POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
SN00032
PRIMOŽ PIKL
Reprezentant Slovenije v smučarskih skokih
Tekma v Kussamu kljub neregularnim razmeram ni bila realna primerjava moje pripravljenosti, saj to napravo dobro poznam in sem tu vedno dobro skakal. Svojo psihično pripravo sem res izboljšal. Za njo v novi sezoni skrbi priznani psiholog Tušek iz fakultete za šport in njegovo delo že kaže uspehe. Že to, da sedaj opravim dva solidna skoka na tekmi, oziroma je drugi celo boljši kot prvi, je zagotovo pri meni nekaj novega.
LETO XXXVIII, 15. DECEMBER 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a
3000 CELJE
—Il 11 i I ITI I
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.ö., Šoštanj	ji
Trg svobode 12, Šoštanj
Tot U!S9SM70. »«•n t/ s.lc,ka<l,ili(K05i	V
Ugodna ponudba gradbenega materiala v:
-	Kmetijski trgovini Šmartno bo Paki, tel: 896 52 52 ali 051 317 024
-	Trgovsko prodajnem centru Šoštanj, tel: 898 49 88 ali 031359 069
YTQN5
YT0NG"
YTQNG
Prodaja kurilnega olja in goriva Eurodiesel BREZPLAČNA DOSTAVA Kmetijska trgovina Velenje, tel: 897 28 30 ali 051 353 783
Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas

Erih TAMŠE s p.
KIDRIČEVA 7, 3320 VELENJE TELEFON: 03/587 12 41, 897 02 70
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.00 In od 15.00 do 19.00 sobota od 9.00 do 12.00.
Odprto:
st«** pon. - pet. od 8. do 12. JW~] in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure
Scarpa
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE
v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 09 50 in prodajalna JURČEK O v Parižljah, tel. 705 09 33
V mesecu decembru vam ob gotovinskem nakupu nudimo 18% popust! VABLJENI!
V
Človek ne zna voščiti toliko želja, kot jih zmore uslišati življenje.
Preproste stvari, male pozornosti,

Vesel božič in srečno novo leto 2007!
- 'mJA nMJUNICA
—eeu«—
Tretja stran
Petarde in praznično počutje
Božično-novoletni prazniki se približujejo z veliko hitrostjo in kar naenkrat bo napočil čas, ko bo okrog nas in naših hiš začelo pokati. Pri nas doma zaradi tega pokanja najbolj trpi psička Taja, ki si ne zna razložiti potrebe nekaterih ljudi, ki se očitno razvedrijo le s prižiganjem petard in podobnih pirotehničnih sredstev.
Osebno se mi zdi najbolj sporno pokanje na božični večer, ko naj bi ves svet užival blagodejni mir, a ni vrag, se že najdejo junaki, ki niti k polnočnicam ne morejo brez hrupnega spremstva bliskajočih pripomočkov. A brez tožnika ni sodnika in tako se podobna zgodba ponavlja iz leta v leto.
Odgovori anketirancev v tokratni številki Savinjskih novic potrjujejo, da na podoben način razmišlja še marsikdo, predvsem pa se mi zdi pomembno, da takšnim »malenkostim«, kot so petarde, ne dovolimo, da bi nam pokvarile vzdušje. Ljudje imamo, za razliko od živali, v vsaki situaciji možnost izbiranja, kako se bomo počutili oziroma kako bomo reagirali na določen pojav v našem okolju, in če smo
trdno odločeni, da se bomo počutili dobro, potem nas pravzaprav nič ne more vreči iz tira.
V prid temu govori naslednji hipotetični primer. Denimo, da pridem k vam in vam povem, da imam za vas eno dobro in eno slabo novico, kateri vam lahko zaupam v razmaku 24 ur. Katero želite prej slišati? Recimo, da se odločite najprej za slabo novico. Povem vam, da ste izgubili službo in da ste od 1. januarja naprej brez rednih prihodkov. Kako boste reagirali? Zagotovo si boste vseh nadaljnjih 24ur razbijali glavo z vprašanjem, kje bi lahko našli novo zaposlitev in si zagotovili eksistenco.
Naslednji dan pridem k vam in vam povem še dobro novico, ta pa je, da ste na loteriji zadeli milijon evrov. Kakšna bi bila vaša reakcija? Kar naenkrat vas ne bi več skrbelo, kako boste po 1. januarju shajali brez službe, kajne?
In kako bi bilo, če bi si najprej izbrali dobro novico? V tem primeru bi vseh 24 ur do slabe novice skakali v zrak od veselja, ker bi bili preskrbljeni do konca življenja! In ko bi vam naslednji dan povedal, da ste ostali brez službe, bi mi v obraz povedali, da se zaradi tega pač ne boste razburjali, saj imate vendar milijon evrov na banki! Spomnite se na ta primer vedno takrat, ko ste v situaciji, da se morati odločiti, kako se boste počutili.
c '-
K
IZ VSEBINE:
Aktualno:
Pirotehnični izdelki
spet na trgovskih policah............4
Ljubno ob Savinji:
Zdravstveni dom v občinski lasti.....5
Velenje:
Minister Virant obljublja nižje davke in manj birokracije..................6
Poslovna odličnost 2006:
Med nagrajenci tudi BSH
Hišni aparati Nazarje in Esotech Velenje.7
Zavod za gozdove Slovenije:
Priznanje najbolj
skrbnim lastnikom gozda.............8
50
VDC Sa-Ša regije:
Varovanci Varstveno delovnega
centra v parlamentu...............21
Intervju:
Primož Piki, reprezentant
Slovenije v smučarskih skokih......2 8
ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 50,15. december 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Aktualno
'v_______________________________________________________________________
PIROTEHNIČNI IZDELKI SPET NA TRGOVSKIH POLICAH
Pisan pok enim v veselje, drugim v jezo
Kmalu bomo stopili v novo leto in kot je že navada, bo prestop iz starega v novo leto nadvse bučen. Za to bodo poskrbeli številni pirotehnični izdelki, ki so tudi med Slovenci zelo priljubljeni. Ker pa so to izdelki, ki so za okolico moteči, za uporabnika pa ob nepravilni rabi nevarni, je njihova uporaba omejena na čas med 26. decembrom in 2. januarjem, prodajati pa se lahko začnejo šele 19. decembra. Prinesejo sicer nekaj veselja, žal tudi poškodbe in jezo.
ZA POKANJE NAJ SKRBIJO ODRASLI
Zakonodaja ureja prodajo in nakup ter razvrstitev pirotehničnih izdelkov v šest razredov. V novoletnem času, ki je glede uporabe pirotehničnih izdelkov omejen na osem dni, lahko prosto uporabljamo izdelke iz 1. in 2. razreda. V 1. razredu so pirotehnične igrače, kjer je svetlobni učinek močnejši oziroma pomembnejši od poka, v 2. razredu pa izdelki za majhne ognjemete, kamor sodijo petarde, majhna ognjemetna kolesa itd. Izdelki iz 1. razreda se lahko prodajajo že pred 19. decembrom, kar je opaziti v vseh večjih trgov-
skih centrih, ki so s takšnimi pirotehničnimi igračami že bogato založeni.
Uporaba izdelkov iz prvih dveh razredov ni omejena. Pod nadzorstvom staršev jih lahko uporabljajo tudi otroci mlajši od 15 let, vsekakor pa naj starši skrbno preberejo navodila in o pravilni uporabi poučijo tudi otroka. Po 19. decembru bodo police, ki ponujajo pirotehnične izdelke, še bolje založene. Po tem datumu se namreč lahko prodajajo tudi izdelki, kjer je glavni učinek pok. Ti izdelki se lahko prodajajo in uporabljajo le do 2. januarja, pri njihovi uporabi je že potrebna večja previdnost.
NAKUP »NA ČRNO« LAHKO STANE TUDI ROKO
Pirotehnični izdelki se lahko prodajajo le v trgovinah. Stojnice in kioski torej nimajo dovoljenja za trgovanje s temi izdelki, kar pomeni, da bo nakup opravljen tam nele-
galen in predvsem rizičen, saj varnost takšnih izdelkov ni zagotovljena. Praksa je tudi, da nepooblaščeni trgovci prodajajo pirotehnične izdelke, ki so predelani zaradi povečanja učinka. Za mlade torej privlačnejši, a tudi nevarnejši.
Pri takšnih izdelkih se rado kaj zalomi, do aktiviranja pride predčasno in z močnejšim učinkom. Kaj ostane od roke, ki je takšen izdelek ta čas držala, verjetno ni potrebno posebej razlagati. Zavedati pa se je treba, da tudi pri legalno kupljenih izdelkih in pri uporabi v skladu z navodili, lahko pride do poškodb, ki nikakor niso zanemarljive.
V času prehoda v leto 2006 je bilo v Sloveniji zabeleženih 16 poškodb zaradi uporabe pirotehnike, predlani je prišlo do hude poškodbe tudi na celjskem območju. Uporaba takšnih izdelkov v strnjenih naseljih je prepovedana, a kot ve vsak, ki živi v takšnem naselju, se te prepovedi marsikdo ne drži. Materialna škoda, strah pri majhnih otrocih in živalih terjeza pri marsikaterem odraslem je in bo tudi letošnje leto del novoletnega praznovanja.
Tatiana Golob
Naša anketa
Z ognjemetom v novo leto?
V prazničnem obdobju nas skoraj povsod spremljajo poki in bliskanje pirotehničnih sredstev. Tudi letošnji december ne bo izjema. V osnovi je sicer pirotehnika namenjena zabavi, vendar so posledice nepravilne uporabe različne poškodbe, tudi hujše, največkrat so žrtve otroci. Na nevarnosti njihove nepravilne uporabe opozarjajo policisti z različnimi akcijami, ki naj bi uporabnike osveščale. Kljub temu so mnogi prepričani, da december ne more miniti brez pokanja petard in žvižganja raket. Ali tako menijo tudi tokratni anketiranci?
Bojan Štrukelj, Šmartno ob Dreti
S pirotehničnimi izdelki smo pred leti imeli eno negativno izkušnjo. Otroci so se bali pokanja. Vendar sedaj, ko sta malo večja, počasi oživljamo vse skupaj. Se mi zdi, da novo leto brez teh efektov ne bi bilo to, karje. Do sedaj še nisem ničesar nabavil, ko pa bom kupoval, mi bo pri izbiri pomagal sin. Izbrali bomo rakete, ker v družini nismo pristaši petard. Njihov pok me spominja na streljanje s puško. Zato pa bolj uživamo v spuščanju raket.
Kristina Klinar, Ljubno ob Savinji Sama ne uporabljam nobenih pirotehničnih sredstev, moja starša pa v njih zelo uživata in tako za božič kot novo leto pripravita mini ognjemet.
Žal pa smo imeli v sorodstvu eno negativno izkušnjo s petardami, zato sem prepričana, da je najboljša uporaba le-teh vtistih okvirjih, ki ne ogrožajo nikogar. Vsekakor pa se morajo uporabljati v skladu z varnostjo in predpisi.
Zvone Zupan, Dobrovlje
Današnji uporabniki pirotehničnih sredstev pretiravajo v vseh pogledih. Ko sem bil mlad, sem jih sicer malo uporabljal, ampak sedaj meje minilo. Zdi se mi, da je uporaba vseh pirotehničnih sredstev precej nevarna. Metanje petard je tako, kot bi poslušal pokanje na bojišču v Iraku. Če so rakete, pa rad malo pogledam.
Nuša Fužir, Mozirje imete občudujem, vendar se mi metanje zdi pretirano predvsem zaradi pokanja.
Sama si pirotehničnih sredstev ne bom kupovala, zato me niti ne zanima, kdaj se lahko sploh upora-
Silvo Koželjnik,
Lepa Njiva
Nobenih pirotehničnih sredstev ne odobravam. Pri uporabi teh lahko pride do različnih poškodb. Moti pa me tudi pokanje petard, pravzaprav me moti vsaka pretirana glasnost. V otroštvu in mladosti jih niti imeli nismo, zato jih nismo nikoli rabili. Tudi moji vnuki ne kažejo nobenega zanimanja za ta sredstva.
Anita Prislan, Šentjanž
la pogledam, vendar sama ne bom Kupovanje pirotehničnih sredstev se mi zdi potrata tako denarja kot časa. Vsekakor pa mije znano, kdaj se lahko rabijo. Če seti časovni okvirji ne upoštevajo, za kršitelje sledijo kazni, ki pa so zelo visoke.
Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Cilj je zadovoljstvo strank in zaposlenih
V mozirski upravni enoti že od maja meseca s tako imenovanim mesečnim barometrom preverjajo, kako so stranke zadovoljne z njihovim delom. Načelnik Vinko Poličnik ne skriva zadovoljstva, saj se Upravna enota Mozirje po odzivu strank uvršča med najboljše v državi, pri oceni kakovosti dela uslužbencev pa je bila oktobra uvrščena celo na drugo mesto med vsemi upravnimi enotami.
Ob tem Poličnik poudarja veliko prizadevnost vseh zaposlenih in obenem izraža prepričanje, da se bodo tako na strokovnem kot človeškem nivoju tudi v bodoče maksimalno trudili za izpolnitev pričakovanj porabnikov njihovih storitev. »Osnovno izhodišče nam je, da bodo storitve občanom na vseh mestih v upravnem centru kvalitetne, hitre in učinkovite. Sodeč po odzivu strank delamo dobro, zato želimo naše dobre prakse ponuditi vsem organom javne uprave v upravnem centru. Ustanovili smo že skupni odbor za kakovost, ki je
Komandir Policijske postaje Mozirje Vili Bezjak:
»Policisti Policijske postaje Mozirje ugotavljamo, da se ob praznovanju božiča, novega leta, velike noči in ob drugih priložnostih množično uporabljajo različne vrste pirotehničnih izdelkov. Pri tem prihaja tudi do telesnih poškodb, kršitev javnega reda in miru ter do materialne škode in pritožb občanov nad pretirano, nehumano ali objestno uporabo petard.
Policijska postaja Mozirje je tako v letu 2005 obravnavala sedem prijav občanov, ki so jih motili aktivirani pirotehnični predmeti. K sreči v lanskem letu pri uporabi pirotehničnih izdelkov ni prišlo do telesnih poškodb, vsaj policiji takšna nezgoda ni bila naznanjena, je pa do takšnih nesreč prišlo v preteklih letih, tudi do hujših. V letu 2005 je bilo s pirotehničnimi sredstvi poškodovanih več objektov. V dveh primerih sta bili poškodovani telefonska govorilnica, enkrat bančni avtomat, v treh primerih kontejner za smeti in v enem primeru osebni avtomobil. V vseh primerih je nastala manjša materialna škoda, vendar pa se kršitelji premalo zavedajo, da do večje nesreče ni bilo daleč, saj ti objekti stojijo v neposredni bližini stanovanjskih hiš in drugih stavb, ki so bile vteh primerih z nastalim požarom zaradi pirotehničnih izdelkov neposredno ogrožene.
Da bi omilili omenjeno problematiko in s tem zmanjšali predvsem število telesnih poškodb, pritožb občanov ter drugih negativnih posledic, ki nastajajo z uporabo pirotehničnih izdelkov, bomo policisti Policijske postaje Mozirje storili vse, kar je v naši moči, da bi omejili nezakonito uporabo pirotehničnih izdelkov, in tako zmanjšali možnosti poškodb ter drugih negativnih posledic.«
Vinko Poličnik: »Da bodo naše storitve kakovostne, se bomo
odzvali na vse utemeljene pripombe strank.« (foto: EMS)
določil prednostne naloge,« razlaga načelnik upravne enote.
Z izgradnjo upravnega centra je namreč odpravljena prostorska razpršenost služb javne uprave na območju Zgornje Savinjske doline, z novim letom pa bo začel v up-
ravnem centru poslovati tudi notar. Po Poličnikovem prepričanju je nov upravni center priložnost za večjo racionalizacijo, preglednost in kakovost dela organov javne uprave.
