Gospodarske stvari. Državni trsovni nasadi v Halozah. V krajni občini Zavrče in k nji pripadajoči katastralni občini Hrastoveo najdena je trsna uš leta 1886. V istem letu konstatovana je filoksera tudi v sosednih občinah (iorenjski vrh in Turski vrh, a v nastopnem letu 1887 je sledila v tem tudi krajna občina Gruškovec. Ker se je bilo bati, da se bode trsna uš v kraju, katerega je enkrat zakužila, tudi v prihodnje vedno bolj razmnoževala in razširjevala ter vinograde pustošila, a izskušnje v drugih vinorodnih deželah so pokazale, da je vinoreja v razmerah, kakoršne nahajamo na spodnjem Štajarju, posebno pa v Halozah edino le na podlagi anieriške trte mogoea, ameriške trte so se pa v ¦lasu v deželi šc le v malem številu nahajale in si jih je vsled visoke cene širje občinslvo le težko pridobilo, tedaj se je odločila v. kr. vlada, da se po trsni uši oktiženem kraju Haloz na državne slroške napravi.jo nasadi z ameriškimi trtarni. Doista počelo se je vže leta 1887 z zasajenjem maternice in tr^nice na Borlu, v krajni občini Gorenjski vrh. Ta nasad meri nekaj čez poldrugi oral, ter obsioji še dandanes: n.jega namen je: rezanice (ključece) in korenike izrpjevati, in iste za znižano ceno ozira vrednim vinorejcem oddajati. Ker je pa bilo Uidi znano, da vinorejei z na navedeni način pridobljenifni trtami mnogokrat niso vedeli umestno ravnati. in da je istim posebno cepljenje trt v veliki meri navadno velike zapreke delalo, kakor dalje tudi vprašanje glede na prikladnost različnih sort ameriških trt k zenilji, in tudi z ozirom na njih stanovitnost proti trsni uši in drugim trsnim škodljivcem še ni bilo reSeno, sklenila je vlada dalje, v svrho študije gori navedenih vprašanj v Halozah zasaditi tudi vinograd za sortimente in kot poskušališče. Najel se je tedaj na posestvu Fr. Wibnei -ja v Hrastovci nad Zavrčem vinograd, ki nieri 2'¦¦'., oralov in z zasajenjem se je počelo v letu 1889. Namen denešnjih vrstic ni, vse v navedenih zasadih izvršene poskušnje, opazovanja in dobljene izkušnje tukaj pretresati: morebiti se zato ponudi drugokrat priložnost. Da se pa bralec more preprieati, da so državni nasadi v Halozah zares vzgledni za novo vinarstvo, navedemo v naslednjem sedanje stanje poskušališča v Hrastovci, čeinur dodamo pozneje še potrebne opazke. V tem po.skušališču se nahaja: 443 trsov različnih sort ameriskega trsja, katero neposredno donaša rod, enako naši domači vinski trti; 766 trsov lesenega cepljenja, sajenih leta 1890; 324 trsov lesenega cepljenja, sajenih leta 1893; 368 trsov zelenega cepljenja iz leta 1891, grobanib isto jesen: 1688 trsov zelenega cepljenja iz leta 1892, grobanih v jeseni istega leta, in v spomladi 1893, in 3274 trsov ameriških podlog, t. j. aroeriških trsnih sort, katere direktno ne dajejo rodu, temveč le tedaj, ako so z našo domačo trto cepljene. K temu je opomniti sledeče: Direktni produktori t. j. ameriške sorte, katere neposredno rodijo, so sajeni leta 1889 in 1890, ter so šteli prvotno še enkrat toliko število trsov. Med tem so se pa večinoma vsled oškodovanja po trsnej uši do polovice prejšnjega števila posušili. Sorte so pa zastopane sledeče: Senasqua, Noah, Huntingdon, Viala, Herbemont, .lacquez in Elvira. Omenjenja vreden rod je dal do sedaj Še le samo Huntingdon, vendar pa bode tudi ta sorta vže v prihodnjih letih vsled trsne uši preminola. Za nasajanje in cepljen.jp so po tukajšnjih izkušnjah tedaj priporočl.jive te tsorLe: Riparija, .sosebno nje varieteta Biparija portalis, zatem Solonis in velikolistnata Rupestris. Gepilne poskušnje, omenjene spodaj, vršile so se tudi le edino naslednje imenovanih vrstah cepilnih podlog, ter rast in uspevanje teh cepljenih trsov sta izvrstna. (Konec prih.) Knietijsko napredovanje na Murskem polji. (Konec) Ze lani ,je nameravala neka občina tam pri Muri narediti nekak pašnik za žrebeta v večjem obsegu, to pa se je izjalovilo, a letos je neka podjetna roka vendar izpeljala to prekoristno in izvrstno idejo, za kar mu je okr. posojilnica («čast njej!«) dozvolila 100 gld. podpore in ludi poljedelsko ministerstvo je istotako obljubilo. Na spodnjem Krapju je tisti pašnik, zagrajenih je v lo svrho nad 13 plugov travnikov in gozdov, v sredi stoji 14 metrov dolgi konjski hlev iz lesa, kjer se bo žrebetom pokladal oves in seno in kjer bodo prenočila in našla zavetje pri slabem vremenu; tam bo nastavljen strežaj, ki njim bo slregel. Ne daleč od hleva je dirkališče, kjer bode ome.njeni strežaj dve- in triletne konje vadil v pravilni hoji in dirkanju. Pašnik je odmerjen za kakih 20 do 25 žrebet in se bodo jemale letos le žrebice in konji, drugo lelo se bo, če bo potreba nanesla, povečal pašnik na dvojno velikost tako, da se bodo tudi vzgojevali v posebnem oddelku žrebci. Vsled podpor bode podjetnik primoran dati ugodnosti konjerejcem iz Ljutomerskega okraja, kateri bodo svoja žrebeta tje poslali, ti bodo do prvega novembra v izključno tamošnji oskrbi tako, da bode mitnina popolnoma brezplačna in bo le vsak posamezni hrano (seno in oves) za svojim žrebetom tje dati zavezan. Kolikor je bo navrženo na eno glavo na en dan ali en mesec, izve se pri podjetniku samem; plačati v gotovini bo le kako malenkost za pastirja. To je eden že dolgo zaželenih in nameravanih projektov, ki je došel k izpeljatvi in vi, konjerejci Ljutomerskega okraja, ne glejte spel nezaupljivo, kakor ste vajeni gledati vsako novo podjetje, izkoristite to priložnost, uspeh ne more izostati. V tem pašniku izgojeni konji in žrebeta bodo imeli prednost pri premovanji, zlasti pa pri prodaji. Vsak tamo izgojen konj bode dobil na levo bedro žig, kar ga bo kakor tam vzgojenega označevalo in bo priporočen in brezplačno naznanjen v časniku »Pferdeziichter« po konjerejskej družbi samej. V pašnik se bo jemalo od 2. junija t. 1. in pogoji se izved6 pri podjetniku, g. Jožefu Mursa na Krapju.  J. K. Sejmovi. Dne 24. junija v Konjicah, v Laškem trgu, v Št. Lenartu v Slov. goricah, v Crmožišah, v Podsredi in v Ribnici. Dne 27. junija pri Sv. Lovrenci na Dravskem polji. Dne 30. junija v Gomilici, v Zrečah, na Sp. Polskavi, pri Sv. Bolfanku, v Reichenburgu in v Sromlah.