293. številka
Ljubljana, v petek 22. decembra 1899.
XXXII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po po8U prejeman za avetro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu 8t. 12 Dpravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v npravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
Telefon št. 34.
Dr. Krek v proračunskem odseku.
(Dopis.)
Slovenski poslanec dr. Krek je socialist Toda ne ugaja mu, hoditi po potih, ki so jih krščanski socialisti iz let 1870. do 1890.: Ketteler, Ratzinger, Rudolf Maver, Vogelsang in drugi označili. Ti hočejo zamrli, ali vsaj v izumiranju se nahajoči fevdalni, gospodarski in socialni sistem oživeti in ga spojiti s tehničnimi pridobitvami naše dobe. Krek menda uvideva, da je to teženje neumnost On bi bil rad nekak slovenski Neumann. Ta protestantski župnik stoji na temelju Kristovih gospodarskih in etičnih naukov in hoče po teh najti pot do uresničenja precejšnjega števila teženj socialne demokracije. Seveda je isteuiu srednjeveška fevdaliteta anahronizem, on stoji prav blizo socialno-demokratičnega tabora. Naš dr. Krek se pa še ne ve kam deti, lavira in se še ni odločil. Zdaj zajema še iz Vogelsanga, Ra-tzingerja, Hitzeja, a po največ le iz socialnih demokratov, Marxa, Engelsa in socialnih pisateljev novodobne šole. Mimogrede se zateče k švicarskim in angleškim socialistom, ki vidijo v fužinskih zadrugah ter v konsumnih društvih glavno orožje prole-tarskega boja, mej tem, ko teži strogo socialno - demokratična smer v prvi vrsti po pridobitvi politične moči. Naši starejši klerikalci prisegajo na dr. Kreka, ali ti stari ne vedo, da se v njih ljubljencu kregati dve duši, in da se moderni socialist v njem ne ve kam deti. Posebno ne zapazijo ti nedolžni ljudje, da stoji dr. Krek kot socialist malo že na stališču, s katerega teženja katoliške cerkve v gospodarskih vprašanjih po smeri Vogelsangovi ne smatra opravičenim.
„Zwei Seelen \vohnen auch in meiner Brustl" To se sliši tudi iz Krekovega proračunskega govora. V tem govoru obsoja dr. Krek avstrijske vladne sisteme, ki Slovencev ne vidijo. Vidi se, da bi rad udaril, pa se ne upa; tudi olajševalne okolnosti ima pri roki. Kdor se s socialističnimi vpra-
šanji bavi, mora zadeti tudi na zgodovino gospodarstva ter na kulturno zgodovino. In tu najde glede Avstrije, da je bila dozdaj Avstrija po večjem vprežena v voz hirar-hije katoliške cerkve. Ta pogled temperira našega socialista v sutani. V njegovem navedenem govoru je nekaj srčnih izdihljajev, ali pravega duška jim govornik ne more dati. Revež je. Vladni krogi pogledajo govornika in nasmejejo se. Lahko to!
Če pogledamo avstrijsko zgodovino od protireformacije naprej do danes, potem najdemo, da so avstrijske vlade le zaradi katoliške cerkve pregnale iz avstrijskih dežel reformacijo, in da so bile, — izvzemši Jožefa II. ter njegovo mater, — vedno v najboljšem sporazumljenju s hirarhijo. Ta hi-rarhija in posvetna fevdaliteta ste bili vedno v vladi. Še v novejših časih liberalne nadvlade sta imela ta dva činitelja vedno svojo veliko moč. Ta doba pa ni dolgo trajala. 20—30 let ne broji dosti v življenju narodov. — Znano je, da je Avstrija, dasi v najsrečnejši legi, gospodarsko in kulture Ino močno nazaj za Angleži, Nemci in Francozi. Navadno je že postalo, da novejši ekonomi in zgodovinarji našo državo v jedno vrsto s Špansko in Turčijo postavljajo. Več stoletij novejšega časa, — vsaj tristo let — v katerem so si drugi narodi novodobno delo organizirali, in to na podlagi velikih iznajdb, na podlagi izven cerkve in proti njej raz-vivše se vede in omike, — je bil katoliški kler merodajen in najmerodajnejši ud avstrijskih vlad, bil voditelj razvoja avstrijskega gospodarstva. Ta cerkev je bila lastnica velikanskega premoženja, in že to ji je dajalo premoč v državni vladi. Bila je predobra prijateljica druzih fevdalnih mogotcev in imela je odločilno besedo v vprašanjih pripravljanja mas narodov do večje omike. To je avstrijska tradicija, ki jo more dr. Krek v mislih imeti, ker druge ni.
Dr. Krek to vse čuti, in to mu sapo zapira. Ali nekaj nepremišljenih stavkov mu le uide. Avstrijska tradicija je taka: „Divide et impera"; naj se narodi mej sabo koljejo, čim hujše, tem bolj za državo; naj se iz-
obrazba mas narodov zavira, naj slabo go spodarstvo še na slabše hodi, glavna stvar je, da so državljani nesložni zaradi kakega koščka mesa, in da niso složni v glavnih gospodarskih in kulturelnih vprašanjih. — Pa tu se spomni, da je katoliški duhovnik in olajšalno doda, da so hotele nekatere — seveda klerikalne — vlade drugam kreniti, pa da tega ta tradicija, ki je utelešena v avstrijski birokraciji, ni hotela. Obsodil je dr. Krek s tem seveda tudi sistem svoje cerkve in danes, ko mirno premišljuje o tem govoru, vzdihuje: revež sem, človek more imeti le jedno dušo, v meni pa hočeta bivati dve. In dr. Krek je vedel, da bo Trst izgubljen, in ono krasno, nekdaj slovansko morje, ker ne bo slovanskega ljudstva v mestih v Primorju, Trstu, Gorici, Reki, kjer je že danes Italijan mogočen, in ne okoli teh mest tega slovanskega ljudstva, da bi iz nju prišel slovanski dotok v ta mesta; on vidi poitalijančenje te okolice in gospodarsko hiranje, on morebiti slut', da bo lačen, a energični Italijan zmogel to slovansko raso na obali morja, a pravi akcent mu ne gre iz grla. Bože moj, zaradi teh par Slovencev se tudi on ne more skregati s hirarhijo svoje cerkve, kateri Lahi v teh pozicijah več štejejo, naravno več šteti morajo, kako ti „scapani" mali Slovenci! Svojo disciplino, svojo šolo bičati, — tega ne more in ne sme katoliški duhovnik.
Pa Slovenci smo proletarski narod, je dr. Krek vzkliknil in dodal, da smo si pridobili toliko zaslug za vso drugo evro-pejsko kulturo; te zasluge bi nam vsaj v državnem življenju vlade v dobro šteti imele.
Kar ste katoliški kleriki iz nas napravili, to smo; reven agrikulturen narod, ki pošilja do 100 tisoč najboljših ljudi vsako leto v tujino; naše zasluge za kulturo drugih so res velike, ali danes nam nič ne pomagajo in koristijo. Proletarci smo bili in smo danes, in naša kultura le zamore počasi naprej, dasi daje zdajšnji narod ogromne žrtve iz svojega žepa, da si pomaga.   Da bi le prej bili vedno tako
postopali. Vaša fevdalna šola je kriva, da smo taki reveži, in vaši klerikalni šoli se imamo zahvaliti, da se danes, iz samega sebe norca delamo, ko vpijemo: za druge smo skrbeli, za sebe pa ne. Čehi so bili na boljši poti. Husitski duh jih je privel na boljše. Bog jim daj dalje dobro srečo.
Dr. Krek, koliko današnjega slov en skega proletarijata leži v tem, da se je naša cerkev v časih odveznin v Avstriji, v letih 1848—1853 tako trdno držala sko-puštva druzih fevdalcev?