»Pridobljeni enotni prostorski standardi v perspektivi zagotavljajo enotno celostno podobo, skupno upravljanje objekta in recepci-jsko službo, skupno evidentiranje prisotnosti, skupne glavne pisarne, skupne informacijske pisarne, enotni sistem merjenja kakovosti, enotno urejanje računalniške tehnologije in povezovanje baz podatkov, skupen avto park in skupno službo za varnost in zdravje na delovnem mestu. Želimo, da bodo
od vrat do vrat potovali podatki, ne stranke. Vloge strank sprejemamo ves poslovni čas, sprememba uredbe o upravnem poslovanju pa napoveduje povečano število uradnih ur in delo vsako prvo soboto v mesecu,« razlaga Poličnik v upanju, da bodo k izvajanju dodatnih nalog pristopili usklajeno.
V praksi naj bi to pomenilo, da naj bi ob sobotah poleg upravne enote delali tudi ostali državni organi, sicer se zna zgoditi, da se bo namen ministra za javno upravo dr. Gregorja Viranta, še bolj približati javno upravo državljanom, sprevrgel v lastno nasprotje.
Savinjčan
LJUBNO OB SAVINJI
Zdravstveni dom v občinski lasti
Občina Ljubno je z odkupom stanovanja, za katerega je odštela 15 milijonov tolarjev, postala 90-odstotna lastnica ljubenskega zdravstvenega doma. Županja Anka Rakun pravi, daje zgradba strateškega pomena za razvoj ljubenskega zdravstva, saj nameravajo prostore ponuditi za specialistične ambulante. Dejstvo je, pravi županja, da na Ljubnem novega
zdravstvenega doma ne nameravajo graditi, za kar so se na podlagi opravljene ankete izrekli tudi občani. Sedanja lokacija je namreč po mnenju ljudi najprimernejša. Županja tudi ne izključuje možnosti, da se bo v stanovanje preselil sedanji zdravnik, v skrajnem primeru pa bodo stanovanje oddali v najem.
Savinjčan
SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com
Ali pričakujete, da boste z uporabo evrov zapravili več kot ste s tolarji?
V večini so naši anketiranci mnenja, da bodo zapravljali več, ko bomo pričeli plačevati v evrih.
Tokrat vas sprašujemo: ali odobravate uporabo pirotehničnih sredstev ob praznikih? Vaš odgovor nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 19. decembra 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic.
MINISTER ZA JAVNO UPRAVO V VELENJU 0 PODJETNIŠKEM OKOLJU
Virant obljublja nižje davke in manj birokracije
Območna obrtna zbornica Velenje je prejšnji ponedeljekvsodelovanjusSavinjsko-šaleško območno razvojno agencijo. Območno obrtno zbornico Mozirje in območno gospodarsko zbornico pripravila razgovor z ministrom za javno upravo dr. Gregorjem Virantom. Beseda je tekla predvsem o zagotavljanju prijaznejšega okolja za razvoj podjetništva v Sloveniji.
KAJ ŽULI PODJETNIKE
Uvodoma je minister Virant povedal, da si slovenski gospodarstveniki in podjetniki, sodeč po njihovih izjavah na raznih posvetih, želijo predvsem nižje davke, manj administrativnih ovir in fleksibilnejšo delovnopravno zakonodajo. Prav v tej smeri skuša delovati tudi vlada, ki postopoma odpravlja davek na plače, znižuje dohodninsko lestvico, odpravlja nepotrebne birokratske postopke, z menjavo na funkciji ministra za delo pa je pričakovati tudi hitrejše spremembe na trgu dela.
VLADA NA PRAVI POTI
Virantovo ministrstvo je zadolženo predvsem za poenostavitev administracije, na tem področju pa potekajo tako preventivne kot kurativne aktivnosti. Doslej je bilo poenostavljenih že več kot 70 administrativnih postopkov, za podjetnike pa je eden najpomembnejših VEM - vse na enem mestu, ki bistveno olajšuje registracijo in spremembe registracije gospodarskih subjektov. Vstopne točke VEM so na upravnih enotah, območnih obrtnih zbornicah, razvojnih agencijah, izpostavah davčne uprave in AJPES-a, vseh
Minister za javno upravo dr. Gregor Virant napoveduje prijaznejše okolje za razvoj podjetništva v Sloveniji
(foto: Benjamin Kanjir)
skupaj jih je dvesto, poleg tega pa je mogoče te zadeve urejati tudi preko interneta.
Bistven korak naprej predstavlja obveznost upravnih organov, da sami pridobijo vse podatke, ki so dostopni vjavnih evidencah. S 1 .januarjem
2007	se poenostavlja sistem javnih naročil, z letom 2008 pa se odpravlja obveza oddaje dohodninske napovedi, saj bo vse podatke zanjo zbrala državna uprava sama. S 1. januarjem
2008	se bosta združila zemljiški kataster in zem-
ljiška knjiga, vzpostavljena bo enotna nepremičninska evidenca.
OBRTNIKI ZADOVOLJNI Z VLADO
Generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije dr. Viljem Pšeničny je z zadovoljstvom povedal, daje vlada doslej ugodila že skoraj polovici letošnjih zahtev slovenske obrti. Žal je tudi na nivoju Evropske unije veliko birokratskih ovir, obrtna zbornica pa si prizadeva, da bi bila svojim članom kar najbolj v pomoč, kar je izvedljivo le z dobro organizirano mrežo območnih zbornic.
POZITIVNI TRENDI V REGIJI Vodja velenjske izpostave Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Irena Semprimožnik je povedala, da je v regiji Sa-Ša v zadnjem obdobju vpis novih gospodarskih subjektov za deset odstotkov večji od izbrisa, vseh osem vstopnih točk VEM pa dobro deluje. Direktorica območne razvojne agencije Jasna Klepec je dodala, da dobro poteka tudi program vavčerskega svetovanja podjetnikom.
PLAČILNA NEDISCIPLINA OSTAJA V razpravi je podjetnik Franc Sever med drugim izpostavil nerešen problem plačilne nediscipline, kije še posebej pereč v panogi gradbeništva. Minister Gregor Virant mu je pojasnil, da se s tem problemom ukvarja ministrstvo za pravosodje, generalni sekretar OZS Viljem Pšeničny pa je povedal, da se hitrost dela sodišč postopoma povečuje in da bi morali obrtniki po njegovem mnenju več pozornosti namenjati preverjanju bonitete njihovih poslovnih partnerjev.
Franci Kotnik
ESOTECH VELENJE
»Priznanje je za nas spodbuda za še boljše delo«
8.	decembra so v podjetju Esotech Velenje sklicali novinarsko konferenco, da bi javnost seznanili s pomembnim dosežkom. Kot letošnji edini finalist v zasebnem sektorju so namreč prejeli priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost.
»Priznanja smo zelo veseli in za nas pomeni spodbudo, da vsak izmed zaposlenih izraža odličnost v odnosu do varovanja okolja in do širše družbe. V ta namen imamo za vse zaposlene delavnice, kjer načrtujemo naše vključevanje v globalne izzive in dajemo poudarek na tiste dejavnike, ki jih moramo izboljšati,« je dejala direktorica Zofija Kukovič Mazej.
Njihovi načrti za bodočnost so optimistični, saj imajoza prihodnje že podpisane pogodbe v višini dveh milijard, kar zagotavlja trdnost poslovanja. Ocenjujejo, da bodo letošnji rezultati precej presegli lanske in bodo ustvarili okolitri milijarde tolarjev prihodka, dobiček pa glede na lanskega povečali za dva odstotka. Letos so dobro zaživela
hčerinska podjetja, preko katerih bodo ustvarili okoli 200 milijonovtolarjev realizacije, uspelo pa jim je povečati tudi izvoz.
»Ne stremimo za vrtoglavo rastjo prihodkov in dobička. Več nam je do tega, da so naši posli naravnani razvojno in v smeri, ki smo si jo zadali za cilj, to je odličnostjo projektov,« še dodaja Ku-kovičeva.
Da bi besede podkrepili tudi z dejanji, bodo v naslednjem letu na domačem dvorišču zgradili manjšo elektrarno na sončne celice. Sicer pa v podjetju svojo priložnost vidijo v razvojno naravnanih projektih čiščenja zraka in voda, lotili pa se bodo tudi projektiranja sistemsko vodenih visokonapetostnih objektov (transformatorjev).
Marija Lebar
Zofija Kukovič Mazej: »Načrtujemo vključevanje v globalne izzive in dajemo poudarek na tiste dejavnike, ki jih moramo izboljšati.« (foto: Marija Lebar)
Gospodarstvo, Oglasi
f
PRIZNANJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSLOVNO ODLIČNOST ZA LETO 2006
Med nagrajen« tudi BSH Hišni aparati Nazarje in
Esotech Velenje
Po zgledu evropske nagrade za kakovost poslovanja (European Quality Award) Vlada Republike Slovenije že osem let izvaja program državne nagrade za kakovost poslovanja organizacij, imenovan Priznanje RS za poslovno odličnost (PRSPO). Glavni namen nagrade jestak no izboljševanje in dvig konkurenčnosti slovenskih organizacij v zasebnem in javnem sektorju.
Podjetja in organizacije, ki želijo sodelovati v postopku ocenjevanja, se prijavijo na podlagi javnega razpisa, v katerem so objavljeni roki in zahtevani pogoji za prijavo. Gospodarske družbe, zavodi, državni organi in druge pravne osebe se razvrščajo v tri kategorije, in sicer organizacije z več kot 250 zaposlenimi na področju zasebnega sektorja, organizacije z 250 ali manj zaposlenimi na področju zasebnega sektorja in organizacije na področju javnega sektorja. Ob izpolnjevanju pogojev se v kategoriji organizacij z manj kot 250 zaposlenimi na področju zasebnega sektorja lahko prijavijo tudi podjetniki posamezniki.
Na letošnji razpis seje na prijavilo 20 kandidatov, od tega štirje v kategoriji organizacij z več kot 250 zaposlenimi, trije v kategoriji organizacij z
SKUPINA TUŠ
Skupina Tuš zaključuje poslovno leto 2006 z več kot3.600 zaposlenimi, od tega jih je 3.000 zaposlenih v družbi Engrotuš. V primerjavi z lanskim letom beleži Tuš 15-odstotno rast, kar pomeni 20-odstotni tržni delež v Sloveniji, hkrati pa je Tuš edini večji slovenski trgovec, ki je politično in ekonomsko neodvisen. »Toda kar je danes odlično, bo jutri samo še dobro,« opozarja direktor Tuša Aleksander Svetelšek ter napoveduje nadaljnji hiter razvoj tako v Sloveniji kotvtujini.
V letu 2006je bil odprt PlanetTuš v Mariboru, cash&carry center v Celju, drugod po Sloveniji pa je Tuš odprl še deset supermarketov, tri markete in pet bencinskih črpalk. Skupna vrednost vseh investicij doma in na tujem je znašala 22,3 milijarde tolarjev, odprtih pa je bilo 712 novih delovnih mest. V Tušu so še posebej ponosni na 670 tisoč uporabnikov njihove kartice, ki omogoča do 55 odstotkov ugodnejše nakupe živilskega in neživilskega blaga, počitnic, potovanj, zavarovanj itd. Pod lastno blagovno znamko Tuš sedaj ponujajo že
Diplomi je v imenu podjetja BSH Hišni
aparati prejel direktor za področje gospodarjenja Boštjan Gorjup (levo)
(foto: Ciril M. Sem)
250 in manj zaposlenimi in 13 v kategoriji organizacij izjavnega sektorja. Na podlagi obiskov vseh kandidatov in njihove ocenitve je odbor PRSPO, ki mu je predsedoval minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, člana odbora pa sta bila tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan in minister za javno upravo dr. Gregor Virant, sklenil, da se za leto 2006 podel-
več kot 650 izdelkov.
Tudi uvrstitev na 30. mesto na lestvici Europe's 500 je dokaz Tuševe poslovne uspešnosti, saj so na omenjeni lestvici najvišje uvrščena trgovska družba, hkrati pa se uvrščajo med deset slovenskih podjetij z najvišjo boniteto. Zaradi doseganja še večje poslovne odličnosti seje Skupina Tuš s 1. decembrom nekoliko reorganizirala, kar med drugim pomeni, da je vodenje družbe Engrotuš prevzela soproga lastnika Mirka Tuša Tanja Tuš, Aleksander Svetelšek pa je postal generalni direktor Skupine Tuš, še vedno pa bo vodil tudi sektor nepremičnin.
V letu 2007 se bo Tuš osredotočil zlasti na širjenje trgovske verige v BiH, Srbiji in Makedoniji, istočasno pa bo odpiral trge v naštetih državah za slovenske proizvajalce. Prihodnje leto naj bi zgradili Planet Tuš v Kranju in Kopru, medtem ko poslovanje Tuš Mobila in Voljatela, ki sta prav tako v lasti Mirka Tuša, na poslovanje Skupine Tuš ne bo vplivalo, saj med njimi ni nobene neposredne povezave.
Franci Kotnik
ijo tri diplome za uvrstitev med finaliste oziroma v ožji izbor za priznanje, šest diplom za sodelovanje v procesu ocenjevanja na področju zasebnega sektorja, od tega ena srebrna in pet bronastih diplom, pet bronastih diplom za sodelovanje v procesu ocenjevanja na področju javnega sektorja, eno posebno diplomo za prepoznaven napredek pri uvajanju odličnosti v poslovanje, priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2006 pa se ne podeli.
Med finaliste oziroma v ožji izbor za Priznanje RS za poslovno odličnost za leto 2006 so se uvrstili: Esotech d.d. Velenje v kategoriji organizacij z 250 in manj zaposlenimi na področju zasebnega sektorja, in Splošna bolnišnica Novo mesto ter Upravna enota Novo mesto v kategoriji organizacij na področju javnega sektorja. Esotech je prejel tudi srebrno in bronasto diplomo za sodelovanje, podjetje BSH Hišni aparati Nazarje pa je prejelo posebno diplomo za prepoznaven napredek pri uvajanju odličnosti v poslovanje in bronasto diplomo za sodelovanje v procesu ocenjevanja za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2006.
Franci Kotnik
BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA
Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Into Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje.
EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, taks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic (gmra.si. http://eic.mra.si
EIC-nov-35: Bolgarsko podjetje, ki proizvaja stroje in linije za obdelavo sadja in zelenjave, išče komercialno in tehnično-proizvod-no sodelovanje.
EIC-nov-42: Francosko podjetje, ki proizvaja lesene igrače, išče distributerje, podizvajalce in/ali dogovore o skupnih vlaganjih.
EIC-nov-44: Madžarsko podjetje, ki se ukvarja z načrtovanjem, izdelavo in razvojem cevovodov, išče partnerja za vzajemno distribucijo, tehnično in proizvodno sodelovanje ter vzajemno proizvodno sodelovanje.
EIC-nov-51: Madžarsko podjetje, ki proizvaja kovinske izdelke (unikatna kovinska vrata in okna,jeklene konstrukcije itn.), išče partnerje za proizvodno sodelovanje in podizvajalce.
»Kar je danes odlično, bo jutri samo še dobro«
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
Priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozda
Priznanje za najbolj skrbnega lastnika gozda je Albinu Robniku (prvi z leve) podelil direktor Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Kermavnar (v sredini) (foto: Toni Breznik)
Pred tednom dni so v Gorenju pri Zrečah s podelitvijo priznanj v Zavodu za gozdove Slovenije sklenili letošnje izbiranje najbolj skrbnih lastnikov gozdov. Priznanje je prejelo štirinajst lastnikov gozdov, ki so bili izbrani na območnih enotah ZGS. V Območni enoti Nazarje je bil za najbolj skrbnega lastnika gozda izbran Albin Robnik iz Krnice nad Lučami.
Iz obrazložitve, ki stajo pripravila revirni gozdar Ivan Jakop in vodja območne enote Toni Breznik, je razbrati, da ima Robnik izreden občutek za gozd in njegovo zgradbo, tako da so opravljena dela lahko vzor ne le ostalim lastnikom gozda, ampaktudi profesionalnim gozdarjem. Pri sečnji, ki jo izvaja s pomočjo sina, upošteva navodila, odločbe in
smernice iz gozdarskih načrtov. Robnikova redoljubnost se kaže tudi v tem, da po vsaki sečnji izvede
gozdni red, sanira poškodbe v gozdu in na gozdnih prometnicah, ki jih tudi sicer redno vzdržuje in
skrbi za njihovo odvodnjavanje.
