1933 pa do 15. maja 1934.
Brazilska vlada jo ustavila plačevanje francoskih dolgov, da s tem doseže od Francije koncesije na trgovskem polju.
jkudbg;D0UDiaSQIMU
Tvrdka Carlo Ballis, Bologna, Palazzo del Commercio5 želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi tvrdkami, ki eksporti-rajo les in oglje. Ponudbe je nasloviti na prej imenovano tvrdko.
Univ. prof. dr. Milan Škerlj:
Hekoi	o	izderi	men	/ o
Wf£f*f	utctfOt/insUiU UniUf.
/. O izdaji menic in čekov
A. Uvod.
Ne bom govoril o postanku menice in čeka, o razvoju njihovih funkcij v narodnem in zasebnem gospodarstvu ali o spremembah in napredku v menični in čekovni zakonodaji, opozoril bi le na nekatere čisto praktične stvari pri izdajanju menic in čekov, ali, morda bolje rečeno, pri izpolnjevanju meničnih in čekovnih golic, saj se menice in čeki danes pišejo skoro brez izjeme samo na golicah, menice na uradnih, čeki na onih, ki jih čekovni trasat, denarni zavod, daje na razpolago trasantu (izdatelju čeka, imetniku čekovnega računa pri trasatu). Samo kolikor je potrebno za razumevanje važnosti zakonskih določb o izdaji menic in čekov, o posledicah obličnih in stvarnih nepravilnosti pri njih izdaji in o posledicah predruga-čevanju menic in čekov, se moramo najprej povsem na kratko pobaviti tudi s teorijo.
Upnik redno želi, da se mu dolžnik s tem, da podpiše menico, zaveže po meničnem pravu, dolžnik se tega redno boji. V čem sta utemeljeni upnikova želja in dolžnikova bojazen? Brez dvoma ne v tem, da.se o menični (čekovni) terjatvi in me-
ničnem (čekovnem) dolgu napiše listina, da je torej v pravdi, ki bi nastala, dokazovanje olajšano v primeri z dokazovanjem s pričami, kajti udobnost listinskega dokaza imata upnik in dolžnik v enaki meri, oba se v dokaz svojih trditev lahko pozivata na menično ali čekovno listino. Tudi to še ne bi opravičevalo posebne priljubljenosti zlasti menice in strahu pred njo, da menica in ček nista le dokazni listini, nego sta tako bistveni za sam postanek meničnih ali čekovnih pravic in ustrezajočih jim zavez, da brez — pravilno sestavljene in podpisane — listine menična (čekovna) terjatev in zaveza sploh ne nastaneta, saj to velja tudi za nekatere druge listine, glede katerih se ne more trditi, da bi bili subjektivni občutki, če smem tako reči, prizadetih strank tako nasprotni, kakor so zlasti pri menici, v manjši meri pa tudi pri čeku. Posebnost meničnega in čekovnega razmerja ni v tem, da šele pravilno sestavljena in podpisana listina ustvarja in seveda tudi dokazuje pravico in zavezo, nego v nekaterih svojstvih, ki jih zakon daje izvestnim listi-, nam, nekaterim v večjem ali manjšem, menici in čeku pa vnajširšem in najpopolnejšem obsegu. Ta svojstva so abstrakt-
nost zaveze in takozvana stvarna (materialna) in oblična (formalna) menična strogost.
1.	Abstraktnost menične in čekovne zaveze. Načelo zasebnega prava je, da je zaveza veljavna le, če ima pravni in gospodarski temelj, ki ga zakon priznava, če obstoja in se tudi odkrije razlog, iz katerega je bila zaveza prevzeta. Ako nekomu rečem: »Jutri opoldne Ti dam v kavarni Emoni 100 dinarjev« ali če mu to tudi napišem, nisem s samimi temi besedami prevzel še nikakršne zaveze, nasprotnik me ne more prijeti za te besede, on, ne jaz, bi moral v pravdi razkriti, zakaj sem mu dal to obljubo (da dam posojilo, plačam dolg, poravnam kupnino, najemnino, plačam odškodnino in sl.). Ce pa to obljubo napišem v obliki menice ali čeka, prav tako golo kakor sem jo izrazil, brez navedbe povoda zanjo (abstraktno), moram plačati. Ni s tem rečeno, da v menici ali čeku ne bi smelo biti razkrito pravno in gospodarsko razmerje, ki je dalo povod za izdajo menice (valutno razmerje); naša uradna golica celo navaja na to z besedami »vrednost prejeta ...«, toda menica je veljavna, če oni prazni prostor za besedami »vrednost primljena« ostane neizpolnjen ali če se izpolni krivo, v nasprotju z dejanskim povodom za izdajo menice. Vse to velja tudi za ček, v katerem se valutno razmerje ne razkriva skoraj nikoli. Če torej imetnik menice, menični upnik, zahteva plačilo, se lahko opira na golo vsebino listine, ni mu treba pojasnjevati, da je bila menica izdana zaradi plačila kupnine, najemnine itd., zapis mu daje pra-
vico do plačila. Nasprotnik, menični dolžnik, bo moral trditi in dokazati, da ni dolžan plačati menice, ker, recimo, njegov podpis ni pristen, ker on v času, ko je podpis dal, pravno ni bil sposoben prevzeti menično zavezo (maloleten, preklican), ker listina po vsebini ali obliki ne ustreza zakonskim določbam za menico ali ček, ker je zastarana, ker nasprotnik po listini ni legitimovan, ker je menična terjatev že plačana, ker nima za podstavo veljavnega ali vtožljivega pravnega posla, ker ima on sam, toženec, zoper tožitclja enako ali še večjo dospelo denarno terjatev (pobotanje), ker je upravičenec dovolil odlog, kateremu še ni potekel rok, ker mu nasprotnik, menični upnik, še ni dal ali storil onega, kar bi bil moral in za kar je baš dobil menico. Če se dolžniku ta dokaz posreči, upniku menica ne bo koristila, propadel bo s svojim zahtevkom.