Pa tudi omika našega naroda ne more naprej pravi dr. Krek, in on vidi, da napreduje tujčenje našega naroda. Zgodovina stagniranja omike in tujčenja našega naroda je identična z zgodovino našega gospodarstva v prejšnjih stoletjih in tudi zgodovina od leta 1848 naprej kaže žalostne strani. O da bi vsaj že leta 1848 vse posvetnjaštvo na Slovenskem se od vas klerikov bilo ločilo, danes bi teh l1/* milijona Slovencev še bilo daleč stran od mrtvaškega odra.
Zgubili smo v najvažnejših obmejnih mestih meščana. Zamenjali smo za te nekaj sto duhovnikov, ki politizirajo; pa smo imeli pri tej kupčiji grdo smolo.
Kak dr. Naumann bi pri reviji, kakor jo je dr. Krek v govoru v proračunskem odseku priredil, bolj odkritosrčno govoril, makar, da ga sucspendirajo. Iz Vestfalna, kjer se dober slovenski kmečki človek do mozga izsesava, vpije v „Slovencu" ta dr. Krek: Dom, ti zanemarjeni južno slovenski dom! Tam v parlamentu pa se le pohlevno dotika stvari, ki so tako globoko rezale in še režejo v telo slovenskega naroda. Seveda, obtožiti bi moral tudi svojo hirarhijo.
Ne more mož drugače; saj je tonzuriran. Obsoditi bi moral visoke cerkvene dostojanstvenike, ki za vladnimi kulisami le koristi cerkve iščejo, vse drugo pa za postransko stvar zmatrajo, a ti bi mu kmalu obesili torbo na usta.
Slovenci imamo vse polno zastopnikov v talarju na Dunaju in v deželnih zborih; ta dr. Krek je še najomikanejši m9j njimi
LISTEK.
Pavel Kruger.
(Predsednik republike Transvaal.)
Ko je pred štirimi leti Evropi prišla nepričakovana vest, da je doktor Jameson vdrl v teritorij južnoafričanske republike, je bilo izmej vseh vladarjev civilizovanega sveta ime Kriigerja najmanj znano. Od tega časa pa so brezkončna pogajanja angleške vlade s Transvaalom vedno klicala svetu v spomin ime tega predsednika. Čudno pa je, da razun lastne svoje dežele jih je malo, da bi poznali mrcavega diktatorja, kateri vlada svoje priproste državljane Trans-vaala z večjo, neovrgljivo vlastjo, kakor jo je imel katerikoli vladar iz časa poraza Napoleona I.
Prijatelji Kriigerja ga primerjajo Krom-vellu, sovražniki pa Machiavelliju. Bistveno je pa mnogo bolj podoben prvemu, nego drugemu, zato ker je pokazal ne enkrat pri srditi diplomatični bitki svojo silo kot državni tvoritelj, — kar pa ni glavno; — pravi vir njegove oblasti in upliva je, kakor pri prejšnjih puritancih, v njegovi neupogljivi volji, v trdnem njegovem prepričanji, da zaščiča njegov narod previdnost Božja, in v njegovi neupogljivi veri v silo molitve in svetega pisma.
Štefan Ivan Pavel Krtigar, — kakor ga nazivljajo s polnim imenom, — se je rodil kot britanski podanik v kapski koloniji leta 1825. v Kolsbergu, v mestu, katero je v sedanjem času v oblasti Burov.
Pred leti so obiskale deželo milijarde kobilic, ki so zatemnile solnce ter uničile vse pridelke.  Kruger pa je prepovedal po bijati kobilice, češ „božja volja je, da je prišla nad nas ta nesreča!"
Ko je bil star deset let, je šest tisoč Burov, katerim so teptali zakone in zatirali jezik, razdraženih vsled tega, zapustilo angleški teritorij ter se odpravilo poiskat si zavetišča v deželi, v kateri se je našlo v tistem času samo divjih ljudi in divjih živali. Dvanajstletni deček je bil priča velike zmage Burov pri Vehtkopu in v štirinajstem letu svoje starosti se je že dejansko udeležil ekspedicije zoper Mozelikatsa, znamenitega kaferskega vodjo, katerega sin Lobengula je vladal v deželi Matabelovdo naših dnij. V letu ustanovitve republike, v šestnajstem letu svoje starosti je dosegel stopnjo „fieldcorneta* ali načelnika vojne administracije svojega okraja. To nenavadno odlikovanje je dosegel spričo svoje izredne hrabrosti in sposobnosti v dobi, ko je moral vsak naseljenec z lastnimi rokami braniti svoje življenja Že takrat si je začel pridobivati mej svojimi someščani poseben
zpliv in veliko slavo, katero uživa še dandanes.
Ko je bil šestnajst let star, ga je poslal oče na polje po vole. Dal mu je seboj malo sestrico in mu ukazal, naj dobro pazi nanjo. Pavel je odgovoril: „Hočem". Ko se je vračal z voli, ki so bili vpreženi v voz, domov, se je priklatil panter. Voli so se splašili, voz se je prevrnil in sestrica je padla na tla. Pavel pa je skočil na panterja brez orožja ter ga davil vzlic mnogim ranam tako dolgo, da je poginil. Potem je posadil sestrico zopet na voz ter se vrnil domov k očetu, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo.
Buri so stanoviten in silen narod, ki je strastno udan sportu. Mogoče je zato, da ima Kruger zahvaliti se za svojo popularnost sosebno svoji nenavadni moči in neustrašljivosti. Komaj je izstopil iz otroških let, se je že boril za svoje življenje. Pripovedujejo, da ga je nekdaj na samotnem kraju napadla tolpa 20 oboroženih Kafrov. Kruger jih je 7 ubil, vse druge pa pognal v beg.
Vojne 1880. leta se je udeleževal z odliko, tako, da sta njegov pogum in njegova prisotnost duha postala mej pogani prišlo vična. Pravijo, da ni Kruger malone prav nič občutljiv za bolečine. Živoi njegovi so čudovito krepki. Ko si je v 30 leta svoje starosti  ranil prst in zapazil na
njem gangreno, si je hladnokrvno odsekal prvi člen; ko je pa gangrena napredovala, je vzel navaden nož, in si odrezal ves prst. Drugikrat ga je zob tako bolel, da mu ni dal več dni spati. Vzel je žepni nožič in si je ž njim izruval bolni zob.
0 Krtigerju lovcu pripovedujejo nenavadne stvari. Buri imajo običaj pošiljati svoje sinove na lov s puško, in jim dajejo seboj samo tri patrone. Strogo jim je prepovedano, vrniti se domov brez plena, kateri mora zadostovati za hrano za ves dan. V taki spartanski šoli je bil vzgojen tudi Kruger. Stari Buri pripovedujejo čudne in čarobne pripovesti o njegovih jeklenih živcih in o nezmotljivosti njegovega strela. Nekdaj je jezdil po polji in naletel na zdiv-janega bivola, kateri se je pognal za njim. Bivol je bil konju že za petami. Kruger pa požene konja, in v najhitrejšem teku se obrne v sedlu, ko je videl opasnost, da ga bivol natakne na roge, pomeri in ga zadene naravnost v sredo čela. Drugi pot je zdivjanega bika potopil s tem, da mu je glavo pod vodo držal tako dolgo, da se je bivol zadnšil.
Teči je pa znal Kruger še bolj kakor streljati Imel je navado, meriti se s profesionalnimi tekači kairskega plemena Nekdaj, ko jib je prekosil pri tekmovanji, naleti na leva, katerega je ubil s kopitom svoje puške. (Konec p<
in gotovo najpoštenejši, najnesebičnejši, in tudi on ne more niti tedaj, kadar bi hotel. Smo res reven narod! Drogi proletarski narodi vsaj niso tako nemi kakor mi, oni imajo svoje slobodne, ognjevite, glasne zastopnike, ki brezobzirno vso tužno zgodo vino svojih narodov v parlamentih razkrivajo, mi pa nimamo ne jednega tacega moža! _
V LJubljani, 22. decembra. Deželni odbori.