»S priznanji najbolj skrbnim lastnikom gozda želi Zavod za gozdove Slovenije vzpodbuditi vse lastnike gozdov k preprečevanju nesreč pri delu v gozdu, povečanju interesa lastnikov za dolgoročna vlaganja v gojenje in varstvo gozdov, v interesno združevanje lastnikov gozdov in k večji ter vsestransko smotrni rabi lesa iz slovenskih gozdov,« razlaga Toni Breznik. Po njegovem je ravno od lastnikov gozdov v veliki meri odvisna kakovost ter intenzivnost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Večja in smotrna raba lesa v Sloveniji pa je odvisna od mnogih gospodarskih in okoljskih dejavnikov, med katerimi je pomembna tudi okoljska osveščenost ljudi.
Savinjčan
VLAGANJE V KMETIJSTVO ZA ZAGOTAVLJANJE VIROV VARNE HRANE
Nov model razvoja podeželja temelji na povezovanju
pridelovalcev in trgovcev
Organizacija združenih narodov za kmetijstvo in hrano je osvetlila problematiko vlaganja v kmetijstvo za zagotavljanje virov varne hrane. Poseben poudarek je usmerjen v lokalno trajnostno oskrbo s hrano (sa-moooskrbo držav), ki bo lokalnim pridelovalcem zagotavljala tržišče. Tudi v Sloveniji in njenih regijah naj bi v luči tega razvojnega modela imeli lokalno proizvedeni pridelki prednost pred ostalimi.
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje opažajo, da Izražajo potrošniki vedno večji interes po kakovostni, varni in zdravi hrani. Pridelovalci bodo v prihodnosti morali slediti interesom potrošnikov in obenem zahtevam, kijih terja pridelava hrane v sozvočju z naravo. Te usmeritve naj bi bile podprte s sočasnimi naložbami v kmetijstvo, izobraževanje in zdravje.
Tako kod drugod po Sloveniji se tudi v Savinjski regiji razmere v kmetovanju spreminjajo. Večina kmetij je majhnih, v povprečju imajo 5,32 hektarja kmetijskih zemljišč, in le z medsebojnim povezovanjem lahko prispevajo k stabilnejšemu kmetijstvu za učinkovito zagotavljanje virov hrane. Med zasebnim in javnim sektorjem se uvaja nov model sodelovanja, ki temelji na povezovanju prideloval-
cev in trgovcev, spodbujanju uvajanja novih standardov in izboljšanju razmer za vlaganje v kmetijstvo.
Takšen model prinaša javno dobro v smislu razvoja infrastrukture podeželja. V Sloveniji so številne kmetije vključene v slovenski kmetijsko okoljski program (SKOP), ki spodbuja trajnostno rabo in pridelavo zdrave, visokokakovostne hrane. V slovenskem kmetijsko okoljskem programu je opredeljenih 22 ukrepov, med katerimi so najbolj zastopani sonaravna reja domačih živali, integrirano poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, travniški sadovnjaki in ekološko kmetovanje.
»Tudi na območju Savinjske in Koroške statistične regije se v razvoj kmetijstva vključujejo sodobne usmeritve. Kmetije so v zadnjih letih
izpopolnile določene segmente kmetijske pridelave, ki so pomembni za nadaljnji trajnostni razvoj in pridelavo hrane v sozvočju z naravo in z vse višjimi zahtevami potrošnikov po zdravi in varni hrani,« je povedal Mitja Zupančič, specialist za ekološko kmetovanje z oddelka za kmetijsko svetovanje Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje.
Po njihovih podatkih je bilo v letu
2005 na območju Savinjske in Koroške statistične regije vključenih v slovenski kmetijsko okoljski program 5.117 kmetij, kar je 20 odstotkov vseh vključenih kmetij v Sloveniji oziroma 43 odstotkov vseh kmetij v omenjenih regijah. »Zaradi številnih prednosti lokalne trajnostne oskrbe s hrano je potrebno ta segment razvijati in uskladiti vso zakonodajo, s katero bomo
lahko vzpostavili trdno povezavo med lokalnimi pridelovalci in potrošniki. V prihodnje bo potrebno vključiti in povezati vse potencialne udeležence, ki bodo že obstoječo lokalno oskrbo s hrano nadgradili v trajnostno, ta pa se bo razvila v prednostno dolgoročno oskrbo lokalnega prebivalstva s hrano iz okoliških kmetij,« je še povedal Zupančič.
V okviru lokalne trajnostne oskrbe je pomemben tudi vidik ozaveščenosti potrošnika, ki mora biti motiviran za ohranjanje lokalnega okolja, podeželja in tamkajšnjih kmetij. Potrošnik, orientiran v zdravo prehranjevanje, prispeva k napredku podeželja tako, da daje prednost nakupu hrane iz lokalnih kmetij.
Franci Kotnik
V letu 2005 je bilo na območju Savinjske in Koroške statistične regije vključenih v slovenski kmetijsko okoljski program 5.117 kmetij, kar je 20 odstotkov vseh vključenih kmetij v Sloveniji oziroma 43 odstotkov vseh kmetij v omenjenih regijah.
CD
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE
Planinstvo je močna trdnjava slovenstva
V soboto je bila v nazorskem domu kulture letošnja osrednja prireditev Planinske zveze Slovenije (PZS), na kateri so 17. posameznikom podelili spominske plakete za leto 2006 za njihovo uspešno delovanje in izjemne dosežke ob njihovem življenjskem jubileju. Najvišja priznanja PZS svečane listine je upravni odbor zveze namenil desetim posameznikom za izreden prispevek k razvoju planinske dejavnosti.
župan Ivan Purnat, v kulturnem programu pa so se predstavili trobilni kvintet učenki GŠ Nazarke Petra in Polona Lamprečnik in ljubiteljski kulturni ustvarjalec Stanko Gasparič, ki je tudi podpredsednik PZS.
Priznanja sta podelila predsednik PZS mag. Franci Ekar in predsednik odbora za priznanja Jože Me-lanšek. Med letošnjimi dobitniki je tudi znani mozirski vrtnar Jože Sko-rnšek, katerega je osrednja planinska organizacija počastila s spominsko plaketo ob njegovi 70-letnici. Skornšek sodi med ljudi, ki so izjemno angažirani in zaslužni na mnogih področjih, tako je pustil tudi globoko sled v mozirskem planinskem društvu. Slovesnosti sta se poleg ostalih gostov udeležila tudi predsednik Planinskega društva Nazarje Sandi Grudnik in nazorski
Med letošnjimi dobitniki spominske plakete PZS je tudi Jože Skornšek (prvi z leve), član PD Mozirje (foto: EMS)
MERCATOR MOZIRJE
Kupci dobili posodobljeno blagovnico
Osrednji govornik mag. Franci Ekar je izpostavil svetovni dan gora, katerega praznujemo decembra in ob katerem razmišljamo, kaj še dobrega narediti in kaj postoriti, da se bo možno še naprej svobodno, zdravo in kul-
turno gibati vtem prelepem čudesu raja pod slovenskim soncem.
»Ob vseh dosežkih, na katere moramo biti upravičeno ponosnije pomembna osnovna pot planinstva, slovenskega nacionalnega sporočila, kako ljubiti in ohranjati slovenske planine in gore. Tukaj je potrebno izpostaviti vse prostovoljce, ki največkrat delate za besedo hvala. In vtem bistvu je največja vrednota, da smo se obdržali v stoletju taki, kot so bili naši pradedje in očetje, ki so s planinstvom ohranjali tudi slovenstvo,« je med drugim povedal predsednik PZS in izpostavil pomembnost prihodnjega leta, v katerem bodo planinci praznovali pomembne jubileje.
»In tako kot danes častimo odlikovance, ki so v svojem obdobju življenja postorili izjemno veliko, kar ni mogoče vrednotiti, saj je njihovo delo postala trajna vrednota, bomo drugo leto praznovali množico stoletnih jubilejev. Dragi prijatelji, srčni ljudje, hvala, ker prijateljujemo in združujemo Slovenijo,« je svoje klene misli sklenil Franci Ekar.
Savinjčan
TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
Zgodba o božjem rojstvu
Boste doma čez dobra dva tedna postavili jaslice? Pri teh gre običajno za tridimenzionalno, navadno miniaturno prikazane prizore Kristusovega rojstva, poklonitve pastirjev in treh kraljev. Za vse to so potrebne figure, navadno tudi označitev kraja in okolja.
V prenovljeni Mercatorjevi prodajalni v Mozirju kupce čakajo številne Ugodnosti (foto: Marija Šukalo)
Kmalu bo leto dni, od karje blagovnico v Mozirju prevzel poslovni sistem Mercator. V tem času so pripravili številne aktivnosti, da bi izboljšali že sedaj dobre poslovne rezultate, pri čemer vsekakor ni zanemarljiva prijaznost zaposlenih in seveda različne prodajne ugodnosti.
Vodja blagovnice Marina Pann zatrjuje, da poslovni sistem Mercator temelji na ambiciozno zastavljenih ciljih. Eden teh je vsekakortudi
prenova prodajnih prostorov v Mozirju, ki so jih svojemu namenu predali konec novembra. »Tako so kupci dobili sodobnejši, lepši in bolje založen center v Mozirju. V njem v teh dneh čakajo prijazni prodajalci, praznična ponudba in številne ugodnosti,« pravi Pannova, ki bo s svojim kolektivom v prihajajočem letu 2007 poskušala prisluhniti slehernemu potrošniku ter zadovoljiti potrebe in želje kupcev.
Marija Šukalo
V Slovenji se vse več organizatorjev, med njimi tudi Turistično društvo Rečica ob Savinji, odloča za postavitev gibljivih ali živih jaslic. Letos bodo postavili živejaslice v Dol-Suhi v ponedeljek in torek, 25. in 26. decembra; uprizoritvi pa bosta ob
17.	in 18.30 uri. Svetopisemska zgodba o božjem rojstvu je postavljena v čudovito naravno okolje, ki mu bodo tudi letos dodaten čar dajali različni svetlobni učinki. Značilnost letošnjih jaslic, kijih pripravljajo že osmo leto, je v povečanem številu prizorov ter bogastvu glasbe in
igre luči. Predstave jaslic ob članih TD Rečica ustvarjajo mnogi posamezniki, predvsem mladi komaj čakajo na božični čas. Praznično vzdušje bodo obogatili pevci. Tudi letos bodo na izviren način predstavili dogajanja v Betlehemu pred 2006 leti. Predstavili bodo oznanjenje pastirjem in rokodelcem; več prizorov pastirjev; rojstvo - sveta družina v hlevčku; karavano svetih treh kraljev na poti v Betlehem in obdarovanje Jezusove družine.
Marija Šukalo
Portal Savinjske doline

ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE
»Življenje je postalo komplicirano in zahtevno«
Tako je menil v svojem predavanju dr. Vinko Potočnik s teološke fakultete v Ljubljani. Dogodek je pripravila Župnijska kari-tas Mozirje konec novembra v Slomškovi dvorani. Predavanje je pritegnilo širok krog poslušalcev - prišli so tudi iz Potočnikovega domačega Šoštanja in dodobra napolnili dvorano.
Predavatelj je predstavil Socialne stiske sodobnega časa in kari-tas. Dejal je, da nas sodobni čas nenehno postavlja pred različne zahteve in posledično odločitve, ki jim ljudje nismo več kos. Čeprav je v sodobni družbi prisotno veliko materialnih težav, mnogo bolj strmo naraščajo duševne stiske, za razrešitev katerih je mnogokrat dovolj že, da nekdo prisluhne in pokaže razumevanje. V obeh primerih pa lahko organizacija, kot je karitas, veliko pripomore.
Člani se na sestankih dobivajo praviloma vsak prvi petek v mesecu zvečer, da se dogovor-
ijo o delu za ves mesec. Mesečno poteka tudi akcija Družina meseca, ko izberejo družino v stiski in jo obdarijo z malo večjim zneskom. V začetku leta je na vrsti občni zbor, sledi velikonočno obdarovanje starejših občanov, nato srečanje starejših in invalidov z obdarovanjem in pogostitvijo. V mesecu avgus-
tu imajo teden različnih delavnic za otroke vseh starosti, v novembru je tradicionalni dobrodelni koncert, sledi še božično obdarovanje starejših.
Vsako leto tudi omogočijo letovanje družini ali otrokom. Z darilcem obiščejo vsako družino v župniji Mozirje, ki dobi novorojenčka. V letošnjem letu so dvakrat razdeljevali hrano iz evropskih zalog, pomagali pa so tudi pri obnovi Andrejevega doma. Imeli so duhovno srečanje na Vipavskem križu s Škofijsko karitas Koper, udeležujejo pa se raznih srečanj, simpozijev in predavanj na slovenski ravni.
Povejmo, da darila, pecivo in še marsikaj za svoje prireditve naredijo ali darujejo člani sami, da denarna sredstva ostanejo za potrebne. Prav tako je vse njihovo delo povsem prostovoljno. Želijo si, da bi se jim pridružilo čim več ljudi dobre volje, saj verjamejo, da več ko daješ, več prejmeš.
Marija Lebar
Svet Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje, Šmihelska cesta 2,3330 Mozirje, na podlagi 16. člena Odloka o ustanovitvi JZ TKŠM ponovno razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA / DIREKTORICE
Kandidat za imenovanje na funkcijo direktorja zavoda mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	najmanj visokošolska izobrazba družboslovne, humanistične,
organizacijske ali ekonomske smeri,
-	najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih
delovnih mestih
-	poznavanje dejavnosti s področja dela zavoda
-	sposobnost za organiziranje in vodenje dela v kolektivu
-	aktivno znanje slovenskega in enega svetovnega jezika.
Kandidat mora predložiti:
-	program dela in razvoja zavoda za njegovo mandatno obdobje
-	življenjepis
-	dokazila o izpolnjevanju pogojev.
Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za mandatno obdobje 5 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom ter programom dela in razvoja zavoda, pošljite najkasneje v 15. dneh po objavi razpisa na naslov:
Svet JZ TKŠM, Šmihelska cesta 2,3330 Mozirje
Z oznako: »Prijava za razpis direktorja/ice«
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v zakonitem roku.
Svet Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje
Dr. Vinko Potočnik: »Človek v stiski je včasih lahko iskal oporo v družini.« (foto: Marija Lebar)
V mesecu decembru vam nudimo 15% novoletni popust.
■ I9°°, sobota: 8"”- 12“
Dobrodošli o Zlatarstvu Kožic!
Poleg modnega nakita lahko pri nas po ugodnih cenah izberete čudovite ženske, moške in otroške ure.
JOŠKU
aostiina 6)
GOSTILNA "PRI
IRENA TIRŠEK Attemsov trg 21 3342 Gornji Grad
* 03/838-30-80 h 130 + 50
V prijetnem ambijentu naše gostilne sprejmemo večje zaključene družbe ali pripravimo družinska slavja.
Vsem lepim željam, ki Vam jih namenjajo vaši znanci in prijatelji, se pridružujemo tudi mi ter se zahvaljujemo za obisk in Vas vabimo, da nas obiščete tudi v prihodnjem letu.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE
"Požar" v bivši stavbi ZKZ
Dobrih dvajset mozirskih prostovoljnih gasilcev se je 3. decembra odzvalo na klic, da v Mozirju gori stara upravna stavba ZKZ. V zgornjih prostorih je bilo ujetih več uslužbencev. Šlo je na srečo za organizirano vajo, v kateri so gasilci trenirali reševanje ljudi s pomočjo vrvne tehnike.