Abstraktnost torej sama po sebi ne izključuje uveljavljanja razlogov, iz katerih menična zaveza, navzlic v obliki menice zapisane listine, sploh ni nastala ali je prestala, toda ona ima važno posledico, da ni treba upniku dokazovati, zakaj in kako je nastala menična terjatev, nego dolžnik mora dokazati, da navzlic meničnemu zapisu ni nastala ali je prestala povsem ali vsaj zoper njega. Ker je dokazovanje breme, često odločilno v pravdi, je jasno, da je abstraktnost ugodna upniku, neugodna dolžniku. Če pa listina ni pravilno sestavljena kot menica ali ček, ni veljavna kot menica ali ček in redno ne bo imela privilegija abstraktnosti.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
DOBAVA — PRODAJA
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe o dobavi 6000 spojnih vijakov in 30.000 tračnih žebljev.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 8. novembra t. 1. ponudile o dol m vi 30 m3 gramoza. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobava smučarskih čevljev. Dne 16. novembra t. 1. bo pri Upravi Tli. oddelka Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu javna ofertna licitacija glede dobave 7000 parov planinsko smučarskih čevljev. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi.)
Komanda mornarice Zemun sprejema do 13. novembra t. 1. ponudbe o dobavi lesa.
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 14. novembra t. 1. ponudbe o dobavi 50 kg Sand-banuma.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 16. novembra t. 1. ponudbe o dobavi železnih cevi; do 17. novembra t. 1. o dobavi raznega železa; do 18. novembra t. 1. pa o dobavi kleparskih nakoval, kla-zračnih sesaljk, verig in raznega orodja.
PREMOG ZA NABAVLJALNE ZADRUGE PO REŽIJSKIH CENAH
»Službene novine« so objavile pravilnik, po katerem morejo dobiti nabavljalne zadruge za svoje člane in njih rodbine premog iz državnih premogovnikov po režijski ceni, ki jo bo določal od časa do časa minister za šume in rudnike. Nabavljalne zadruge morajo voditi posebno knjigo, v katero morajo vpisati vsako potrebovanje svojih članov in vsako količino premoga, ki bi ga zadruga izdala svojim članom. Ta premOg sme dobivati samo član zadruge, ki ga ne sme prodati, ali pa izgubi to pravico in mora plačati razliko med režijsko in tržno ceno. Zadrugar, ki ima več ko tri člane rodbine, ima pravico na letno 8 ton premoga, član s tremi ali manj člani na 7, poročen na 6 ton in samec na 2 in pol tone premoga. Znova povdarjamo, da je kazen za zlorabo innogo premila. Kajti če se zahteva samo razlika med režijsko in tržno ceno, potem nihče nič ne tvega, ker pač tudi v najslabšem primeru ne bi plačal več, kakor pa bi ga veljal premog na trgu. Tudi mislimo, da je količina 8 ton previsoka in zapeljuje naravnost k zlorabi.
Brzojavi: Krisporcolonialo Ljubljana
Telefon št 2263
Ani. Krisper Coloniaie
Lastnih :
Jcsip Verlič «=g
Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 33
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
Točna postrežba — Ceniki na razpolago
Ustanovljeno leta 1840
x	f|J	1	barva, plesira in ke-
Ze v uran »om »Meke,
klobuke itd. škrobi in sretlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Šeleburgova ul. 3. Telefon št 22-72.
Vpisala se je nastopna firma:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Anglo-Jugoslavensko petrolejsko dionično društvo za rafiniranjc i promet petrolejem i inim bitumenskim proizvodima, podružnica Ljubljana.
Obratni predmet: 1. Promet, nakup in prodaja bitu-mena, zemskih plinov, nafte, zemskega voska, asfalta, petroleja itd. ter industrijsko in drugačno izkoriščanje označenih snovi, osnovanje, gradba in pogon na lasten račun ali v
'zvezi z drugimi družbami tvornic vseh vrst, kojim služi bitumen kot motorna sila ali kot gonilni material, ali koja bitumen sama kemično ali na drugi način izdeluje.