Dunajski časopisi poročajo, da se skli-čejo deželni zbori na 29 decembra Cesarjev sklicevalni patent, katerega je podpisal še grof Clary, izide jutri v uradnem listu.-Doba letošnjega zasedanja deželnih zborov bo daljša. Posebno važno bo zasedanje češkega deželnega zbora, v katerem se bodo nadaljevala pogajanja za spravo med Čehi in Nemci. Sprava se mora vsekakor doseči, sicer tudi bodoče zasedanje državnega zbora ne bo imelo nobenih večjih uspehov. Dokler se ne reši češko vprašanje, ne bo v Cis-litvaniji miru. Te dni se vrše v raznih čeških okrajih dopolnilne volitve za deželni zbor.
Aziatske razmere v Srbiji.
Ne le da kraljic Aleksander ni hotel pomilostiti nobenega obsojenega radikalca, še matere in žene obsojencev so začeli sedaj preganjati. Stara mati sumničenega drja. Nikolida je dobila 30 dni zapora, ker se je izrazila o vladi Gjorgjevida neugodno. Soprogo na Dunaju bivajočega bivšega finančnega ministra Vuida so izgnali, ko se je pripeljala v Beligrad v privatnih poslih, že na kolodvoru kakor kako vlačuga-rico ter jo poslali šiloma v Zemun. Ko je njen soprog proti taki surovosti energično protestiral ter se brzojavno pritožil pri ministrskem predsedniku, mu je ta odgovoril, da o vsej stvari ne ve ničesar. Še slabše se je godilo ženi in hčeri nesrečnega polkovnika Nikoliča, ki je po nedolžnem v ječi in ž njim ravnajo sila grdo. Nekega dne je prišel k imenovanima dnmama policijski uradnik, ki jima je ukazal, naj odpotujeta pri tej priči v kraj, kamor je polkovnik Nikolić pristojen. Še perila za posteljo nista smeli vzeti seboj, kajti uradnik jima je dejal, da bo itak ves njih imetek premajhen za sodne stroške. Gospa Nikolideva je proti konfiskaciji vložila protest. Tudi revno ženo obsojenega sekcijskega šefa in urednika „Odjeka", Stojana Protica, so izgnali iz Belega grada v kraj, kamor je pristojen nje soprog. Z njo je moralo čvetero otrok in 7oletni tast. Pa tudi soprogo bivšega ministra Tavšanovida so hoteli iztirati v rojstveni kraj soprogov, toda ona je izjavila, da živa ne zapusti svojega stanovanja. — Znano je, da je vlada odstavila beograjskega župana Štefanovica Vladni listi so poročali, da je postopal Štefanovid pri novem posojilu mesta Beligrada nepravilno. Toda to je nesramna laž. Štefanovid je dobil posojilo sam ter se z dotičnimi bankirji dogovoril glede pogodbe. Ali predno je Štefanovid podpisal pogodbo, je prišel finančni minister z nesramno zahtevo. Hotel je, da se posojilo mesta izplača njemu, ministru, ter da bo potem finančno ministrstvo izplačevalo mesto posojilo v obrokih. Štefanovid je to zahtevo z zaničevanjem odklonil ter podpisal pogodbo brez zahtevane spremembe. Zato je moral Štefanovid pasti. Posojilo bi bil — vsaj deloma — vtaknil v žep seveda — Milan!
Vojna v Južni Afriki.
Tako so bili torej že vsi angleški važnejši generali v Južni Afriki tepeni, najprej Withe, potem Methuen, na to Gatacre, potem Buller in sedaj še French. 18. t. m se je lotil French Burov s svojimi topovi, toda Buri so ga zapodili v beg, mu vzeli več topov ter 200 mož. French je imel nalogo prodirati preko JeJtobsdala proti Kimber-leya Methuenu na pomoč; za nekaj časa bo moral French sedaj že mirovati, da se opomore in dobi morda kake pomožne čete. Med tem pa se morebiti odloči usoda Methuena, kateremu se godi tudi slabo. Buri so se namreč polastili Jakobsdala ter se pri Maggersfonteinu močno utrdili. Baje ima Methuen provianta le za 14 dni. Ker mu niti French niti Gatacre ne moreta na pomoč, je njegovo stališče pač obupno. Izgube generala Bullerja v bitki ob reki Tu-geli so bile mnogo večje, kakor se je poročalo spočetka. Izgubil je namreč 2000 mož, 16 topov in 13 voz z municijo in provian-tom. Buller bo pač moral počakati, da do-
spe v Južno Afriko Se šesta divizija, ter da prevzameta Roberta in Kitcbener najvišje poveljstvo nad angleško južnoafričansko armado. Novi generalissiraus maršal Roberte odrine šele 29. t. m. v Južno Afriko. Daje je ukazal, naj zbereta generala French in Gatacre svoje čete v De Aaru, kamor dospe iz Kapstadta tudi general Warren z nekaterimi novimi oddelki. V De Aar se pripelje Roberte in od ondi hoče operirati dalje. „Frankfurter Ztg." je dobila iz odločilnih angleških krogov obvestilo, da je Anglija v principu pripravljena skleniti mir. V Londonu upajo, da se posreči maršalu Robertsu proti Burom vsaj majhen uspeh, kateri bo Angležem zadoščenje za vse dosedanje poraze in na podlagi tega uspeha bo potem Anglija predlagala, naj se sklene mir. Položaj je za Angleže tako neugoden, da konfiscira vojno ministrstvo že do malega vse vesti o razmerah v Južni Afriki, tako da sklepajo iz tega tudi najuglednejši angleški časopisi, da je nevarnost velikanska.
Dopisi.
Iz Gorice, 21. decembra. (Trgovsko in obrtno društvo za Gor i š ko v Gori ci) razposlalo je naslednje naznanilo: 23. novembra t. 1. je c. kr. namestništvo v Trstu odobrilo pravila »Trgovskega in obrtnega društva za Goriško". Ta dan je pomemben za slovensko trgovino in obrt na Goriškem Slovenski trgovci in obrtniki na Goriškem so bili, dokler se ni ustanovilo „Trgovsko in obrtno društvo za Goriško", brez slehernega zastopstva. V „Trgovski in obrtni zbornici" v Gorici sede samo zastopniki italijanskega trgovstva in obrtništva, ki se še nikdar niso brigali v ni kakem oziru za svoje sotrgovce in soobrtnike slovenske narodnosti. In uprav to nas je napotilo, da smo ustanovili »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško", ki nam bo, dokler ne bodo v „Trgovski in obrtni zbornici" v Gorici zastopani svojemu številu primerno slovenski trgovci in obrtniki, nekaka „Trgovska in obrtna zbornica".
„Trgovsko in obrtno društvo za Goriško" ima namen, pospeševati in varovati vse koristi trgovskega in obrtnega stanu v gospodarskem, socialnem in političnem oziru. Hočemo, da se povzdigne trgovina in obrt na Slovenskem v obče, na Goriškem pa še prav posebej. Nadalje se potrudimo, kolikor bode le nam mogoče, da se pospeši ustanovitev slovenske trgovske šole in slovenske trgovsko obrtnijske banke, to je: ustanovitev dveh zavodov, ki sta conditio sine qua non napredka slovenske trgovine in obrti. Ustanovili smo si pa že informacijski bureau, katerega naloga je: obveščati interesente iz drugih dežel o stanju trgovine in obrti v goriški deželi. Naša informacijska pisarna je in bode vedno na razpolago vsakomur, razume se samo ob sebi, za malo odškodnino, katera se določi od slučaja do slučaja. O njeni skrajni potrebi v Gorici razpravljati, bi bilo odveč; — ne-dostatek slovenske informacijske pisarne v Gorici je občutil skoro vsak slovenski trgovec in večji obrtnik na Goriškem. — Daljši delokrog društva pojasnimo v posebni knjižici, ki izide v kratkem ter ji bode naslov : „Trgovsko in obrtno društvo".