Opozarjanje na požarje bilo tiho, s tremi vozili pa so gasilci pohiteli do mesta požara. S pomočjo dolgih kovinskih lestev so prodirali v zgornja nadstropja, napolnjena z gostim dimom. S pomočjo vrvi, napetih pre-
ko lesenega ostrešja stavbe, so "uslužbence" enega za drugim rešili na varno. Udeleženci akcije so ogenj pogasili brez večjih težav. Poškodovanih ni bilo. Po vaji je analizo opravil Robert Napotnik, v njej pa opozoril na napake, ki so jih storili gasilci. Da bi bilo podobnih napakv morebitnih resničnih situacijah čim manj, so gasilci še več ur za tem namenili ponavljanju vaje. Obvladovanje vrvne tehnike je namreč nujno pri tovrstnem reševanju ljudi.
Benjamin Kanjir
Na vaji so gasilci reševali ljudi s pomočjo vrvne tehnike
(foto: Benjamin Kanjir)
KNJIŽNICA MOZIRJE
Prvih pet največkrat izposojenih knjig
ODRASLI:
Sparks, Nicholas: Usodni ovinek, Patterson, James: Kocka je padla, Morrissey, Di: Barra Creek, Jud, Ana: Operacija direkt, Grisham, John: Zadnji porotnik.
MLADI:
Pfister, Marcus: Zaklad skalnih mišk, Bernadette: Ptičje strašilo, Grosz, Peter: Trije Miklavži, Meadows, Daisy: Klementina, oranžna vila, Baumgart, Klaus: Larina skrivnost.
\___________________________________________________________
KRAJEVNA SKUPNOST MOZIRJE
Srečanje starejših krajanov
Starejši krajani so se za par uric poveselili v družbi enako mislečih
(foto: Benjamin Kanjir)
Preko sto ostarelih iz Mozirja in okolice seje 9. decembra zbralo na tradicionalnem prednovoletnem srečanju. Večnamenski prostor v mozirski osnovni šoli je oživel v optimizmu in smehu, ki ga starejši Mozir-jani kljub vsakodnevnim naporom zmorejo v izobilju.
Zbrane je nagovorila Andreja Hramec, ki je z letošnjim septembrom nastopila ravnateljsko službo. Zadnjič jih je kot predsednik Krajevne skupnosti Mozirje pozdravil Roman Čretnik, vsem zbranim
zaželel veliko zdravja in čim manj težav pri premagovanju vsakodnevnih težav. Dobrim željam v tem predprazničnem času se je pridružil tudi župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik.
Šolarji pod mentorstvom Nade Janež in Janje Kolar Irman so starostnikom zapeli in zaplesali. Pesem, ki seje iz ust zbora upokojencev, ki ga vodi Anton Petek, razlila med udeležence srečanja, je napovedala prijetno druženje.
Benjamin Kanjir
DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD
Pridne roke upokojenk
Udeleženke tečaja vezenja v Gornjem Gradu (foto: KM)
Članice Društva upokojencev Gornji Grad so v jesenskem času organizirale tečaj vezenja. Po lanskoletnem klasičnem vezenju so se letos spoprijele z tehniko vezenja »rešilje«. Mentorica Marija Celinšek iz Nazarij je tečajnice vpeljala v osnove tega vezenja, ker pa društveni prostor ni ogrevan, so se tečajnice dogovorile, da nadaljujejo v pomladnih mesecih, medtem pa doma pridno vadijo vezenje.
Gornjegrajske upokojenke upajo, da to ni zadnji tečaj te vrste, saj je za ohranjanje veščin ročnih del precejšnje zanimanje. S tem se ohranja staro ljudsko izročilo, včasih je bila namreč nuja, da so si dekleta in žene znale okrasiti svoje obleke, perilo, zavese ali posteljnino z vezenjem. Danes pa ročna dela zopet pridobivajo na veljavi in prav je tako.
Karlina Mermal
Skriti zaklad
Piše: Aleksander Videčnik
BogomirSupin, nekoč graščinski logar v Lučah, je rad zapisoval razne zgodbe, ki jih je slišal med ljudmi. Pa ne le to, zapisoval je razne zgodovinske in narodopisne dogodke, tako tudi, kako je leta 1913 propadel načrt za gradnjo lučke elektrarne. Dragoceni so bili njegovi zapisi, še bolj pa bogata zbirka slik, ki so dokument nekdanjega življenja drvarjev in spravilo lesa po rižah.
Nekoč, davno nazaj, zgodilo se je v Logu. Logar seje odločil, da bo povečal svojo kmečko hišo "v Štok". Verjetno je tedaj Logarjeva hiša dobila to zunanjo podobo, kot jo ima danes. Naročil je rokodelce vseh gradbenih strok, da bi gradnja bila čim prej zaključena.
Kotje Supin zapisal, je bila že tedaj kmetija v Logu velika in na njej seje vzorno gospodarilo. Tako seveda ni nič posebnega, če je bilo pri hiši dosti denarnih prihrankov in še kakšna dragocenost se je našla. Logarje razmišljal, kam naj skrije ta zaklad, da med gradnjo ne bi kakšen tatič vsega odnesel. Domislil seje skrivališča pri "frnaži", saj tam pač nihče ne bo iskal kakšnih dragocenosti.
Naj mimogrede pojasnimo, frnaža je bila sušilnica, te so lahko bile tako za sadje, kottudi za lan. Ta Logarjeva je bila za lan, tako je zapisal Supin, in je stala malo nižje od domačije. Rečeno - storjeno! Ponoči, ko ni bilo nikoga v bližini, je Logar vse skupaj spravil v meh in ga odnesel kfrnaži ter ga tam skrbno skril.
Nižje Logarske doline, v skromni koči je živel mali človek po postavi, ljudje so mu rekli Fizel, govorili pa so, daje sila učen in da ima čarovniško knjigo Kolomontercel kup drugih knjig, pripisovali so mu razne nadnaravne sposobnosti, tako je zapisal Supin. Ta mali možje nekega dne prišel k Logarju in mu priporočal, da skrito vfrnaži prenese na bolj varen kraj, saj tam, kjer je sedaj, tatovi kaj lahko pridejo do bogatega plena, je še pripomnil Fizel.
Logarja je to opozorilo zelo presenetilo, posebno še, ker je bil prepričan, da nihče ne ve za njegovo skrivališče v frnaži. Logar ni bil le mogočen kmet, bil je tudi mogočne postave in kar nekako za malo se mu je zdelo, da bi ta mali mož vedel za njegovo skrivnost. Vendar pa je
prisluhnil malemu možu, saj je bilo na sploh znano, kaj vse zmore Fizel. Ljudje so govorili, da pred tem človekom ni skrivnosti. Logar ni veliko pomišljal, sledil je nasvetu Fizla in prenesel skrito na drugo mesto. Baje je hlapec, ki seveda ni vedel, kaj seje skrivalo v sušilnici, prižgal ogenj in nekaj malega sušil. Če bi Logar ne umaknil dragocenosti, bi bile uničene in nastala bi velika škoda.
Ko danes razmišljamo, koga so ljudje poznali pod vzdevkom Fizel, bi lahko sklepali, daje šlo za Fida, znanega zdravilca in bukovnika, kije dejansko bival v koči pri Klemenškovi žagi. To bi se ujemalo z zapisanim, kjer navaja Supin, dajeta mož živel nižje Logarske doline. Če pa bi bil Fizel druga oseba in ne Fida, prosim cenjene bralce, da mi to sporočijo.
Zoboderi na nasi
Nekoč seveda ni bilo v dolini zobozdravnikov. Ljudje so hodili k njim zelo daleč, največ v Črno. Seveda so tam plačali visoko ceno, saj zobozdravniki niso bili nikoli poceni in tudi danes niso. Tako je bilo še pred prvo svetovno vojno. Seveda so bili bolniki prisiljeni pogosto v sili iskati pomoči pri domačih zoboderih, kot so ljudje rekli tistim na vasi, ki so izdirali zobe, saj zdravljenja zob niso bili sposobni.
Večkrat smo že opisovali delo domačih zdravilcev, ki so stoletja pomagali ljudem preživeti. Seveda so bili pri zdravnikih postopki zdravljenja manj boleči od tistih, ki so na vasi izdirali zobe. V dolini je bilo kar veliko ljudi, ki so se ukvarjali zdomačim zdravilstvom. Te so ljudje v različnih krajih tudi različno poimenovali. Ponekod so pravili, da zarotijo bolezen, nekateri znajo "panati" ogenj. Ponekod so modlili, odmolili, dolmodlili. Panati so ljudje razumeli kot pojem "ukazovati". Nekateri so ogenj
3šcemo stare fotografije
Rjavčeva jama pri Igli. Velika znamenitost, ki je premalo znana, pa tudi razdejanje v Kačjeku ni ravno mikavno za turiste, ki bi jamo iskali. Slika je iz Zbirke A.V. v Mozirju.
ven jemali (zdravili opekline), lahko so bolezen "antlali". Enotnega izraza za domače zdravilce torej ni. Najdemo tudi izraze: ranar, zagovornik, mazač, coprnek in le redko vrač. Znani solčavski zdravilec Vid Strgarje dosledno uporabljal izraz "arcat", kar bi pomenilo izvedenko iz nemškega izraza "Der Arzt" (zdravnik). Seveda Strgar tedaj še ni poznal izraza domači zdravilec in ni poudarjal razliko med zdravnikom in zdravilcem.
Poznali smo primere, ko je neka ženska v Za-dretju bolne zobe izkuhavala, k njej so hodili celo Korošci, tako je slovela njena "ordinacija". Tudi zagovarjali so proti zobnim bolečinam, to so opravljali domači zdravilci. Če pa bolečine niso jenjale, so se ljudje zatekli h človeku, ki je tak bolan zob izdrl. To je bilo kar mučno, tako za bolnika, kottudi za zobodera, ki seje včasih kar namučil, daje zob odstranil. Zelo znan po tej dejavnosti je bil nekdanji občinski sluga v Bočni. Taje imel neko orodje za izdiranje zob in je to delo opravljal kar uspešno. Vendar ljudje ne znajo opisati, za kakšno orodje je šlo.
Dolgo tega je, ko mi je Ana Fludej-Kadunčeva pripovedovala, daje zobe izdiral tudi njihov sosed Tostovršnik. Postopek je bil že kar utečen. Bolnik je moral najprej izpiti kozarec žganja, nato sta dva zoboderska pomočnika zagrabila bolnika in ga krepko držala, da ni mogel pobegniti s stola. Seveda ni potrebna posebna domiselnost, da si predstavljamo, kako je potekal postopek potem.
Zelo znan in cenjen je bil tudi Ravnički Janez v Juvanju. Taje baje imel že stalno pripravljen ustrezen stol zunaj na dvorišču. Seveda sta bila tudi pri njemu na voljo dva pomočnika - zgrabitelja, ki sta svoj posel opravila zelo trdo. Baje pa Janez ni "ordinimi" tja v en dan. Ni izdiral posamič, vedno je dal vedeti, da bo to počel, ko se bo nabralo več bolnikov, le tako se je splačalo najeti dva pomočnika. Ljudje so vedeli veliko povedati o početju Janeza, baje je jemal svoje delo zelo resno in seje tako tudi vedel do bolnikov in ljudi na sploh. Končno, vsakdo že ni mogel biti zoboderi
PREDSTAVITEV KNJIGE 0 ZGORNJESAVINJSKIH IZGNANCIH V GALERIJI MOZIRJE
Oh, kako je dolga, dolga pot domov
Koprnenje po domu, svobodi in snidenju z domačimi je slovenske izgnance spremljalo vso dolgo pot iz tujine do doma. Pot, ki jo je na Miklavževo marsikdo izmed prisotnih na predstavitvi knjige Oh, kako je dolga, dolga pot iz tujine do doma, še enkrat prehodil. Knjigo o zgornje-savinjskih izgnancih sta predstavila predsednik krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 Franc Bezovšek in
tajnica drušh/a ter urednica knjige Jožica Pečovnik. Dogodek sta organizirala Osrednja knjižnica Mozirje in Društvo izgnancev Slovenije, Krajevna organizacija Mozirje.
Knjiga, ki je namenjena spominjanju na dogodke, ki se ne bi smeli zgoditi, je nastala iz spominov zgornjesavinjskih izgnancev. V knjigi so poleg zgodb navedene, kolikor je glede na časovno oddaljenost mogoče, podrobne evi-
Ponedeljek 18.december ob 17.00 Nudimo Vam: 100% najugodnejše plačilne pogoje
ter Relaxovo posojilo do 24 obrokov
Posebne u^odnosli /n (lijake in študente Poučujemo mladostnike starosti 16,S let za vožnjo s spremljevalcem Vpisi vsak dan na tel: 041-227-133 ali na dan tečaja !
Knjigo o zgornjesavinjskih izgnancih sta predstavila Franc Bezovšek in Jožica Pečovnik (foto: Tatiana Golob)
dence Zgornjesavinjčanov, izgnanih v tujino, oziroma različna nemška taborišča. Vrsto zgodb, ki opisujejo preživetje v taboriščih smrti in dolgo pot domov, si mora prebrati vsakdo sam. Nameniti vsaj trenutek časa tistim, ki so te in mnoge podobne zgodbe živeli, jih preživeli ali popustili pod njihovim težkim bremenom.
Pogovor s Francem Bezovškom in Jožico Pečovnik, oba sta bila med izgnanci, je vodila Vladka Planovšek. Petra Širko in Simon Atelšek sta prebirala izbrane odlomke iz predstavljene knjige, za nekaj lepih glasbenih vložkov pa je z igranjem na harmoniko poskrbel Tomaž Guček.
TG
»
Izberite vašega občana leta 2006!
Spoštovane bralke in bralci, občanke in občani občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava! Tudi letos lahko vsak v svoji občini izberete osebo, ki je v tekočem koledarskem letu s svojim delom na kateremkoli področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni blaginji v lokalni skupnosti.
S*
!
V
; občan(ka) 2006
V drugem krogu smo prejeli naslednje glasove za občanko oziroma občana leta:
Žreb je bil tokrat naklonjen Mariji Felicijan, Dobrovlje 12, Nazarje, ki za nagrado prejme dve vstopnici za celodnevno kopanje v Termah Snovik.
Občina Mozirje: Anton Gračner, Ljubija 83, (16); Ivan Suhoveršnik, Loke 26, (10); Aleš Herček, Aškerčeva 52, (9); Maja Mihalinec, Mozirje, (5); Alja Omladič, Mozirje, (3); Stane Podsedenšek, Mlinska pot, (2); Urška Cokan, Loke 4, (2); dr. Karmen Fürst,
Ljubija, (2); Jure Repenšek, Na tratah, (1).
Občina Nazarje: Matej Pečovnik, Tominškova 8, (56); p. Franci Kovše, Samostanska pot 50, (32); Roman Krajner, Žlabor 28, (4); Janez Poljanšek, Dobletina, (3); Samo Ribežl, Nazarje, (2).
Občina Gornji Grad: Lojze Ternar, Tirosek 51, (19); Nuša Purnat, Novo naselje, (18); Klemen Sovinšek, Tirosek 54, (4); Marko Potočnik, Bočna 102, (3); Anica Rop - Hribrska, Bočna 47, (3); Jože Božič, Prod 35, (3); Toni Rifelj, Attemsovtrg, (1); Pepka Suhoveršnik, Šmiklavž 24, (1); Silva Mlinar, Bočna, (1); Edi Mavrič, Lenart 1, (1).
Občina Rečica ob Savinji: Andrej Glušič, Dol Suha 29, (10); Vinko Rakun, Varpoije 19, (8); Ana Nuša Rebernik, Rečica, (5); Vinko Jeraj, Rečica 101, (5); Jože Kramer, Varpoije, (4); Ida Pustoslemšek, Varpoije, (4); Darkd Atelšek, Poljane 44, (2); Ferdinand Luknar, župnik, (2); Drago Poličnik, Sp. Rečica 48, (2); Cveta Poličnik, Sp. Rečica 48, (1); Anton Miklavc, Nizka, (1).
Občina Ljubno ob Savinje Martin Pušenjak, dekan, (4); Miro Strašek, direktor KLS, (2); Anka Rakun, Ljubno, (2); Boštjan Kosmač, Savina 45, (2).