V prvo kategorijo spadajo tvornice za kemično industrijo opekarn za peči in za žganje apna, tvornice plina in cementa, metalurgične industrije itd., v drugo kategorijo pa rafinerije nafte, naprave za dobivanje čadja in zemskih plinov, zatem dobivanje motilnega alkohola, formaldehyda in zemskega plina itd.
2. Gradba in vzdrževanje vodov zemskih plinov za preskrbo mest s plinom, industrijskih podjetij s plinom za pogon, v kolikor to dopušča moč otvorje-nih plinskih področij.
3. Opravljanje trgovskih poslov, kolikor so zvezani z obrati pod 1. in 2.
4. Nabava glavnice, ki služi društvenim namenom, kakor tudi uporabljanje lastnih presežkov družbe potem bančnih poslov.
5. Družba more svoj poslovni delokrog razširiti tudi na tukaj ne naštete veje, koje so s predmetom podjetja sorodne.
6. Zgradba in vzdrževanje vodnih cevi, tankov, tankladja, rezervnih cistern in skladišč ter osnovanje in sodelovanje pri sorodnih društvih.
Družbina oblika: Tvrdka je podružnica pri sudbenem stolu kao trgovačkem sudu v Zagrebu od 8. marca 1921. pro-tokoliranega glavnega zavoda enakega imena in obratnega predmeta, ki je de1-niška družba s pravili z dne 7. marca 1921. in izpremembo v §§ 1. in 6., vpisano dne 12. februarja 1923. in 15. marca 1928. ter delniško glavnico v znesku 100,000.000 Din, razdeljeno na 1,000.000 delnic po 100 Din nominale, glasečih se na prinosca, ter je ustanovljena za nedoločen čas.
Ravnateljstvo sestoji iz 3 do 15 članov.
Družba objavlja svoje oglase v Službenih novinah« v Zagrebu.
Člani ravnateljstva so:
dr. Marič Milan, predsednik družbe in industrialec v Zagrebu, Tuškanec 18,
dr. Marič Artur, podpredsednik družbe in industrialec v Zagrebu, Josipo-vac 19,
dr. Rodanič Rudolf, član uprave in odvetnik v Zagrebu, Tomičeva ul. 3,
dr. Simič Vuk, ravnatelj in član uprave v Zagrebu, Opatička 4.
Prokurist družbe je Medinič Alija, namestnik ravnatelja in prokurist v Zagrebu, Zvonimirova 83.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. septembra 1933.
Fi 511/33 — Rg B III 97/1.
MARIBORSKI TRG
Na trg z dne 31. oktobra je bilo prignanih 8 konj, 11 bikov, 116 volov, 249 krav in 8 telet. Skupaj 392 živali.. Cene so bile te: debeli voli, 1 kg žive teže od 3'75 do 4, poldebeli voli 2 do 3, plemenski voli 1'75 do 2, biki za klanje 3 do 4, klavne krave debele 2-50 do 3-25, plemenske kravo 1-50 do 2-25, krave za klobasarje 2 do 2'25, molzne krave 2 do 2-75, breje krave 2 do 2-75, mlada živina 3 do 4, teleta 5 do 6 Din. Prodanih je bilo 218 kom.
Mesne ccne: Volovsko meso I. vrste 10 do 12, II. vrste 8 do 10, meso od bikov krav, telic 5 do 7, telečje meso I. vrste 14 do 16, II. vrste 8 do 10, svinjsko meso sveže 10 do 18 Din za 1 kg.
Program ljubljanske radio-postaje
Sreda, dne 8. novembra: 12.15: Plošče.
— 12.45: Poročila. — 13.00: Čas, plošče.
— 18.00: Komorna glasba, Radio kvintet.
— 18.30: Radio orkester. — 19.00: Tujski promet in naše občine (dr. Brilej). - 19.30: Literarna ura: Alma Karlinova (ga. Leni Novi). — 19.50: Uvod v opero. — 20.00: Prenos opere »Pikova dama« iz Ljubljane. Vmes čas in poročila.
Četrtek, 9. novembra: 12.15: Plošče. — 1245: Poročila. — 13.00: Cas, plošče. — 18.00: Otrok in odrasli (Marija Kmetova).
— 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). — 19.00: Srbohrvaščina (dr. Rupel).
— 19.30: Plošče po željah poslušalcev. — 20.00:	Glasbeno predavanje (Srečko Koporc). — 20.30: Večer Čajkovskega: Samospevi ge. Assejeve in Popove s spremlje-vanjem Radio orkestra. — 21.30: Cas, poročila, plošče.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Torek, dne 7. novembra: Zaprto.
Sreda, dne 8. novembra: Sv. Ivana. Red Sreda.
Opera, začetek ob 20.
Torek, dne 7. novembra: Samson in Da-lila. Red C.
Sreda, dne 8. novembra: 01-01. Začarani ptič. Red A.
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek % Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.