Opozarjamo pa že sedaj vse interesente na naše „Trgovsko in obrtno društvo za Goriško" ter jih prosimo, da ž njim sklenejo trajne zveze, ter da mu bodo pri vsem na pomoč, kakor bode skušalo tudi ono, da vsem zahtevam in prošnjam dostojno vstreže in ugodi.
Za „Trgovsko in obrtno društvo za Goriško": Ivan Dekleva, predsednik; Rudolf Konjedic, tajnik; Anton Kristan, društveni uradnik.
Iz Gradca, 20. decembra. (Sve-čarija in svečarji.) Bližajo se božični prazniki, ki me spominjajo marsikatere vesele urice, katero sem prebil doma, na počitnicah, ko L dijak. Še pretočeno leto mi je bila usoda mila, da sem smel prebiti veseli božični čas v krogu svojih dragih, a letos ostanem v tujem mestu sam, — čisto sam. Le spomini, ti ostanejo, ti me bodo kratkočasili in mi bodo zvesti tovariši Razen veselih ur, spominjam se tudi neke razvade, ki je menda edina v mojem domovinskem gornjegrajskem okraju, in ki je vredna, da se širje raz-oznani, — in silno potrebna, da se odpravi. Sedela sva v vaški gostilni na Šentjanževo
pretočenega leta s svojim botrom. Pila sva ga pošteno, in medtem so prišli kaki štirje svečarji se priporočevat v imenu sv. N. N. za priložitev k svečam dotični cerkvi. Oštir je dajal po 10 do 20 kr. vsakemu. Rekel je, da traja to po cel teden in da izda do 4 gld. tem nenasitnim sveča rjem. Prišel je pa še peti svečar. Isti se je oblastno vsedel, dal si prinesti pol litra vina in pozneje še petkrat steklenico prebarvati pustil, ter pijan na klopi obležal čez noč, kakor mi je gostilničar drugi dan pravil; seveda vse to za kmetove krvave žulje.
In kako je potem doma, ko poberd svečarji po celem okraju? Celo gostijo napravi cerkveni ključar tem svečarjem; — od vsake cerkve jih gre namreč 5—6 po birat. Gostijo se cel dan vsi svečarji, mež-narji, cerkveni ključar z družino vred, povabljeni sosedi itd, izpijo po cel sod vina in zapravijo navadno polovico nabranega denarja. Kako pa je s svečami, bo marsikateri vprašal ? Sveč zgori v nekaterih podružnicah celo leto komaj za 2 do 3 gld, za sveče farnih cerkva pa še posebej nabirajo po soseskah po eden mož, eden fant in eno dekle, od možev, fantov in deklet. Tako pride vsako leto samo za sveče (!) vsem cerkvam gornjegrajskega okraja, kakor smo pozneje z botrom in gostilničarjem računili, čez 5000 gold. kmetovih krvavih žuljev. Oj ubogi zaslepljeni kmet, ki še vedno preveč verjameš svojim največjim izkoriščevalcem in ki vse premalo računiš ! Ali se ti nič ne zdi Škoda teh 5000 gld. svojih krvavih žuljev, da se vsako leto razlete, bogve kam ? Ko bi kmetje ta denar vsako leto na kup zlagali, imeli bi že velikansko svoto denarja in bi z obrestmi lahko kupovali sveče za vse cerkve lavantin-ske škofije.
Vprašamo, po kateri cesarski postavi se sme že itak revni kmet in kočlar tako nesramno izkoriščati in slepariti? Najbrž si tako postavo kar sami napravijo ti rude-čelični, obriti kmetovi prijatelji! Zato opozorimo tem potom c. kr. okr. glavarstvo Celje oziroma pol. ekspozituro v Mozirji, da stori konec pogubonosni svečariji v gornjegrajskem okraju, ter da vsacega sve-čarja po orožnikih pusti aretirati.
Rodoljub.
Iz Dolenjega Logatca, 21. decembra. Slavno uredništvo „Slovenskega Naroda"! Z ozirom na članek „Iz dol. Logatca" pri-občen v »Slovenskem Narodu" z dne 18. decembra 1899. št. 289 blagovolite sprejeti v Vaš cenjeni list v smislu člena 19. t. z. sledeči popravek:
Ni res, da se pečam jaz Ivan Muršec s politiko, ni res, da sem nemškega mišljenja, in da pokažem to posebno pri občevanji s strankami, ni res, da sem samo-oblastnež, ni res, da se opiram na nekega ljubljanskega visokega finančnega uradnika, in ni res, da prihaja „Slovenski Narod" v Dol. Logatec ob 6. uri zjutraj, marveč je res, da prihaja z mešanim vlakom ob 12. uri 35 minut ponoči.
Ni res, da me je vodila kdaj bleda luna po neizmernih višavah tako, da mi ni bilo mogoče vrniti se ob času, ko prihaja poštni vlak.
Ni res, da me je dotični ambulatni uradnik zaman klical, da me ni bilo in da je šla pošta na Rakek.
Ni res, da se je odposlala kedaj cela pošta, osobito pa „Slovenski Narod", namenjena za Dol. Logatec, naprej v Rovte ali v Hotederšico ali v Godovič ali pa celo v Idrijo.
Res je le, da se k večjemu kedaj po nesreči kak list primeša k tuji pošti, kar je pa skrajno redka izjema.
Ni res, da je kedaj „Slov. Narod" vsled moje inicijative premenil svojo turo in jo mahnil dalje proti Godoviču pri Idriji.
Res je, da nimam jaz Ivan Muršec z navadnimi pismi in časopisi ničesar opraviti.
Ni res, da bi se bil jaz kedaj ošabno odrezal: „Ich ber solt meinen geben, der eurige ist nicht kummen".
Res je sicer, da nisem naročnik „Slov. Naroda", nikakor pa ni res, da je to že kaj starega, da mora poštni ekspeditor vtakniti prvi svoj nos v časopise, da manjka radi tega časopisom pogostokrat ovitkov, in da dobi naročnik beletristične liste že vse tako lepo razrezane, da mu je ta posel prihranjen.
Res je edino le to, da sem ud bralnega društva v Dol. Logatcu, in da le kot tak tu ali tam vpogledam v „Slov. Narod", ki je naslovljen za to društvo, res je pa nadalje tudi, da storim to le jako redkokrat, ker mi ne dostaje časa.
Ni res, da sem jaz Ivan Muršec poslal kedaj kako brzojavko po vozni pošti v Idrijo.
Ni res, da moj pes Tiraš liki živi lakoti po vasi leta.
Da vstreza moj popravek popolni resnici, sklicujem se tudi na svojega predstojnika sopodpisanega c. kr. poštarja gosp. Mulleja, kateri že 25 let temu uradu kljub jako težavnih odnošajev vzorno načeluje.
Dol. Logatec, dne 20. dec. 1899. Mullev m. p., c. kr. poštar,   Muršec Ivan
poštni in brzojavni odpravitelj.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
(Dalje.)
Brzojavna zalepka naj bi se glede ekspedicije in manipulacije istotako uredila, kakor brzojavna dopisnica. Razloček od dopisnice je ta, da je kot pismo zaprta, za 20 besedij namenjena in je 40 kr. poštnine plačati. Porabila bi se zalepka, kadar stranke želijo, da je vsebina tajna.
Te novosti je izumitelj dopisnice, gospod ministerialni svetnik, profesor dr. Herr-mann sprožil že pred nekaj leti. Zbornica posestrima na Dunaju je sprejela pa tudi predlog, da se upeljejo telefonske dopisnice in zalepke. Te bi naj imele isto obliko in isto ceno, kakor brzojavne dopisnice in zalepke, razpošilja naj se jih tudi kakor prejšnje. Vrže se jih v poštno tružico in poštni urad jih pošlje bližnji tolefonski postaji. Če ima prejemnik sam telefon, tedaj, mu vroči telefonska postaja takoj telefonskim potom poročilo. Če pa nima telefona, tedaj pošlje oddajni telefonski urad poročilo javnemu telefonskemu uradu, ki je prejemniku najbližji, in ta ga dopošlje po pošti.