Občina Luče: Jože Pančur, Krnica 23, (31); Tomaž Pečovnik, Strmec 21, (8); Marija Preskar, Luče, (8).
Občina Solčava: Gregor Preprotnik, Solčava 37, (5); Jana Žibovt, Solčava 41, (4); Benjamin Kokovnik, Podolševa 10, (4); Vojko Klemenšek, Robanov kot 8, (3); Mateja Suhodolnik, Logarska d. 25, (3); Silvester Molan, žup., Solčava, (2); Vinko Slapnik, Podolševa 25, (1); Leopold Prelesnik, Solčava 31, (1); Gregor Funtek, Robanov kot 23, (1).
NATMÄA
iijtartftotef
Aparthotel Natura Lačja vas 31 3331 Nazarje
Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 19. decembra 2006 (takrat se zaključi četrti krog glasovanja), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Upoštevali bomo samo kupončke iz tekoče številke. ______________________T&l
Obcan(ka) leta 2006 v občni
je po mojem mnenju
ime in priimek, naslov stalnega bivališča
navedite razlog, zakaj glasujete zanj(o)
Moje me h priimek:
Moj naslov:
Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov:	<
Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje	1
:S £ '
PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT
. ' . ■ :
'WimwiMi
ttefpn&n® db p®HEÖMh
MAROVI GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. /faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518
10 let garancije
Obiščite enote Banke Celje in se oskrbite z evrogotovino pred 1. januarjem 2007!
V vseh enotah Banke Celje boste od 15. decembra 2006 lahko kupili začetne pakete evrokovancev za fizične osebe,
v katerih je 44 slovenskih evrokovancev v vrednosti 12,52 EUR po nakupni ceni 3.000,00 SIT.
Plačevanje z evrokovanci iz začetnih paketov je pred 1. januarjem 2007 prepovedano.
Banka Celje vam od 15. decembra 2006 omogoča tudi nakup evrogotovine po tečaju zamenjave (239,640 SIT za 1 EUR) brez provizije,
to je pod enakimi pogoji, kot bodo veljali za menjavo po 1. januarju 2007.
G|l banka celje
__
:	'Vl.UV.
■■■■h
VETERINA MOZIRJE d.o.o.
Cesta na Lepo Njivo 10, Mozirje, tel: 839-02-20
Vesel božič ter uspešno in srečno novo leto 2007 želimo vsem rejcem, uporabnikom naših uslug
ter vsem občanom Zgornje Savinjske
inline1! #
GLASBENI VIHAR V NAZARJAH
Kankait, twist in rokenrol, pa še marsikaj vmes
»Lepo je, če na tukajšnjem odru nastopajo gostje od drugod, najlepše pa je, kadar na njem gostimo naše domače ustvarjalce,« je dejala Vladka Planovšek v nedeljo zvečer na koncertu z naslovom Glasbeni vihar. Priredilo ga je Kulturno društvo Nazarje in k sodelovanju privabilo vse, ki se v kraju ukvarjajo z glasbo.
V programu, režirala ga je Nataša Bele, so se druga za drugo zvrstile točke zelo raznovrstne glasbe, od solističnega igranja na kitaro do viharnega rokenrola.
Mladinskemu pevskemu zboru Osnovne šole Nazarje pod vodstvom Katje Gruber In Cerkvenemu pe-vskemuzboru Nazaret, ki ga je vodila Tadeje Cigale.
Za res viharno vzdušje je poleg skupine Black summer poskrbela skupina S.P.A.J.T (na sliki) (foto: Marija Lebar)
Nekateri so bili bolj za klavir solo, drugi za trobilni kvintet ali pa za bobne. Vsak je našel kaj lepega zase, vsi pa so poleg izvajanj učiteljev in učencev Glasbene šole Nazarje z veseljem prisluhnili še
Posebnost je bil nastop Mešanega pevskega zbora KD Nazarje pod vodstvom Tonija Acmana. Zbor je zapel na balkonu, torej obiskovalcem za hrbtom, in tako občinstvu omogočil, da so
»Migice« so zaplesale pravi francoski kankan
(foto: Marija Lebar)
točko spremljali bolj z ušesi kot z očmi. So pa oči zato bolj potrebovali pri zaključni točki koncerta, v kateri so dekleta pod imenom »Migice« zaplesala pravi francoski kankan. Za res viharno vzdušje sta poskrbeli skupini S.P.A.J.T. in Black summer. Posamezne točke je s svojimi humornimi vložki v celoto povezal za to priložnost iz Solčave »uvoženi« Nejc Slapnik.
Težko bi bilo našteti vse nastopajoče, saj jih bilo preko sto, vsi pa so v svoje točke vložili ogromno napora in pozitivne energije. Da
so bili gledalci navdušeni, seje videlo tudi po tem, da jim je večer prehitro minil in se kar niso želeli raziti.
»Ideja seje porodila v upravnem odboru Kulturnega društva Nazarje. O koncertu smo razmišljali že nekaj časa, letos pa je končno stvar dozorela in je prišlo do realizacije projekta, kije bil karobšjren. Hvaležni smo vsem, ki so nam veseli Glasbeni vihar pomagali ude-janiti,« nam je povedala Vladka Planovšek.
Marija Lebar
LJUBNO OB SAVINJI
Pri Jožovcu tudi gledal« z Ljubnega
Skupina ljubiteljev narodnozabavne glasbe z Ljubnega seje pred kratkim udeležila snemanja priljubljene televizijske oddaje Pri Jožovcu z Natalijo. Frgelov Joško iz Primoža pri Ljubnem je zbral kar za cel avtobus veseljakov, ki so si šli v živo ogledat, kako pri Avseniku v Begunjah nastaja oddaja, kije ljubitelji te glasbene zvrsti ob petkih zvečer le malokdaj zamudijo. Zanimivi glasbeni gostje, predvsem pa priljubljena in markantna voditeljica so bili tudi tokrat porok za zanimiv glasbeni večer, na koncu katerega tudi »gasilska« fotografija s prikupno Natalijo ni izostala.
Franjo Atelšek
Za cel avtobus veseljakov z Ljubnega si je prišlo v živo ogledat oddajo Pri Jožovcu z Natalijo
G
■ITH	! FmYÀ	ilTB ijmi1 RTMBmmrHI W		
		1/ Infatuali,	ms) mi vj§ Suni f	Rjur^r/i;
				
NAZARJE
Adventna delavnica
Jelka Rajter Biderje v svojo vrtnarijo v Nazarjah povabila otroke iz različnih krajev Zgornje Savinjske doline in jim pripravila adventno ustvarjalno delavnico. Iz šib, zelenja, storžev, različnih oreščkov in novoletnih bleščic ter dodatkov so ustvarjali različne aranžmaje.
Nastali so čudoviti adventi venčki, ikebane in drugi novoletni aran-
žmaji. Za prijetno razpoloženje je poskrbela pripovedovalka Stanka z zanimivo pravljico o labodu. Po besedah Rajter Bidrove je tovrstna delavnica potekala prvič in bila zelo dobro obiskana. Zaradi velikega zanimanja bodo z delavnicami nadaljevali, verjetno že ob veliki noči prihodnje leto.
Marija Sukalo
Otroci so ob pomoči aranžerk pod vodstvom cvetličarke Jelke Rajter Bider (druga z leve) ustvarjali različne aranžmaje
(foto: Marija Šukalo)
ZA ABONMA IN IZVEN
DOM KULTURE NAZARJE
torek,
26. decembra 2006, ob 19.00 uri
Moderna ženska se je odločila za odgovor JAMSKEMU ČLOVEKU.
Če ji želite prisluhniti in ste radovedni, kaj bo JAMSKEMU ČLOVEKU zabrusila, si oglejte KOLUMBOVO JAJCE.
Komedija z obilo humorja ponuja odgovor na večno vprašanje: zakaj moški ne razumejo žensk in obratno.
VABLJENI!
Predprodaja vstopnic:
Knjižnica Mozirje, Občina Nazarje, Muzej Vrbovec Nazarje, Papirnica Bohač Nazarje, Trafika Ljubno
CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Razstava podprta s pesmijo
Direktorica Centra starejših Francka Voler poskrbi, da so stanovalci deležni tudi družabnih in kulturnih doživetij (foto: EMS)
Gornjegrajski center starejših občanov vse bolj izpolnjuje obljubo lastnikov in vodstva, kije bila izrečena ob otvoritvi, namreč, da želijo tudi tvorno sooblikovati družbeno in še bolj kulturno življenje v Gornjem Gradu.
Da je temu tako, dokazujejo številne kulturne prireditve, ki pritegnejo v enaki meri stanovalce doma kot
zunanje obiskovalce. Pred tednom dni so se z razstavo svojih del skupaj z mentorjem Juretom Repenškom predstavili mladi likovni ustvarjalci z gornjegrajske osnovne šole. Kulturni dogodek so z doživetim petjem dopolnili Mozirski koledniki, za kar so bili deležni iskrenih čestitk stàno-valcev doma.
Savinjčan
Besede o lačnih otrocih in lakota, ki dejansko pesti milijone prebivalcev našega planeta, naj so izrečene še tolikokrat, nimajo na ljudi s polno ritjo nobenega učinka. Brezčutnost je dosegla tako skrajno absurdne razsežnosti, da ne pomišljamo metati polne vrečke mesa po gozdu, če ga že nismo sposobni porabiti ali pravi čas nekomu ponuditi.
Opisani primer seje zgodil v Florjanu nad Gornjim Gradom, vendar ne trdimo, daje meso tamkajšnjega porekla. Škoda, da seje zadeva zgodila med vikendom, ko pristojni inšpektorji menda niso v službi in ni bilo nikogar, ki bi vsaj poskušal izslediti mesnega junaka. Tako je zadeva končala pri pristojnem konjedercu, kar je verjetno skladno s pričakovanji neznanega storilca.
Savinjčan
_____________________________________________________________________y
ESOTECH
ustvarjamo bousi sveT
www.esotech.si Nosilno podjetje www.tpvode.si Slovenskega ekološkega grozda velenje@esotech.si in Tehnološke platforme za vode
Vipotnik Janez s.p. Gotovlje 111 c, 3310 Žalec
DELOVNI CAS:
pon. - pet.: od 8.00 do 19.00,
sob.: od 8.00 do 12.00
Tel.: 03/897 02 44
MESARSKI STROJI IN PRIBOR
Električne mesoreznice, žage za kosti, noži, sekire vakumirni stroji, vrečka za vakumiranje, čreva (naravna, umetna), mreže, začimbe in vezni material.
Telefon:
710-23-30
tpvode
slovenska tehnološka platforma za vode
modno kreativno striženje
barvanje
podaljševanje las
kemično ravnanje las
ličenje
Oglasi, Voščila
enkratno naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garancijo
Prednost več


Financiranje vozil, opreme in nepremičnin
Informacije: 03 899 53 13. 899 53 12
NLB ** Leasing Velenje
d.o.o., Velenje
Slovenska ljudska stranka
ede/r^
nomm
človek QÈ.
Informacije:
BIRT, d. o. o., 03/897 67 40 MOV - TIC Velenje, 03 / 896 18 60
www.velenje.si
SiFlEr
okna in vrata
PVC, ALU-PVC in ALU okna, vhodna, notranja in protivlomna vrata, zimski vrtovi, senčila, fasade

Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03/42 55 800; info@simer.si
P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, Ljubljana tel.: 01/563 34 38; simer.lj@simer.si
P.E. Koper, Ferrarska 17, Koper tel.: 05/630 10 23; simer.kp@simer.si
Ljubija 5,3330 MOZIRJE Tel./fax: 03 583 11 22, 03 839 01 23 031/619-634
e-mail: korosec.rebercnik@siol.net www.turizemkorosec.com P.E. Gornji Grad 041 519 538
APARTMAJI, SAVNE, JACUZZI, SOLARIJI
NOVO: masaža
z vizualno terapijo«
Vsem našim strankam želimo poslovljene I božične
montažne gradnje
V Cetu 2007 želimo vsem občanom in poslovnim partnerjem o6i(o zdravja, sreče, osebnih in posCovnib uspehov.
SPLOSNO MIZARSTVO IN ŽAGARSTVO
JANEZ POTOČNIK
Rečica ob Savinji 57, tel./faks 03/838-80-72, 3332 Rečica ob Savinji
fale^tiv ‘R1‘J[‘T‘L9{ d. o. o. Lo!(e 40
3333 Ljubno 06 Savinji
BAR
VAL de PETRUS
Caffe Mozirje
ih
VSAK VIKEND ZABAVA Z GLASBENIMI GOSTI!
Odpiralni čas: pon. - čet. od 5.30 do 23.00
PET. OD 5.3O DO 1.00, SOB. OD 8.00 DO 1.00 NED. IN PRAZNIKI OD 10.00 DO 23.OO
Zahvafjujemo se Vam za dosedanje zaupanje in sodelovanje in Vam želimo blagoslovljene božične praznike, v novem letu pa obilo zdravja, uspeha in osebne sreče.
ÄOLIKTIV
MIZARSTVA
POTOČNIK
VAROVANCI VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA V PARLAMENTU
Na ogled postavili svoja dela
Varovanci Varstveno delovnega centra Sa-Ša regije v parlamentu s poslanci in svojimi spremljevalci (foto: arhiv VDC)
Prvi decembrski torek so se varovanci Varstveno delovnega centra Sa-Ša regije podali v Ljubljano in si ogledali parlament ter v preddverju postavili na ogled svoje izdelke. Z obiskom v tej ustanovi so želeli okrepiti občutek pripadnosti naši družbi, opozoriti na probleme in težave ljudi s posebnimi potrebami ter seveda na status invalidnih oseb.
Po zatrjevanju vodje mozirskega VDC Vilme Marčinko je bilo to tako za varovance kot delavce centra nepozabno doživetje, saj so kot redki
lahko sedli v poslanske klopi. Glavni vzrok njihovega obiska je bila olvoritev razstave njihovih del, ki potrjuje, da so tudi drugačni enakovredni sestavni del družbe.
V uvodu je obiskovalce nagovoril predsednik Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Stanislav Brenčič, poslanec SLS, ki je izpostavil dan invalidov ter se zahvalil vsem vzgojiteljem in zaposlenim, ki opravljajo humano delo in pomagajo ljudem s posebnimi potrebami s potrpežljivostjo in čutnostjo.
Delo in organiziranost Varstveno delovnega centra Sa-Ša regije z enotami Žalec, Velenje in Mozirje je predstavila direktorica Darja Lesjak. Posebnost otvoritve je bil kulturni program varovancev enote Mozirje in Velenje ter pevcev vokalne skupine Amadeus pod umetniškim vodstvom Mire Kelemen. Sestava zbora predstavlja praktično integracijo varovancev v okolje in je plod dolgoletnega sodelovanja VDC enote Mozirje in okolice. Iz njihovih grl sta čisto posebno zveneli pesmi Slovenec sem in Srce je žalostno. Zbrane so navdušili v tolikšni meri, da so pevci morali zapeti tudi svojo himno.
»Vsega tega tako v finančnem kot organizacijskem smislu seveda ne bi mogli izpeljati brez velikodušnega prispevka poslanca Jakoba Presečnika, zato se mu vsi, tako varovanci kot zaposleni v VDC, prisrčno zahvaljujemo. Presečnik nas je popeljal tudi v prostore njihove poslanske skupine, kjer so bili varovanci deležni pogostitve. Morda je beseda hvala premalo za vsa lepa doživetja tega dne, ki so nam bila omogočena. Tudi za vsa dosedanja številna dobra dela smo Presečniku neizmerno hvaležni,« zatrjuje Vilma Marčinko, kije bila nad organizacijo in protokolom navdušena, saj je vse dogovorjeno v parlamentu držalo kot pribito.