Na ta način bi se tudi lahko osebam, ki nimajo telefona, poročalo telefonskim potom.
Ker bi se včasih vsebina teh telefonskih dopisnic in zalepk hitrejše poročala brzojavnim potom, tedaj naj bi se izrecno dovolilo, da se — kakor so že krajevne razmere — taka telefonska poročila pošiljajo brzojavnim potom.
Nadalje se želi, da se oddaja priporočenih pisem jedncstavnejše uredi. Omogočilo naj bi se, da se priporočena pisma oddajo brez poštno-uradnih oddajnih potrdil v obliki recepisov Ta pisma naj bi se s primerno znamko in z nadpisom „priporočeno" metala v poštne tružice, da se potem ž njimi kakor z drugimi priporočenimi pismi ravna.
Odsek je mnenja, da bodo ti nasveti, ako se jih izvrši, zelo olajšali promet, in da bodo v interesu trgovine, industrije in obrti; radi tega predlaga: Zbornica naj se pridruži tem sklepom dunajske zbornice posestrime in naj se obrne z vlogo na c. kr. trgovinsko ministrstvo, da se isti uresničijo. — Predlog se sprejme.
VII. Zbornični svetnik Feliks Stare poroča o vprašanju mestnega magistrata v Ljubljani, če bi se prekajevalci in sušilci mesa v Ljubljani, ker nimajo svoje zadruge, priklopili mesarski zadrugi. V Ljubljani je število obrtnikov, ki se pečajo s prekajeva-njem in prodajanjem suhega mesa neznatno, in zato jim tudi ne kaže radi pičlega števila ustanoviti lastne zadruge. Ker je pa njih obrt soroden z mesarskim obrtom, je torej zelo umestno, da prekajevalci in sušilci pristopijo k mesarski zadrugi, in da so na ta način tudi uvrščeni v obrtno zadrugo. Odsek nasvetuje torej: Zbornica naj se izreče, da se prekajevalci in sušilci mesa v Ljubljani pridružijo mesarski zadrugi. — Predlog se sprejme.
VIII. Zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča, da se je podobčina Grahovo obrnila na c. kr. deželno vlado s prošnjo, da se ji poleg dveh že obstoječih živinskih semnjev še dva do volita, in sicer dne 21. marca in 15. novembra. Odsek je mnenja, da se sem-nji, ki so zaradi ugodne zveze z vsemi kraji splošno znani, in tudi od inozemskih kupcev dobro obiskovani v interesu živino reje še bolj pospešujejo, zato predlaga: Zbornica naj se v svojem poročilu na ces. kr. deželno vlado izreče za dovolitev naprošenih dveh semnjev. — Predlog se sprejme.
IX. Zbornični svetnik Ivan B a u roga rt ne r poroča, da je podobčina Rob naprosila ces. kr. deželno vlado za dovolitev Štirih živinskih semnjev na leto, namreč dne 4. marca, 1. maja, 5. julija in v mesecu septembru četrtek pred sv. Mihelom. Ustanovitvi teh semnjev ne ugovarja, razun občine Šmarje, nobena druga občina, ki je pri tem udeležena. Odsek smatra lego Roba ugodnim za semnje in se pridružuje pripo-poročilu c. kr. okrajnega glavarstva v Ko-čevji, zato predlaga: Zbornica naj v tem smislu poroča c. kr. deželni vladi. — Predlog se sprejme. palje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22. decembra.
— Osebna vest. Sodni tajnik gospod dr. Janko Babnik je imenovan ministe-rialnim tajnikom v pravosodnem ministrstvu.
— Deželni zbor kranjski je sklican na dan 29. decembra. Votiral bo samo bud-getni provizorij, potem pa se zopet razide.
— Slovensko gledališče. Ker se danes vrši skušnja za večjo opereto „Neto-pir", ki pride koj po praznikih na oder, odpade za danes naznanjena predstava. Prihodnja predstava je sv. Štefana dan (torek) dne 26. t. m. „Od stopnje do stopnje", v četrtek dne 28 t. m. pa se bode predstavljal prvikrat Shakespearjev rHamlet".
— Redni občni zbor „Naše straže" se ne bo vršil dne 30. decembra t. L, kakor je bilo naznanjeno, temveč šele meseca ja-rmvarja prihodnjega leta, ker so se pojavili nepričakovani zadržki. Slovenske časopise uljudno prosimo, da blagovolijo to naznanilo priobčiti. — Načelstvo „Naše straže".
— Občni zbor ljubljanske čitalnice. Narodna čitalnica ljubljanska imela je sinoči v mali dvorani „Narodnega doma" svoj letošnji občni zbor. Predsednik dr. vitez B1 e i-\veis-Trsteniški omenil je v svojem nagovoru, da je bilo društveno delovanje tudi v pretečenem letu živahno in uspešno ter izreka nado, da bode čitalnica, to najstarejše narodno ognjišče v našem mestu, tudi v prihodnje procvitala, čeravno se je osno valo nepotrebno konkurenčno društvo (.Meščanski klub"). Veselice, katere je čitalnica letos priredila, so vse prav dobro uspele. Velike zasluge za to pridobile so si nekatere narodne dame, na čelu jim gospa dr. Hudnikova, in pa veselični odbor. Občni zbor izrekel jim je za to svojo zahvalo. Iz poročila tajnika, g. F. Souvana ml. posnamemo, da ima Čitalnica sedaj 297 členov, med temi 10 unanjih. Blagajnik gosp. prof. Karol Pire je poročal, da je čitalnica v pretečenem društvenem letu imela 13 282 gl. 30 kr. dohodkov in 12 495 gld. 69 kr. stroškov, torej 786 gld. 61 kr. prebitka. Predsednikom je bil soglasno zopet izvoljen g. dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški, v odbor pa naslednji gospodje: inžener Al. Ciuha, odvetnik dr. Matija H u dni k, lekarnar Milan L e u s t e k, odvetnik dr. Maks Pire, prof. K. P i r c, ravnatelj „Phoenixa" J. P r o s e n c, konceptni praktikant Fr. S k a-berne, ravnatelj Iv. Šubic, odv. dr. Fr. Tekavčič in trgovski poslovodja Anton Vrhunc; računskimi pregledovalci so bili izvoljeni gospodje : trgovec Anton D e č m a n, učitelj Ivan Kruleč in deželni koncipist Franc Uršič.
— Modelov za Prešernov spomenik je dospelo sedmero. Imena umetnikov nam seveda še niso znana, ker se kuverti še niso odprli, dokler se ne skliče jury. Z obžalovanjem pa smo izvedeli, da so bili trije modeli tako površno pospravljeni v zabojih, da so se na poti poškodovali. Povedalo se nam je pa, da se bodo fragmenti dali sestaviti, tako da ne bode večje škode. Jury bo imelo sejo že te dni in se potem razstavijo osnutki v „Mestnem domu".
— Kranjska kmetijska družba je sklenila, poslati v Št. Mihel na južnem Tirolskem pet mladeniče v, da se izuče v sirarstvu.
— Slovensko posojilništvo I. 1898.
Ravnokar je izšla jako obsežna in vzlic suhoparnosti gradiva vender za vsacega, ki se zanima za narodno gospodarske razmere, jako poučna knjiga, namreč „IX. Letopis slovenskih posojilnic za leto 1898. Sestavil Franjo Jo Št, tajnik in nadzornik „Zveze slovenskih posojilnic v Celju". Ta stopiš, o katerem bomo o priliki še obširneje govorili, obsega izkaze o vseh tistih
posojilnicah, ki pripadajo .Zvezi*. Teh je na Koroškem 20, na Kranjskem 25, na Primorskem 11 in na Štajerskem 36. Poleg izkazov o denarnem prometu itd. teh posojilnic prinaša .Letopis" tudi poročilo o zavezinem delovanju in nekaj za poslovanje posojilnic važnih vzorcev.