Marija Sukalo
VDC SA-ŠA REGIJE, ENOTA MOZIRJE
Klepet z Miklavžem
Miklavž si je vzel čas za vsakega varovanca mozirskega varstveno delovnega centra (foto: Marija Šukalo)
Na miklavževo so se varovanci mozirskega varstveno delovnega centra in njihovi vzgojitelji podali v Špod center Prodnik, kjer jih je kot že več let zapovrstjo obiskal Miklavž. Prvi decembrski dobrotnik je za vsakega posebej našel čas in z njim poklepetal o napakah in o dobrih delih. Kritiko so sprejeli in v en glas zatrdili, da se bodo popravili in
ga drugo leto dočakali bolj pridni kot letos.
Zaradi tovrstnih obljub so prejeli lepa darila, ki so sejih vsi razveselili. To letos ne bi bilo mogoče brez Občine Mozirje, ki je primaknila sredstva. Za prijetno vzdušje in okusno kosilo sta poskrbela Fanika in Edi Jurjevec.
àttici Renc-Alojzu
za 2. rojstni dan in
Janji
za 8. rojstni dan
Daleč tja v prihodnost se življenja cesta vije. Naj med potovanjem na vaju ves čas sonce sije!
Te za rojstni dan besede sta sprejela in da vajina srečna zvezda ves čas bi žarela!
To so želje vseh, ki vaju imajo neskončno radi!
JVaši àttici äeciitutfc
Orasi mamici m ženi
Veroniki
vse najboljše za rojstni dan.
Vita, Jasna in Zdeni
Marija Šukalo
		RENAULT
		
RAZPRODAJA TESTNIH VOZIL IN RABLJENIH VOZIL Z 0 km
•MEGANE SEDAN prihranek -1.800.000 SIT • LAGUNA GT	-1.700.000 SIT
« CLIO II, CLIO III, KANGOO,...
R.L.S. Levec, d.o.o., Levec 56/c, Petrovče
)CL
Tel. 03/425-45-00
LEVEC www.rsl.si
tl

POSLUŠAJTE MAS - IZVEDELI POSTE VEČ
RADIO GOLD!
Scn/in/ski \za/
www.radiosBldi.si
106,2 Mhz
N0VA FREKVENCA - ST« PRIJATELJI
V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz
GROSISTIČNA PRODAJA PIJAČ telefon 03/83 93 504 505 fax 03/ 83 93 507
Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji www.davidovhram.si
DAVIDOV HRAM
NOVOLETNA PONUDBA 2007
JERUZALEM ORMOŽ	CENA V SIT Z DDV
Chardonnay 0.75 I, suho	694.00
Sivi pinot 0.75 I, suho	759.00
Laški rizling 0.75 I, suho	430.00
Šipon 0.75 I, suho	430.00
PTUJSKA KLET	
Noblesse Zeleni silvanec0.75 I, suho	746.00
Royal red Modri p., Modra Fr. 0.75 I, suho	690.00
RADGONSKE GORICE	
Penina srebrna poi suha 0.75 I	1349.00
Penina zlata pol suha 0.75 I	1699,00
Traminec 0.75 I	1330.00
GORIŠKA SRDA	
Rebula Villa Brici 0.75 I	289.00
Merlot Villa Brici 0.75 I	450.00
VINA KRAS SEŽANA	
Marmorna penina 0,75 I, polsuho	999.00
OSTALI DARILNI PROGRAM	
Whisky Chivas Regal 12 yo 0.70 I	4930.00
Whisky Ballantines 0.70 I, tin box	2999,00
Whisky Ballantines + 2 kozarca 0.70 i	3099.00
Whisky Jack Daniels 0.70 I, tin box	4100.00
Viljamovka Roner + 2 kozarca 0.70 i	4420.00
Jaegermeister 0.70 I, tin box	2645.00
Jaegermeister 0.70 I + 2 kozarca	2415.00
Breskovo vino 0.50 I, Tomažič	1475.00
Dulcis belo 0.75 I, deželno vino	499.00
Dulcis rdeče 0.75 I, Cabernet - Merlot	599.00
RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE
Dve ribi na en mah
Peter Felicijan je prekaljen ribiški maček, član mozirske ribiške bratovščine, ki ima za sabo že kar nekaj ribolovne kilometrine. Tokrat je v Savinji uplenil sulca, dolgega 97 centimetrov, težkega dobrih devet kilogramov.
Kljubzavidanjavrednim podatkom tokratni Felicijanov ulov ni bil njegov največji doslej, saj je pred leti na umetno vabo pretental podobnega sulca, dolgega 102 centimetra.
Poteg, pri katerem seje ribiška palica upognila globoko naprej, se je zgodil 9. decembra malo po 16. uri. Riba seje v svojem mokrem domovanju dobro počutila, zato se je dejstvu, da jo je ribič vlekel na suho, močno upirala. Tokrat neuspešno, saj seje po krajšem boju znašla na produ pri Kaštah v Soteski.
Veselju ob dobrem prijemu je sledilo presenečenje. Ob razprtju močnih čeljusti se je v ustni votlini pokazal rep druge ribe. Torej je bil sulec kljub dejstvu, da je pravkar prebavljal drugo ribo, še vedno tako požrešen, da seje stegnil še po ribičevo vabo. Ob prihodu v ribiški dom v Mozirju so s kleščami skozi sulčeva usta ribiči potegnili popolnoma celega klena, dolgega kar 47 centimetrov. Torej seje zavidanja vreden ulov kar podvojil.
Benjamin Kanjir
Peter Felicijan (drugi z leve) v družbi ribiških prijateljev z ujetim sulcem, ki je v sebi pred ulovom ravno prebavljal klena
(foto: Benjamin Kanjir)
DRUŽENJE MODELARJEV NA ZGORNJIH POBREŽJIH
Otrod navdušeni nad letali
Na Zgornjih Pobrežjih pri Stanku Kopušarju se ob sobotah zbirajo otroci, ki izdelujejo modele letal. Člana modelarske sekcije Društva ljudske tehnike izšmaitnega Paki, Luka Sevčnikar in Jure Verdev, poučujeta, kako se ta sestavljajo v tečaju, ki naj bi obsegal okrog trideset ur.
Sekcija šmarskih modelarjev že vrsto let izvaja začetne in nadaljevalne tečaje sestavljanja navadnih in radijsko vodenih modelov ter skrbi za izobraževanje svojih članov. Skupina enajstih ljubiteljev letal od petega leta do sedmega razreda, med njimi je tudi ena deklica, druži pri Kopušarjevih, kjer ob mentorjih spoznavajo materiale in poskušajo čim bolje narediti svoj
prvi avionček. Tega bodo spomladi tudi preizkusili na mini tekmovanju. Modeli so različni glede na starost sestavljavca.
To je sicerzačetni tečaj, ki ga bodo pozneje nadgradili, seveda pa je to odvisno od zanimanja posameznikov, s sestavljanjem radijsko vodenih letal, ki zahtevajo že starejše in spretnejše modelarje.
Marija Sukalo
Mentor Luka Sevčnikar (drugi z desne) otrokom pomaga pri izdelavi modelov letal (foto: Marija Šukalo)
gostišče GDAD VR50VEC
in bar "ANITA" De čica
Freier GOSTINSTVO, Mitja Felicijan a.p.
Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje tel. 58-32-800
Svojim cenjenim obiskovalcem želimo vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno v letu 2007!

Gašperju
Minilo je že 13 let, odkar prijokal si na svet. Veliko zdravja, sreče in veselja ter veliko potrpljenja.
Ti želijo: Špela, Klemen, Vid, Tadej, Luka, Boštjan, Nina in Tajda
JVašf ànitef ätmtftn&r
18.12. bo praznoval drugi rojstni dan
Benjamin Mliner
z Ljubnega ob Savinji.
Ti naš mali navihanec boš kmalu prainoval svoj drugi rojstni dan. V tebi je veliko igrivosti, smeha, energije in otroškega veselja. Želimo t), da bi ostal tak, kakršen si in da bi bil vedno naš sonček, ki nas greje.
Mami, ati in ostali sorodniki.
3000 Celje, Lava 7b, Slove\W, tel.: +386(0)3/545-26-66 ^ßsm: +386(0)41/617-878 Kweib; www.grafika-gracer.si Wmail: grafikagracer^gol.m
Uvoznik kotlov Fröling
Kotli na lesno biomaso
Oprema za daljinsko ogrevanje
Servis in montaža
Izdelava in prodaja lesnih sekancev
BIOMASA1
RO K SVHOnni.NIK
Biomasa d. o. o.
Krnica 52,3334 Luče ob Savinji
tel.: 03 838 40 86 fax.: 03 838 40 87 gsm: 041383 383
BIOMASA - TOPLOTA IZ LESA
Sodobne Frölingove peči na polena serije FHG Turbo 3000 dosegajo 92 % izkoristek in zadostujejo najstrožjim predpisanim zahtevam za minimalno količino emisij v dimnih plinih. Za uporabnika pa je seveda najpomembnejše to, da omogočajo kurjenje s poleni dolžine 0,5 m, prostornina prostora za nalaganje polen je 140 oz. 280 litrov. To pa v večjem delu leta zadošča za eno nalaganje polen na dan. Zasnova delovanja kotla FHG Turbo 3000 omogoča popolno izgorevanje lesa tudi pri nižjih obremenitvah.
V zgornjem delu kurišča, ki služi kot prostor za nalaganje polen, les gori in hkrati nastaja lesni plin. Pod tem primarnim zgorevalnim prostorom imamo patentirano vrtinčasto zgorevalno komoro, kije obložena z debelim šamotom. V tem delu se lesni plini nadzorovano mešajo z zunanjim, ogretim zrakom, se vrtinčijo in popolnoma zgorijo.
S tem in v kombinaciji z vgrajeno lambda sondo se zaradi popolnega izgorevanja pri visokih temperaturah zniža nivo škodljivih snovi v dimu, smole se ne nabirajo, izkoristek toplotne energije polen pa se poveča. V predelu šamota tako nastajajo izredno visoke temperature (tudi preko 1000 °C), ki potem potujejo skozi toplotni izmenjevalec, kjer se dimni plini ohladijo. Sesalni ventilator v dimniku skrbi za pospešitev oz. nadomestilo naravne vleke dimnika. Prisilni vlek tako omogoča enostavno kurjenje tudi pri mrzlem dimniku, poleg tega pa stabilizira izgorevanje v času trajanja ognja. Kotel FHG Turbo 3000 odlikuje tudi edinstveni sistem modularne mikroprocesorske regulacije
Lambdatronic S 3100, ki omogoča nadzorovanje in upravljanje celotnega delovanja preko ene same regulacije, samodejno prilagajanje na različna goriva, trajno izboljšanje izgorevanja s pomočjo lambda sonde, nastavljive temperature dimnih plinov in še in še. S to regulacijo krmilimo tudi akumulator toplote, v katerega se shranjujejo presežki energije, porabljajo pa se takrat, koje kotel v stanju mirovanja. Rezultattakšnega sistema je nizka poraba lesa, majhne količine pepela, enostavno kurjenje, tedensko čiščenje in nalaganje enkrat na dan. Kurjenje na polena tako postane izredno udobno, varčno in ekološko neoporečno.
Na vsa vprašanja se lahko obrnete na nas in z veseljem vam bomo svetovali
Jernej Prodnik
NEPREMIČNINE
Moč in nemoč nepremičninskega posrednika
BISERKA POVŠETAŠIĆ,
nepremičninska posrednica z licenco
V	zadnjem prispevku v nepremičninski rubriki bom zvami delila še tri kratke zgodbice, ki vam lahko povedo, kje se skriva moč in kje tiči nemoč nepremičninskega posrednika.
PRODAJA STANOVANJA POD HIPOTEKO
Ja, mogoče je prodati tudi stanovanje, kije obremenjeno s hipoteko. Lahko se celo pokaže, da je stanovanje obremenjeno z dvema hipotekama, vendar le po zemljiškoknjižnem izpisku. Prodajalec zagotavlja, daje eno hipotekarno posojilo že poplačal, toda prava »resnica« v našem primeru tiči v zemljiškoknjižnem izpisku, ki še vedno kaže dve hipotekarni posojili na nepremičnini, ki je predmet prodaje.
V	tem primeru stečejo pogovori z
banko upnico in ob poštenem ravnanju prodajalca ter profesionalni drži banke lahko izbrisno pobot-nico za že poplačano posojilo agencija kot posrednik kupca prejme celo v dveh dneh. Obstoječe hipotekarno posojilo je najboljše in najcenejše poplačati s kupnino, si pred tem pri banki zagotoviti bodisi Izjavo o izdaji izbrisne pobotnice ali pa njeno deponiranje pri notarju.
Torej, ko boste svojo kupnino nakazali kar banki kot upnici, morate imeti v rokah jamstvo, da boste prejeli izbrisno pobotnico in »počistili« stanje v zemljiški knjigi tako, da bo vaša kupljena nepremičnina tudi po zemljiško-knjižnem stanju dejansko neobremenjena. Nikar ne kupujte s hipoteko obremenjenih nepremičnin brez agencij in odvetnikov!
POMEN PREDPOGODBE
V agencijah v primeru are, ki je vselej dokaz utrditve pogodbenega razmerja, pripravimo predpogodbo, v kateri se točno opredelijo sank-
cije ob neizpolnjevanju obveznosti kupca in prodajalca in se zapiše tudi rok podpisa glavne pogodbe. Predpogodba lahko pride zelo prav tudi takrat, ko najdete nepremičnino, ki vam je zelo všeč, in se s prodajalcem dogovorite za prodajno ceno.
Toda problem nastopi, ker se je prodajalec pred kratkim odločil za parcelacijo zemljišča, na katerem je tudi hišica z delom parcele, ki bi jo radi kupili. V tem primeru se da posel zakoličiti tako, da prodajalec pridobiti elaborat geodetskega podjetja o novem stanju razmejitve in razdelitve parcel, ter na podlagi tega dokumenta v sodelovanju z agencijskim odvetnikom pripravite predpogodbo in si s plačilom are zagotovite končen nakup. Sklenitev pogodbe in plačilo kupnine v celoti ter prenos lastništva na kupca bo mogoče izpeljati šele po tem, ko bo parcelacija povsem končana...
Nikoli ne dajajte are iz rok na podlagi na roke napisanega papirčka ali, bog ne daj, kar po ustnem dogovoru.
MOČ IN NEMOČ AGENTA
Kljub zajetni preštudirani literaturi in opravljeni licenci se kot agent pogosto znajdeš v situaciji, ko postanejasno, daje 90% izpeljave posla odvisno od sreče in drugih dejavnikov, le majhen odstotek pa od tvojega znanja in izkušenj. Takšne situacije najpogosteje zakuhajo muhasti prodajalci nepremičnin, ki po dogovorjeni najnižji sprejemljivi ceni kupcu, ki ga pripeljete z aro, naposled rečejo: »Veste, danes vam ne bi prodal za 21 milijonov tolarjev, mogoče jutri.« Pri tem prisegajo na to, da bodo še vztrajali pri postavljeni ceni, ki je glede na tržne razmere absolutno nesprejemljiva. Tega se lahko konec koncev zavedajo tudi sami, saj po njej stanovanja že pred sodelovanjem z agencijo, ki jim je glede cene nalila čistega vina, nepremičnine niso prodali leto in pol. ,
Veliko poštenih nepremičninskih odločitev v letu 2007 Vam želim!
PRVI KITAJSKI AVTOMOBIL NA POTI V EVROPO
Kitajci po sledeh Japoncev in Korejcev
Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bo kitajski zmaj pojavil v Evropi tudi v obliki avtomobila. Evropejci že imamo nekaj izkušenj s prihodom Korejcev in še prej Japoncev, oboji pa so se sprva pojavili s cenenimi vozili slabše kakovosti in nezanesljivimi voznimi lastnostmi, kasneje pa so počasi napredovali in dosegli nivo Evropejcev. Sedaj so na potezi Kitajci.
Pred dnevi so zaprli vrata pekinškega salona avtomobilov, na katerem so Evropejci skušali prikazali vso svojo moč in kvaliteto. Tam pa so seveda bili tudi Kitajci. Brilliance se imenuje kitajski proizvajalec avtomobilov, ki skrbi za tamkajšnjo proizvodnjo BMW-jev, ravno ta Brilliance pa sedaj prihaja v Evropo z modelom BS6 2,4, ki s svojo dolžino 4.762 mm vstopa v višji srednji razred. Izhodiščna cena naj bi bila 23 tisoč evrov, kar niti ni tako poceni, je pa res, da si pri modelu BS6 težko zamislimo še kaj več dodatne opreme.