— Pevsko društvo „Ljubljana" je v svoji včerajšnji odborovi seji sklenilo, svoj nameravani Silvestrov večer opustiti vsled tega, da se izogne nepotrebni konkurenci bratskemu društvu .Sokola". Členi društva prirede pa svoje božično drevo v gostilniških prostorih .Novega sveta" na Marije Terezije cesti in sicer v nedeljo, dne 24. t. m. Zajedno se javlja, da priredi društvo prihodnjo maskarado dne 4. februvarja v „Narodnem domu", kar naj blagovolijo bratska društva v poštev jemati.
— Rok, v katerem se iz prometa vzame bakreni drobiž po 1 in l/a krajcarja.    C.   kr.   finančno   ministrstvo je trgovski in obrtni zbornici naznanilo, da je podaljšanje z ukazom z dne 9. junija 1897, drž. zak. št 135, določenega roka, do ka terega sme bakreni drobiž po 1 in 1/a kr. v premetu ostati, nemogoče in to zaradi tega, ker je bil ta rok po dogovoru s kraljevim ogrskim finančnim ministrstvom določen in se tedaj enostransko spremeniti ne more. Tudi je v interesu urejenega denarnega razmerja, da niso denarji raznih vrednot istočasno v prometu. C kr. finančnemu ministrstvu tedaj ni mogoče kralj, ogrskemu finančnemu ministrstvu izraženo željo predlagati. Zato je tem manj povoda, ker je bil rok, v katerem naj se navedeni d robiž iz prometa vzame,   zadostno dolg in je finančno ministrstvo to opetovano razglasilo. C. kr. finančno ministrstvo tudi omenja, da bi mu bilo v posebno zadoščenje, ko bi kranjska zbornica s primernim poukom delovala na to, da bi  se omenjeni drobiž po 1 in Vi krajcarja, kateri je še v prometu in katerega morda občinstvo namenoma hrani, v še odprtem roku, to je do dne 31. decembra tekočega leta pri c. kr. blagajnicah zamenjal, ker pozneje to ne bo mogoče.
— Snežni plazi. Cesto Trbiž Rabelj so snežni plazovi popolnoma zasuli. Rabelj ski župnik se je bil na saneh odpeljal v Trbiž, malo predno so se plazovi vdrli. 0 njem sedaj ni glasu in domneva se, da ga je plaz zasul. Tudi bovške poštne sani so bile v nevarnosti. Plaz jih je vrgel v Žlico, a postiljonu se je posrečilo, da se je rešil.
— Potresajte hodnike! Ker zmrzuje, so tla jako gladka in mnogo ljudi je padlo te dni na cesti, ker nekateri gospodarji in hišniki ne potresajo hodnikov ob svojih hišah s peskem ali s čim drugim. Želeti je, da se gleda strožje na to, da se izpol-nujejo policijski predpisi natančno. Da bi si ljudje poškodovali svoje ude, ker so nekateri hišniki preleni ali gospodarji skopi, to vendar ne gre!
— Ogenj na državnem kolodvoru. Danes ponoči okoli 3. ure je naznanil čuvaj na Gradu s strelom, da gori v bližini mesta. Gorela je na državnem kolodvoru v Šiški ba raka lampistov. Ogenj je nastal v baraki na doslej neznan način in se je hitro razširil, ker se je vnel petrolej, katerega je bile 10 klg. v baraki. Ogenj so pogasili delavci s snegom. Ljubljanski gasilci so se odpeljali z vozom na gorišče, toda so se med potjo vrnili, ker se jim je povedalo, da je ogenj že pogašen.
— Burja v Trstu je tako strahovita, da je v pristanu ustavljeno vsako delo. Iz-krcevanje in vkrcevanje je popolnoma nemogoče.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 10. do 16. decembra kaže, da je bilo novorojencev 28 (=4158°/00), umrlih 17 (=25-24%0), mej njimi jih je umrlo za različnimi boleznimi 17. Mej njimi je bilo tujcev 7 (=411°/0), iz zavodov 7 (=411 °/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 2, za vratico 1 oseba
— Popravek. V včerajšnji notici .Zimski šport" naj se pravilno čita .smuče8 namesto .smrči".
* Ponesrečeni otroci. Na Dunaju se je dogodilo sedaj v kratkem času več nesreč, česar je večinoma kriva huda zima in pa malomarnost starišev. Tako je pustila nedavno kočijaževa žena Neža Trimmel svojo štiriletno hčerko Marijo in dve in pol-
letnega Ferdinanda sama v sobi; ko se je čez .pol ure" vrnila, je našla Marijo v kuhinji vso sežgano. Vnela se ji je pri železni peči oblekica ter je zgorela predno je prišla pomoč. Ferdinandu pa se ni nič zgodilo. Tudi triletna Marija Musil se je v odsotnosti svoje tete Marije Waclavek igrala z vžigalicami. Zažgala si je obleko ter zadobila tako hnde rane, da bo gotovo umrla. — Dva meseca starega Ivana Dobrava pa so našli zjutraj v postelji svoje matere mrtvega. Sumi se, da ga je mati v spanju poležala. — Nadalje so umrli nagle smrti še trije drugi majhni otroci.
* Chamberlain — častni doktor. Angleški drž. tajnik Chamberlain je bil dne 18. t. m. v Dublinu na Irskem promoviran v seji senata .Trinitv Collega" častnim doktorjem prava. Prejšnji dan pa je dobil Chamberlain vest, da je Buller premagan Vesela ta promocija ni bila!
* Burska generalica na bojišču. Generalica Joubert je odšla s svojim možem, ki je višji poveljnik Burov, zopet na boj. Izpostavila se je vsem neugodnostim vojne ter pokazala izredno junaštvo in vztrajnost. Joubertka zna imenitno streljati, toda na bojišču se bavi le z ranjenci in bolniki. Bila je že večkrat v smrtni nevarnosti, a to je ne straši. Joubertka je p rava Burka, junaška, zvesta žena ter usmi-lj enega srca.
* Porotniki so preklicali svojo razsodbo v Nov. Sandecu. Neka Zofija Olszovvska je bila radi umora svojega otroka obsojena na smrt, ker so jo proglasili porotniki krivo. Sedaj pa so pisali predsedništvu sodišča ugovor, da niso mislili, da bi bila 01szowska obsojena na smrt, in da zato svojo obsodbo preklicujejo.
* Strašna ženska. Nedavno so prinesli listi vest, da so v Stockholmu zaprli Saro Lund radi umorov. Preiskava je do gnala, da ima celo smrt dveh sorodnikov na vesti. Najprej je zastrupila taščo, potem je zamesila v testo stekla ter s takim kruhom umorila lastnega soproga, na to je zažgala bratovo hišo, da je v plamenih poginil njen brat. Med tem se je zaljubila v nekega oženjenca. Ker ji je bila njega žena na poti, je šla Sara Lund k nji, vrgla ji okoli vratu vrvico ter jo skušala zadaviti. Toda to se ji je ponesrečilo. Napadenka se je morilke rešila ter jo naznanila oblasti, ki jo je zaprla.
* Razžaljeni tenori. V Ne\vyorku se je agent bivšega tenorista de Retzkeja izjavil, da odkar je zapustil Retzke Granovo opero, sploh ni več nobenega pravega tenorista. Vsled te izjave so tenoristi Alvarez, Saleza van Dyck, Dippel, in Salgnac zahtevali, da jim da agent zadoščenje. Končno sta se tenorist Saleza in agent, imenom Nevers, domenila, da se bodeta dvobojevala v Parizu. Na dvoboju se baje dokaže, da je še dovelj tenoristov, ki znajo kaznovati predrzne agente!
* Velikanska pravda se bo vršila te dni pred porotniki v mestu Sassari na Sar diniji. Okolo 400 ljudij iz najboljših krogov je obtoženih — razbojništva. Ropali so na cesti, ubijali ljudi ter živeli veselo od „za-služka". Obteževalnih prič bo zaslišanih 900, branitelji pa so prijavili nad tisoč takih prič, ki bi imele dokazati nedolžnost obtožencev.