Nemški avtomobilski novinarji so na hitro že opravili primerjavo s VW passatomi in kio magentis. Rezultat je bil pričakovan, saj »morajo« ščititi domače znamke, kljub temu pa preletimo nekaj osnovnih dejstev. Passat je z enako opremo za več kot 6.000 evrov dražji. Brilliance v osnovi ne
ponuja dodatka ESP in ima samo dve zračni vreči. Na »crash testu« je dobil samo dve zvezdici. Zunanjost je odlično lakirana (saj lakirajo tudi BMW-je), zunanji izgled pa je delo italijanskega mojstra Giugara.
Notranjost je »plastična« in slabo izdelana, je pa vse na svojem mes-
tu. Hrupnost je znosna do 130 km/ h, pri višji hitrosti postane brilliance BS6 zoprno glasen. Vodljivost in vzmetenje sta na nivoju avtomobilov iz devetdesetih let, klima naprava pa pozna samo vroče in mrzlo. Delovanje brisalcev oznanja stari »klik-klak«, zapiranje stekel nima nikakršnih varnostnih omejitev za primer, če pride vmes prst ali otroška glava.
Motorje nekoliko zastareli Mit-subishijev štirivaljnik, ki iz 2,4 litra prostornine razvije 130 KM in porabi relativno veliko - na testu 11,4 litra na sto kilometrov. O kakšnem dizlu ni govora. Skratka, Kitajce čaka enaka pot, kot so jo morali pred njimi prehoditi Japonci in Korejci: delo in delo in delo ... No, pa tudi ceno bodo morali korigirati, kajti danes Evropejci nismo več pripravljeni kupovati vsega, kar nam pripeljejo čez lužo.
Igor Pečnik
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
Ugotavljanje površin zemljišč
MARKO ARNIČ
revirni gozdar v krajevni enoti Gornji Grad, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje
Ugotavljanje površin s pomočjo aeroposnetkov in računalnika uspešno nadomešča zamudno ugotavljanje površin na terenu. Ker pa vsega ni mogoče izmeriti
Merilo	1 cm na karti je v naravi m	1 crn^ na karti je v naravi ha
1:1000	10	0,01
1:2880	28,8	0,083
1:5000	50	0,25
1:10000	100	1,00
Preračunavanje poševno merjenih dolžin v vodoravne
na ta način, je zlasti pri izmeri opravljenih gojitvenih del v gozdovih še vedno v uporabi izmera površin na terenu. Izmera površin je pomembna, ker je osnova izplačilom državnih spodbud za opravljena dela lastnikom gozdov,
enako je tudi pri kmetijskih subvencijah. Pri ugotavljanju površin tako na karti kot na terenu je potrebno vedeti:
BRANJE KARTOGRAFSKIH MERIL
Vsi lastniki gozdov imajo doma različne posestne in zemljiške karte. Te so narisane v različnih merilih. Da bi znali prenesti razdalje iz karte na teren oziroma iz terena na karto, si oglejmo ključ za branje najpogostejših meril:
Ravninskih predelov je pri nas zelo malo. Zlasti gozdovi so odrinjeni na bolj strma zemljišča. Ko pa ugotavljamo površino zemljišča, jo vedno preračunamo na vodoravno površino. Celoten sistem državnih izplačil lastnikom kmetijskih površin in gozdov upošteva vodoravne površine. V kolikor bi upoštevali poševne razdalje, bi bile površine naših kmetij na najbolj strmih terenih tudi do 30 % večje, običajno pa razlike niso tako velike. Dejstvo je, da na nag-
njenem terenu, kjer je razdalja
K-
PIROTEHNIKA
DIANA d.o.o..
Obrtniška ulica 8, NAZARJE, tel.: 58 33 626 www.ptpdianQ.si
VSE KAR UPAS. NAJ SE TI IZPOLNI. VSE KAR IŠČEŠ. N Al SE TI ODKRIJE. VSE KAR V SRCU ČUTIŠ. NAJ SE TI V OSEBNO SREČO ZLIJE!
^4
Ù
SREČNO IN USPESNO
LETO 2007!

Kinološko društvo Zgornjesavinjske doline
večja, ne more rasti nič več dreves kot na ravnem terenu. Oglejmo si primer:
Ta prispevek je bil napisan v želji, da bi lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov bolje razumeli, zakaj so v
%	stopinje	faktor
1	0,34	1,0000
10	5,34	0,9950
20	11,19	0,9806
40	21,48	0,9285
80	38,40	0,7809
100	45,00	0,7071
Na ravnem terenu na razdalji 50 m raste 7 dreves. Na poševnem terenu, kjer je razdalja 69 m, pa kljub večji razdalji ne more rasti nič več dreves kot 7, saj rastejo drevesa ne glede na nagib večinoma navpično.
Za preračunavanje poševno merjenih dolžin v vodoravne obstajajo določeni faktorji, v stopinjah oziroma v procentih naklona.
Poševna razdalja dveh točk na zemljišču s padcem 40 % oziroma 21,48° je bila izmerjena 90,52 m. Če jo želimo preračunati v vodoravno razdaljo, jo pomnožimo s faktorjem 0,9285 in dobimo razdaljo 84,04 m.
mnogih primerih izmerjene površine manjše, kot so na pogled, in da bi ti podatki komu prišli prav tudi v praksi.
Trgovina in papirnica Bohač
Iztok Vim ačič s. p.. Zaijkeeka (j. Nazahji:
Tel. št. 583 28 06
V POSLOVM»riIGI V MOZIRJU Tel.: 583 36 60
. Velika izbira * " pirotehničnihsredstev
f Obiščete.nas \aMna/ tl 'l*\ *	»
—Maziiju - v poslovni stavbic Podrožniku ' (Mponedejjka đo petka od 8. do 18. ure //n' |.\\vto òb sobotah od 8. do 12. ure.
-	poslovna in osebna darila
-	rokovniki in koledarji
-	šolski in pisarniški program
V Nazarjah nas lahko obiščite od ponedeljka do petka od 8. do 12. In od 14. do 17. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure.
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2007!
SREČANJE OSNOVNOŠOLSKIH LITERATOV
Edinstvena Besedičita
V osnovni šoli na Ljubnem ob Savinji je pod organizacijsko taktirko vodje mozirske območne enote javnega sklada za kulturne dejavnosti Ivane Žvi-pelj potekalo že tretje srečanje mladih pesnikov in pisateljev iz zgomjesav-injskih osnovnih šol. Prireditev ima poleg tekmovalnega značaja predvsem poslanstvo vzpodbujati mlade k pisani besedi v lepem materinem jeziku.
Mladi ustvarjalci in poustvarjalci pisane besede so porok, da bo slovensko kulturno izročilo živelo tudi v prihodnjih rodovih
(foto: EMS)
Mladi literarni ustvarjalci so se predstavili s poezijo oziroma prozo drugih avtorjev, v nadaljevanju so pred poslušalce razgrnili lastna dela, za zaključek pa je stekel pogovor med mladimi kulturniki. V prvi kategoriji sta bili najboljši Nina Dajčar iz OŠ Mozirje (proza) in Eva Podpečan iz OŠ Ljubno (poezija). V kategoriji, v kateri je tričlanska komisija ocenjevala interpretacijo, seje najbolje izkazala Doroteja Bolko, prav tako z ljubenske osnovne šole, v tretji kategoriji (debatna krogla) je žirija namenila zmago Zali Štiglic iz OŠ Rečica ob Savinji. Absolutni zmagovalec pa je postal Damjan Šister iz mozirske osnovne šole.
Po besedah Ivane Žvipelj je kvalitetni nivo prireditve vsako leto višji, kar pomeni, da bi srečanje lahko v kratkem preraslo zgornjesavin-
jske okvirje, vse do republiškega nivoja. Nenazadnje, je Besedičica, kot se prireditev posrečeno imenuje, osnovnošolskih literatov edinstvena v slovenskem prostoru in kot taka vredna vse pozornosti, zaradi prireditve same in še bolj zaradi kvalitetne vsebine. Letošnje srečanje je bilo posvečeno rojstnemu dnevu pesnika Franceta Prešerna.
Savinjčan
OSNOVNA ŠOLA NAZARJE
Na tleh papir leži in drugih sto reči na zidu pa sameva košek za smeti.
Tako poje pesmica, ki si jo prepevamo učenci 2. in 3. razreda OŠ Nazarje. Pa ne zato, ker bi bilo res, pač pa zato, ker o odpadkih, njihovem shranjevanju in ponovni uporabi zelo veliko vemo. V svoje goste smo namreč povabili predstavnika podjetja PUP Sauberma-cher, da bi nam odgovoril na nekaj vprašanj.
Gospod Rodič se je prijazno odzval našemu vabilu in s sabo pripeljal velike posode za ločeno zbiranje odpadkov. Podrobno nam je predstavil postopke ločenega zbiranja in ugotovili smo, da to ni prav nič težko. Tudi sami smo odpadke ločili in jih odvrgli v ustrezne posode. Pred šolo nas je čakalo smetarsko vozilo. Z zanimanjem smo opazovali, kako naši odpadki izginjajo v notranjost. Seznanili smo se z delom delavcev, ki skrbijo za naše okolje ter ugotovili, daje delo težko in naporno.
Sklenili smo, da lahko tudi sami nekaj storimo za naše okolje. V de-
lavnicah smo pobarvali posode ter jih namenili ločenemu zbiranju odpadkov v razredu. Iz odpadne škatle smo izdelali igračo požeruha ter tekmovali v metanju papirnatih kroglic, iz stare nogavice pa smo izdelali lutko. Predvsem pa smo ugotavljali, da pri delu nastajajo odpadki, za katere je potrebno poskrbeti.
Sodelovali bomo tudi v akciji zbiranja izrabljenih tonerjev in kartuš ter starega papirja.
Naslednji dan smo si v kraju ogledali še zbiralnice, kamor lahko odnašamo ločeno zbrane odpadke. Z veliko vnemo smo očistili tudi okolico šole ter si obljubili, da mi prav zares ne bomo več odmetavali smeti. Verjamemo, da lahko z majhnimi rokami, majhnimi dejanji in z velikim srcem prispevamo k ohranitvi našega okolja. Veseli bomo, če nas boste pri naši usmeritvi podprli tudi odrasli.
Učenci 2. in 3. razreda OŠ Nazarje z učiteljicama
Kam že spada časopis? Med papir, seveda!
SPREJEM LUČI MIRU IZ BETLEHEMA
Razprodaja miru
Luč miru iz Betlehema je tradicionalna decembrska akcija, ki nosi v sebi sporočilo miru, medsebojne povezanosti, strpnosti in sodelovanja med ljudmi. Ta plamen iz Betlehema prihaja letos med nas že šestnajsto leto zapored.
V slovenske domove ga vsako leto ponesejo člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in
skavtov, Zveze tabornikov Slovenije, Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, Slovenske zamejske skavtske organizacije in Mladinski ceh. V Mozirju bo sprejem Luči miru v nedeljo, 17. decembra, ob 10. uri pri redni maši.
Letošnje geslo je Razprodaja miru. Poudariti želi dvojnost prazničnega časa, ko se lahko zelo hitro omejimo samo na zunanje
praznovanje, pozabimo pa na pravi pomen praznikov in najlepše darilo, ki ga lahko podarimo drugim in samemu sebi: mir. Na nas je, da ga širimo naprej. In več kot ga daš, več ga imaš.
Namen akcije ni samo polepšati praznike, ampak z njenim izkupičkom tudi pomagati ljudem v stiski. Mozirski skavti vsako leto izberejo nevladno organizacijo oziroma skupnost ljudi, kije v danem tre-
nutku zelo potrebna pomoči. Letos so izbrali več naslovnikov, ki jim želijo pomagati z zelo konkretnimi darovi, ki si jih sami ne morejo privoščiti.
Skavti vabijo, da se jim pridružite in o akciji poročate, da bodo lahko čim bolje izpolnili svoje poslanstvo in bo na božični večer Luč miru iz Betlehema gorela v čim več družinah in prinašala mir.
Barbara Simonič
Primož Piki (foto: Franjo Pukart)
Med krajšim premorom, ko sta odpadli tekmi svetovnega pokala v češkem Harrahovu, smo izkoristili priložnost in se pogovorili s trenutno najboljšim slovenskim smučarjem skakalcem, Primožem Piklom z Ljubnega ob Savinji. 42 osvojenih točk na prvih treh tekmah svetovnega pokala v Skandinaviji je njegov daleč največji uspeh v karieri in dobra popotnica za nadaljevanje sezone, kjer bo v ospredju prestižna novoletna turneja in svetovno prvenstvo na Japonskem.
-	Primož, najprej iskrene čestitke za uspešen začetek sezone. Že v poletnem pripravljalnem ciklusu priprav si kazal zelo stabilno in dobro formo, da pa bo tvoj začetek v svetovnem pokalu tako uspešen, najbrž tudi sam nisi pričakoval?
Hvala za čestitke. Vsekakor nisem pričakoval tako uspešnega začetka, čeprav sem na zadnjih pripravljalnih tekmah v Lillehammerju vendarle čutil, da mi gre dobro. Prva tekma v Kussamu je bila sicer čista loterija, toda jaz sem kljub slabim pogojem skočil solidno in si za razliko od mojih reprezentančnih kolegov priskakal pomembne točke.
-	Kakšno je vzdušje v ekipi sedaj, ko tvojim veliko bolj znanim in medijsko izpostavljenim kolegom ne gre vse po načrtih in si sedaj
PRIMOŽ PIKL, REPREZENTANT SLOVENIJE V SMUČARSKIH SKOKIH
»Svetovno prvenstvo je vsekakor moj cilj
sezone«
ti, na presenečenje mnogih, prvi slovenski mož pri skakalcih?
Vzdušje je dobro, se mi zdi da boljše, kot je bilo pri prejšnjem trenerju. Zdajšnji trener Bajc je gotovo zadovoljen z mojimi nastopi, vendar so za nami šele tri tekme in tudi ostali fantje bodo kmalu pravi. Peterka še vedno čuti posledice poškodbe, Benkovič se počasi vrača iz hude krize, Kranjec in Damjan pa skačeta iz tekme v tekmo bolje in samo vprašanje časa je, kdaj bosta ponovno v ospredju.
-	Imam občutek, da si v pripravah na začetni ciklus svetovnega pokala ogromno naredil na psihični stabilnosti, saj si na »rampi«, vsaj na pogled, veliko bolj miren in samozavesten. To nenazadnje kažejo tudi tvoji nastopi, predvsem skakanje v slabih razmerah.
Tekma v Kussamu kljub neregularnim razmeram ni bila realna primerjava moje pripravljenosti, saj to napravo dobro poznam in sem tu vedno dobro skakal. Ste pa pravilno opazili, da sem res izboljšal svojo psihično pripravo. Za njo v novi sezoni skrbi priznani psiholog Tušek iz fakultete za šport in njegovo delo že kaže uspehe. Že to, da sedaj opravim dva solidna skoka na tekmi, oziroma je drugi celo boljši kot prvi, je zagotovo pri meni nekaj novega. Se pa ne poslužujem hipnotizerskih metod mojih reprezentančnih kolegov, ki jih strokovnjaki opravljajo na Bledu.
-	Kako se razumeš s svojim trenerjem, bivšim vrhunskim finskim asom Ari Pekka Nikkolo in kakšno je sodelovanje z glavnim trenerjem Bajcem?
Ari je vsekakor eden boljših trenerjev, s katerimi sem sodeloval. Njegov program in način treninga temelji predvsem na gibalni tehniki, ki mi zelo ustreza in mi je tako rekoč pisana na kožo. Kot človek pa je zelo preprost, dostopen in pravi strokovnjak. Z glavnim trenerjem Bajcem pa kaj dosti še nisem sodeloval. V bistvu le v poletnem Grand Prixu in na prvih treh tekmah svetovnega pokala. Toliko pa sem ga vendarle spoznal, da lahko rečem, da se zavzema za vse enako, ne glede, od kod prihajamo in strmi k uspehu vsakega posameznika.