* Grozno pismo. Nekje je izročila neka gospa svojemu soprogu pismo ter ga prosila, naj ga prečita šele v svojem uradu. Začudeni soprog je vzel pismo in šel naglo v svojo pisarno. Tam je čital sopro gino pismo: .Prisiljena sem, da Ti pišem to-le pismo, ki Te bo gotovo užalostilo. A moja krivda ni. Ti pa si moj mož, in dolžnost mi je, da Ti povem vse, naj se zgodi potem karkoli. Ves teden sem vedela, da mora priti ta trenotek, in bala sem se ga silno. Toda pomagati ne morem. Zgodi se, kar je Božja volja! Dalje ne morem mol čati. Rotim Te, da mi odpustiš in prenašaš z menoj vso nesrečo ..." Možu je stal že mrzel pot na čelu. Kaj se je zgodilo? Ali se mu je izneverila ali se je usmrtila? Groza! Trepeta je je čital dalje: „ Premoga nimam prav nič več. Bodi tako dober in naroči ga nemudoma! Gotovo sem Te prosila za premog vsaj desetkrat, a vedno si pozabil! Zato Ti sedaj pišem..." To pot soprog ni več pozabil premoga.
Književnost
— „Život". Te dni izide prva številka glasila hrvatskega umetniškega društva s
slikami hrvatskih slikarjev in reprodukcijami izvirnih kipov. .Život" bo imel več umetniških prilog, bo prinašal moderno leposlovno gradivo, eseje in razprave o vseh strokah umetnosti. V prvi številki bodo prispevki Kranjčeviča, Borothe, Kozarca, Vi-drića, Matoša, Nikolida, dr. Tresić-Pavičića, dr Miletiča, dr. Andrica, dr. Dežmana, nadalje VI. Bukovca, R. Frangeša, Ivekovida in B. Csikoša. Zbornik najmodernejše oblike bo stal na leto 12 kron, s poštno pošiljat-vijo 14 kron. Naroča se: Revue „Život", Zagreb, Vseučiliški trg 3.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 22. decembra. Glede sestave novega ministrstva je bilo v zadnji uri sklenjeno, da naj ima povsem viden značaj provizornosti. To pa s posebnim oziram na okolnost, da si bo pomagalo s § 14., kar utegne obuditi mnogo nevolje, vsled česar ni želeti, da bi javno mnenje mislilo, da ostane vlada kaj dlje časa na krmilu. Wittek vsled tega ne postane ministrski predsednik, nego prevzame samo vodstvo ministrskega predsedstva. Poleg njega bosta samo še dva ministra v kabinetu, namreč domobranski minister Welsersheimb in minister za Ga-liško Chledovvski. Vsa druga ministrstva bodo opravljali samo voditelji. S tem se hoče jasno pokazati, da je nova vlada jedino le likvidacijsko ministrstvo, in da nima nikake politične naloge.
Dunaj 22. decembra. Wittek je bil danes zopet sprejet v avdijenci pri cesarju. Imenovanje novega ministrstva je izvršeno in se razglasi jutri v uradnem listu.
Dunaj 22. decembra. „\Viener Zeitung" prijavlja cesarski patent z dne 19. decembra, s katerim se sklicujejo deželni zbori češki, gališki, gorenje-avstrijski, dolenjeavstrijski, solnograški, kranjski, koroški, štajerski, moravski in šlezijski na dan 29. decembra. Ostali deželni zbori, mej njimi tudi vsi trije primorski, se skličejo šele po novem letu.
Dunaj 22. decembra. Novi ravna-natelj cesarjeve kabinetne pisarne S c hi e s si je bil včeraj zaprisežen.
Dunaj 22. decembra. „Novoe Vremja" je priobčilo proti „Neue Fr. Presse" naperjen članek, kateri je obudil v političnih krogih veliko senzacijo. Minister zunanjih del grof Goluchowski je bil dal po „N. Fr. Pr." razglasiti, da je ruska vlada vsled njegovega posredovanja zavzela napram Srbiji prijazno stališče. Na to mu je dal grof Muravčv v „Nov. Vr." tak odgovor, da si ga zapomni. „Nov. Vr.a izjavlja, da je „N. Fr. Pr." pisala očitno neresnico. Stališče Rusije napram Milanovi Srbiji se ni čisto nič izpremenilo in Rusija ne misli imenovati poslanika v Belem-gradu, da ostane to razmerje vidno. Posredovanje avstrijskega ministrstva zunanjih del v Petrogradu je bilo popolnoma brezuspešno. Ako se Rusija direktno ne vtika v srbske razmere, ima v to svoje posebne vzroke, nikakor pa ni tega smatrati za dokaz, da odobrava, kar se godi v Srbiji, in da je s tem zadovoljna. Značilno je, da so vsi dunajski listi razen jednega to senzacionalno izjavo popolnoma zamolčali Jedini „Tagblatt" jo omenja. „Tagblatt" prijema Golucho\vskega izredno ostro. Pravi, da je ta odgovor podoben blamaži tako, kakor jajce jajcu. Vest, da je vsled intervencije Goiuchovvskega ruski kabinet premenil svoje stališče napram Srbiji, je zamogla samo s privoljenjem Goluchovvskega priti v liste, zato pa mora neprijazna zavrnitev grofa Muravžva napraviti toliko trpkejši utis. Kar piše „Nov. Vr.", je očitna zavrnitev in jako čuden komentar Goluchovvskega zatrjevanja, da vlada mej Avstrijo in mej Rusijo popolno soglasje glede vseh balkanskih vprašanj. Iz izjave ruskega lista se vidi, da tega soglasja nikjer ni. Na srečo živi še delegacija, in upati je, da se bo tam stvar primerno pojasnila.
London 22. decembra. Glasom uradnega izkaza je Buller v bitki ob reki Tugela izgubil 1100 mož.
Poslano.
Na dopisu s Tolminskega v „Gorici" od 19. t m. št 23 podpisanemu Josipu Kenda, v katerem se imenuje moja oseba nič manj nego 18krat, ki je tudi v društvenih stvarnih izjavah izdal osebe, le sledeče: „Na polje časnikarske polemike in osebnosti me ne zvabiš, prijatelj, nikdar.
And. Vrtovec.
Darila.
Na Vrhniki so se odkupili v korist družbe sv. Cirila in Metoda od voščil za praznike in novo leto sledeči gg: dekan Gantar in kaplana Bernik in Karlin ter rodbine: Brilaj-eva, Grudnova, Gab. Jelovšek-ova, Maks Jelovšek-ova, Kotnik-ova v Virdu, Koren Can-ova, Leustik-ova, dr. Marolt-ova, Teršar-jeva, Ivan Tomšič-eva, Mihael TomSič-eva, Vidic-eva in dr. \V3ibleva.
Telegram! Ciospodn Juliju §cliaumann-u, lekarnarju v §torkerau-u.
Prosim, pošljite mi semkaj po poštnem povzetju 12 škatljic Vaše želodčne soli. (2040—1) m. Cirof Batih) uj .
Ikervar, dne 11. avgusta 1899.
Dobiva se pri tzdelovatelju, deželnemu lekarnarju Juliju Mehaumann-u v Stoekerau-u, dalje v vseh renomiranih lekarnah tu- in inozemstva. Cena škatljici 75 kr. Manj nego 2 škatljici se ne pošlje.
Odvajalno Cascara Sagrada Malaga vino.
Cenj. gosp. SE. Ijeustek, lastnik deželne lekarne
v Ljubljani. Kot najboljše odvajalno in slize raztapljajoče tireiUtvo priporočam vsakomur V; So izvrstno CaMfara Masrrada 'I »»I ji it u vino. ker sem se o njega izrednosti prepričal. Prosim torej še 1 steklenico po poštnem povzetji. (20—51) Ford. Mori in, posestnik.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m. Srednji anioni tlak 738-0 mm
Z>ULZM9«lBa. bozza
dne 22 decembra 1860.
Skopni državni dolg v notah.  . 98 gld. 66 kr.
Skupni državni dolg v aretira 98 . 25 .
avstrijska alata renta   .  ... 116 , 30 .
avstrijska kronska renta 47,. . 98 . 25 »
Ogerska alata renta 4*/..... 116 . 40 „
Ogerska kronska renta 4°/,   . . 94 . 40 ,
Avstro-ogerake bančne delnica   . 921 . — .
Kreditne delnice....... 372 a — .
London vista........ 181 . 37»/. .
Nemški drž. bankovci aa 100 mark 69 , 077».
90 mark.......... 11 . 81 ,
90 frankov......... 9 , 66'/, .
Italijanski bankovci..... 44 „ 70 a
G. kr. cekini........ 6 . 72 .
fjf Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljane, Selenburgove ulice 3. Srečke ne mesečne obroke po 2, 8, 6—IO gld.
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
Čas opazovanja
Stanje baro- I metra v mm.
es y
i 2
Vet. ovi
Nebo
'i
v- S
21.
22.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
746 7 — 8*4 p. m. jvzh. del jasno. S I I I IS
746 8 ,— 8 6 p. m. jug idel. jasno
747 0 — 62   sr.jug   del. oblač.L-,
Srednja včerajšnja temperatura —8'7°, nor-male: —2 2°.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne L oktobra 1899. leta. Odhod ls LJubljane jnž. kol. Proga čes Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po aoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čes Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dona) via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vUk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dnnaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Amstetten na Dana j. V oktobra in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljf.k, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzeuj, Marijine vare, Ht-b, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri o4 m. zjutraj, ob 1 ori 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž kol. Proga is Trbiža. Ob 5. ni i 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Sohiograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Cunha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lcnd-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeata Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja. Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pon tabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga is Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri tO m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 5t> m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (1206)
Praktična božična darila
stof eči notni §»■■■•■« mandoline, arision
violine,   «-!«■-«- - kitaire. harmonike, tamburice.
in helikon atsa vrtiti, večji in manjši glasbeni stroji,
ki   sami   sviraj o   (simfonioni),   dobro   ohranjeni preigrani
avirji z močnim glasom (2270—5)
prodajalnica glasbil, Selenburgove ulice 1.
Friderik Hoffmann
urar na Dunajski cesti
priporoča za
(2272—3)
Božična in novoletna darila
ure v največji izberi.
Novosti gt>-
v salonskih garniturah, v broncu, lesu in porcelanu.
Generalno zastopstvo: A. Motsch A- Comp., Dunaj, Lugeck 3.
ton
K&S&k— l!
mm
mm'
■p~ti
Jako priporočljiva
priklada k Božičnim darilom:
DoerSngy°vo milo
s sovo.
vloženo v krasnih kartonih, v katerih vsakem so 3 komadi mila.
V Božičnem časn povsodi na prodaj brez povišanja cene.
Firm. 258.
0m
Prodaja na debelo v Ijub^am: Anton Krlspsr, Vašo Patrlčlč, Avgust Auar. (2302)
mM
Oklic.
Einz. I.—73.
C. kr. okrožno sodišče v Rudolfovem naznanja, da se je v tusodnem trgovskem registru tvrdka
„Michael Kavčič, DampfsagepMchter und Holzhandler in Gottschee"
izbrisala. (2297)
C. kr. okr. sodišče v Rudolfovem
odd. m., dne* 12. decembra 1899.
Lekarna Ficcoli v Ljubljani
priporoča
svetli, medicinalno parni jetrni tran najboljše znamke
ki naj se ne zamenjuje s slabodišečimi, zoperni okns imajočimi kmetskimi trani, ker se je vsled obilega lova ugodno moglo nakupiti, po naslednjih izdatno znižanih cenah: Steklenica z okolu */4 kilo vsebine 40 kr., 10 Bteklenic 3 gld. 50 kr. Pošilja se proti postnemu povzetju. (2121—5)
Usojam si uljudno naznanjati vsem vele-spoštovanim vln»lal«n Irgovffiii in krr-■iiarjem, da imam ~w Rovinju (Ko.
veliko zalogo
istrijanskega vina
to je:
Refoško, teran in beli moškat
lastnega pridelka iz najboljših istrijanskih vinskih leg.
Na zahtevanje pošljem vzorce s svojo primerno nizko ceno.
(2238-2)
S spoštovanjem
Ivan Dodič.
Sricar <§ Slte/ač
Ljubljana »šfr-Prešernove ulice št. 9
in Sv. Petra cesta št. 4
prodajata (2136—6)
ose o zalogi nahajajoče se konfekcijske predmete
po znižani ceni.
spreten v špecerijski in železninski stroki, zdrav in močan in z dobrim spričevalom'
želi vstopiti v službo z novim letom.
Ponudbe naj se pošljejo upravništvu „Slov. Naroda" pod znamko: „216—82".
Iščem
z lepo pisavo, ki je vsaj nekaj izvežban v zemljiški knjigi. Plača po dogovoru. Vstop s 1. januvarjem 1900.
T>r. J. Omiilec
(2295-1) odvetnik v Ormoži.
• v v
na Valvazorjevem trgu št. 5
(nekdanja Lokarjeva hiša), jako ugodno za špecerijsko trgovino
odda se takoj v najem.
Pojasnila se izvedo pri gosp. Filipu Supančiču, Rimska cesta št. 16. (2290-c
Mesto
občinskega tajnika
w Cerknici
je izpraznjeno.
Prošnje za podelitev službe do dne 15. januvarja 1900 na (2293—1
županstvo občine Cerknica.
Najfineja kava
v okusu in dišavi je
pristni, naravni Preanger
priznana specijaliteta. 21—293;
Dobiva se v špecerijski trgovini
..pri Zlatorogu" v Prešernovih uficafi.
—»i-
priporoča
Rudolf Kirbisch
©la^žiaa^ V Saj-abljaaip. Kojagres^i trg;
svojo bogato izber nakitov za božična drevesca v razno vrstni izvršitvi, dalje mandolato, medenjake, poprnjake.
Najfinejše čajno pecivo, vinske biškote, čokolade, čaj, rum, konjak, kakac suhor itd. Najfinejša desertna vina, pristne likerje, pince, šarklje.
Namizna vina iz c. kr. dvorne kleti na Dunaju. Vse jestvine se izdelujejo doma.
(2222-6) Vnanja naročilo se izvršujejo točno.
Členila i 11«. zahtevanje brezplačno.
Naznaniam, da sem prevzel od  .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne šte- J*, vilke „ljubljanskoga Zvona" in vse one knjige, katere so izšle v
knjige so: W
T n r   e n j e v : Otol ln sinovi. Roman, broširan a 50 kr.
založbi „Narodne Tiskarne
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI, broSiran a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
„Ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonafieve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.;
— letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonaćeve platnice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne številke »Ljubljanskega Zvona"
po 40 kr.
Zbirka zakonov. I- Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broš. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr
— Štiri novele, broš. a 20 kr. Beneš-Tfebizsky: Blodne  duie. Roman,
broširan a 70 kr. L tf eb vr e : Pariz v Ameriki, broširana 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo in
naši časniki, broširano a 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinske dame, Povest, broširana
a 15 kr.
Hale vy: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Basne  pripovedke,  bvosirane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Thenriet:   TJndina.  Povest, broš. k 20 kr. So n vest r e: Vilenski bvodnik Povest, bros.
a 15 kr.
Jurčič: Listki, broš. a 12 kr.
— Gregorčičevim kritikom, bros. a 30 kr. Avstrijski patrijot: )TFarteiwe«en aer
Slaven1', broširano a 5o kr. 55
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr., sedaj
Hfimo 30 J
naročila na vse
Sprej*
mače in tuje časnike ter
lodne : knjige.
knjigotržec V Ljubjani, Dvorni trg štev. 1.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne
C38:3$C