-	Se pravi, da je njegov način dela dober, kljub temu pa mu s Slovenci, vsaj zaenkrat, ne uspeva tisto, kar je pred leti naredil z Japonci in seveda lani z zmagovalcem svetovnega pokala Jando?
Uspehi vsekakor ne pridejo čez noč. Janda je razred zase in je bil zelo dober že takrat, ko ga je Vasja prevzel. Celotna naša reprezentanca je bila ob njegovem prihodu v veliki krizi in to je čisto nekaj drugega. Tudi z reprezentanco Japonske je sistematsko delal, če se ne motim, kar osem let in prepričan sem, da bo uspešen tudi pri nas.
-	Zakaj si še vedno »B« reprezentant?
Status reprezentanta se opravi po končani
ali v začetku nove sezone. Nikkola je ob svojem prihodu prevzel »B« reprezentanco in ker mi njegov program zelo ustreza, sem ostal pri njem. Zakaj bi nekaj spreminjal, če ti gre, zato se še vsaj zaenkrat ne obremenjujem z »A« ekipo.
-	Boš skakal samo prvo periodo svetovnega pokala in ali so nastopi v nadaljevanju pogojeni z rezultati?
Glede na rezultate bi moral nadaljevati z nastopi v svetovnem pokalu, pa tudi novoletna turneja naj ne bi bila vprašljiva. Kvoto točk imam zagotovljeno za celotno sezono, bo pa vse odvisno od forme vdanem trenutku. Upam na najboljše.
-	Kaj vas čaka v nadaljevanju svetovnega pokala?
Naslednja postaja svetovnega pokala je švicarski Engelberg ta vikend, seveda, če bo dovolj snega, nato pa novoletna turneja z začetkom v Obersdorfu. Po rezultatih sem si jo tokrat zaslužil in upam, da bom zraven.
-	Te bomo videli na svetovnem prvenstvu meseca februarja na Japonskem ali bo spet v ospredju »kuhinja«, ki te je iz ekipe nepošteno oddaljila že za olimpijske igre?
Svetovno prvenstvo je vsekakor moj cilj sezone. Do tja pa sta še dva dolga meseca in lahko se še marsikaj spremeni. Upajmo na najboljše.
-	Imaš ob odhodu na naslednje prizorišče svetovnega pokala kakšno sporočilo za svoje sponzorje in navijače?
Vsekakor se moram še enkrat zahvaliti svojemu generalnemu sponzorju BTC Ljubljana in BSH Hišnim aparatom Nazarje za finančno in drugo pomoč, hvala pa tudi vsem, ki stiskate pesti zame. Upam, da se vam bom znal oddolžiti z dobrimi rezultati, ker pa se bliža čas praznikov, želim vsem skupaj obilo sreče in zdravja v letu 2007.
Franjo Pukart
2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 9. KROG
»Graščaki« z zmago
Končan je jesenski del 2. slovenske futsal lige - vzhod, kjer je nazorska ekipa zasedla drugo mesto, tik za ormoškim Tomažem. Groba ocena odigranih devetih krogov je za »graščake« več kot odlična na gostovanjih, ko nasprotnikom niso oddali niti točke, so si pa privoščili dva presenetljiva spodrsljaja doma, karjim je vsekakor preprečilo jesenski naslov. Seveda pa sta dve točki zaostanka nadomestljivi v spomladanskem ciklusu prvenslva, ko bodo v igri za napredovanje v prvo ligo z vzhoda sedaj kar tri ekipe, poleg omenjenih dveh še Bioterme iz Male Nedelje.
Zadnjo tekmo so varovanci trenerja Uršnika odigrali v Benediktu, kjer so imeli kar težko delo z motiviranimi igralci Cerkvenjaka. Če so v prvem polčasu povsem kontrolirali
položaj na terenu in odigrali eno boljših partij, to ne moremo reči za drugi del, saj so na koncu, ob hudem pritisku gostiteljev le s težavo zadržali minimalno prednost.
Toda zmagi se ne gleda v zobe, pomemben je nov komplet točk in majhen zaostanek za vodilnim Tomažem, ki se lahko ob dobri pripravi med novoletnim premorom v nadaljevanju spomladanskega dela kar kmalu izniči. Za razliko od prejšnjih let je ekipa KMN Nazarje Glin na visokem mestu razpredelnice fair playa z enim rdečim in samo sedmimi rumenimi kartoni, v svojih vrstah pa ima tudi najučinkovitejšega strelca. To pa je kdo drug kot kapetan Blaž Metulj, kije od 51 golov svoje ekipe zadel kar 25-krat.
Franjo Pukart
zaključili jesenski del
KMN Cerkvenjak Gos. Anton : KMN Nazarje Glin 4:5 (1:3)
Benedikt. Športna dvorana. Gledalcev 80. Sodnika: Nenad Smajila in Ismet Brčaninovič. Delegat: Boris Zagoršek.
Strelci: 0:1 J. Šemenc (10), 0:2 Metulj (11), 0:3 Halilovič (17), 1:3 Krampelj (18), 2:3 Žmavc (24), 2:4 Brinjovc (26), 3:4 Mlinarič (29), 3:5 Matič (37), 4:5 Krampelj (39).
Rumeni karton: Horvat in Firbas (Cerkvenjak G. Anton).
Igralec tekme: Blaž Metulj (Nazarje Glin).
Rezultati 9. kroga: Cerkvenjak G. Anton : Nazarje Glin 4:5, Slovenske gorice : Bioterme 4:8, Marinci : Martinišče 3:1, Miklavž : Benedikt 3:9, prosta ekipa - Tomaž.
Lestvica po jesenskem delu: 1. Tomaž 20,2. Nazarje Glin 18,3. Bioterme 18,4. Slovenske Gorice 13,5. Marinci 13,6. Martinišče 8,7. Benedikt 7,8. Cerkvenjak 5,9. Miklavž 1.
Strelci - skupni seštevek: 1. Blaž Metulj (Nazarje Glin) 25,2. Ervin Mori (Miklavž) 17,3. Aleš Lasič (Slovenske gorice) 15...
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Po prvem delu sezone Nazarčani s štirimi zmagami
v prvi četrtini povsem deklasirali goste. V nadaljevanju so igralci iz Prebolda zaigrali nekoliko boljše, a so Nazarčani držali vse niti vsvojih rokah. V drugem polčasu smo videli isto sliko kot v prvih dvajsetih minutah. Pri domačinih so dobili priložnost prav vsi igralci in jo dobro izkoristili. Vodončnik se je ponovno izkazal, sajje zadel karsedem trojk,omeniti pa velja tudi Jeviča in Gelba, ki sta prikazala svojo najboljšo predstavo doslej. Gledalci so končno dočakali prvo letošnjo stotico, ki jo je dosegel Gelb s prostim metom. Tekma se je tako končala z veliko razliko v korist Nazarčanov, kar je lahko tudi povod za boljši drugi del sezone. Ponovno so dokazali, da so v svoji dvorani praktično nepremagljivi.
Rok Tkavc
KK Nazarje : KK Prebold 114:75 (29:11, 29:26, 28:20, 28:18)
Nazarje: Športna dvorana. Gledalcev: 60. Sodnika: Marjan Gselman (Miklavž) in Dušan Kmetec (Miklavž). Tehnični komisar: Robert Oberla-jt (Maribor).
KK Nazarje: Ilič, Skočič 3 ( 1 -2), I. Zakrajšek 11, Gračner 4, Zadravec 6 (2-2), Vodončnik 27 (0-1), Gelb 17 (3-5), Jevič 17 (5-7), Plaskan 5 (3-4), M. Janko, Valenčak 20 (6-8), M. Zakrajšek 4.
KK Prebold: Vrhovnik 9 (5-9), Kovačič 18 (1-2), Lukan 5, Gobec 33 (9-12), Žerjav 4 (4-6), Ramšak, Skok, Gladek 6 (0-1 ).
Za košarkarji v2. SKL-vzhod je polovica sezone, Nazarčani po devetih krogih zasedajo osmo mesto, a so po točkah izenačeni z ekipami do petega mesta. V zadnjem krogu so v domači športni dvorani visoko premagali Prebold in se oddolžili navijačem za poraza v prejšnjih dveh krogih.
GENERALNI SPONZOR^
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o.
Savinjska cesta 30,
^ 3331 Nazarje________/
Že od samega začetka srečanja se je videlo, da bodo gledalci spremljali tekmo le ene ekipe. Domačini so z dobro obrambo in s hitrimi protinapadi
Rezultati 9. kroga:
Rogaška : Terme Olimia 95:79, Lastovka - Vistra : Tinex Medvode 62:82, Geoplin Slovan ml. : Ruše 43:78, Ilirija : KD Ježica 64:74. Lestvica po 9. krogu:
1. Tinex Medvode 17,2. Rogaška 16,3. KD Ježica 15,4. Terme Olimia 14, 5. Ilirija 13, 6. Geoplin Slovan ml. 13, 7. Lastovka - Vistra 13,8. Nazarje 13,9. Ruše 12,10. Prebold 9.
OPRAVIČILO
Tebi Darinka Budna, se globoko opravičujem za vse neprijetne težave in ponižanja ob koncu najine, lepe petletne ljubezni, zelo mi je žal in te prosim, da mi oprostiš, ker te še zmeraj nisem mogel pozabiti in srčno upam, da če se bodo najine poti spet prepletle v eno, da bo vse drugače.
Z vsem srcem in dušo te prosim, da mi oprostiš, vem da sem bil nesramen, in to bi rad popravil in ti dokazal kako močno te imam rad!
Boštjan Pisanec, Gavce 29/B, Šmartno ob Paki
m
SINTAL'
CELJE
Vaša jrarnost Je naša skrb
Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si
Sporočilo bralcem
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primem institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali.
Na srečanju županov
V zadnji 49. številki Savinjskih novic je objavljen intervju z novim rečiškim županom Vinkom Jerajem.
Bil sem prepričan, da bodo vprašanja in odgovori naravnani v pozitivnem duhu, a žal ni tako, kar je verjetno slaba popotnica novi občini, še posebej pa sodelovanju z ostalimi občinami. Izjava o bruhanju je lahko le plod velike hudobije in prepričan sem, da je ni izrekel Jeraj, ampak so mu jo na jezik položili njegovi politični botri.
Po volitvah sem telefoniral Jeraju, mu čestital k zmagi ter zaželel, da čimprej zagotovi resnično samostojnost Rečice, ter posebej pazi na že pridobljene pravice Rečičanov. Tu sem mislil na samostojnost rečiške šole, kateri so v preteklosti posamezniki zelo nasprotovali.
Ker poznam veliko zadev, še posebej kar zadeva občinski proračun in delitveno bilanco, sem mu tudi ponudil pomoč, če bi želel.
Kot se iz intervjuja vidi, pa očitno že ima svetovalce, politične botre, ki so mu tudi pomagali na županski stol in jim mora sedaj vračati uslugo injih hvaliti.
Govoriti o Jerajevi teroristih? To krilatico so si očitno izmislili tisti, ki o vsem slabo mislijo in so že dosedaj naredili Rečici vse slabo. Tu mislim predvsem Andreja Presečnika, saj vem daje koordinator SLS za našo dolino. SLS je na volitvah podprla Jeraja inje zato Jeraj dolžan usluge.
Presečnik je že leta 2001, ko smo poskušali ustanoviti občino Rečica bil odločno proti temu. Še huje je nasprotoval samostojnosti osnovne šole Rečica v letu 1999, ko je občinski svet občine Mozirje sprejemal odlok o samostojnosti rečiške šole. Ker mu takrat ni uspelo onemogočiti, daje šola na Rečici postala samostojna, bo verjetno sedaj poskušal to doseči preko Jeraja, kajti Presečnik poraza ne pozabi.
Dejstvo je tudi, da so posamezniki iz SLS močno nasprotovali samos-
mu je šlo na bruhanje
tojnosti Rečice tudi ob letošnjem referendumu. Je bil pa predlagatelj kandidature sedanjega župana Jeraja, član SLS, zato lahko upravičeno rečem, da so mnogi, ki so podpirali Jeraja, nasprotniki samostojne občine.
V odboru za ustanovitev občine smo bili aktivni v glavnem trije, in to Milan Cajner, Peter Kolenc in Jože Kramer. Ostali člani se niti niso želeli kaj dosti vključevati v delo. Večina je bila prepričana, da Rečici ne bo uspelo dobiti samostojnosti.
Sej odbora je bilo 11, Jeraj pa se ni udeležil niti polovice in ima očitno sedaj slabo vest.
Kar se tiče o tistem najbolj zaslužnem, to je Jakobu Presečniku, pa je resnica čisto drugačna. Na poslance, posebno na oba naša, Presečnika in Zamernika, smo se večkrat obrnili in vedno sta bila pripravljena poslušati in nas sprejeti in nismo kartako brez veze letali v Ljubljano.
Resje tudi, da na seji Državnega zbora v lanskem decembru Rečica ni bila med predlogi za nove občine, zato smo naprosili oba poslanca, da vložita amandma, kar sta tudi storila. Vendar pa sam amandma ni dovolj, ampakje predlog treba zlobirati s poslanci koalicije in opozicije, če imaš resen namen, da je amandma sprejet. To je Zamernik naredil, Presečnik pa ne. Zato so poslanci Presečnikov predlog zavrnili, Zamernikovega pa sprejeli. To je pač spretnost dobrega politika.
Ker noben amandma SLS ni bil sprejet, so bili poslanci SLS užaljeni, zato so kasneje v paketu zavrnili tudi Rečico. Pri vseh glasovanjih se je poštenega dogovora držala v celoti le stranka NSi. Opozicija pri tem zadnjem glasovanju ni sodelovala, saj so povedali da ne podpirajo takih kravjih kupčij.
To so dejstva, ki so razvidna iz magnetograma seje Državnega zbora z dne 16. 12. 2005 in ne praksa največje vladne stranke, ki je Jerajevi svetovalci tipa Presečnik
ne prenesejo, čeprav se »šlepajo« v sedanji koaliciji in z Jerajevimi besedami mislim, da se tudi v prihodnje ne gre nadejati pretresljivih sprememb pri obnašanju SLS, čeprav vem, da je mnogo članov SLS poštenih.
Ob izglasovani samostojnosti so bile s strani odbora pismeno poslane zahvale Jakobu Presečniku, Mirku Zamerniku, občinskemu svetu Mozirje, Ivanu Suhoveršniku in županji Ljubnega ge. Anki Rakun, kije sodelovala na zborih krajanov Rečice. Na zborih krajanov je povedala o prednostih samostojne občine, kar je zelo pozitivno delovalo za uspeh referenduma.
Torej ni res, da se ne bi nihče zahvalil Jakobu Presečniku, kot trdi Jeraj.
Osnova, da je sploh bil razpisan referendum, pa je bila pozitivno rešena pritožba na Ustavnem sodišču. Pritožbo pa smo pripravili Milan Cajner, Peter Kolenc in Jože Kramer. Za odločitev Ustavnega sodišča in nadaljevanje postopka o osamosvajanju Rečice zato nima Presečnik nobenih zaslug, katere bi mu rad pripisal Jeraj.
Največje zasluge za novo občino
imajo prebivalci Rečice, ki so na referendumu izglasovali samostojnost.
Sem pa resnično šokiran ob Jerajevi izjavi, da mu je šlo na bruhanje na sestanku županov, koje bil mozirski župan še Jože Kramer. Če bi to bilo res, potem ne bi nikoli sprejeli dogovora o delitveni bilanci, saj so zgornjesavinjski županja in župani kultivirani ljudje in tisto o Jerajevem bruhanju je lahko samo proizvod sovražnega govora, ki ga zna podtakniti kak hujskaški novinar. Ne vem tudi, kako bo Jeraj tisto bruhanje razložil ljubenski županji ali nazorskemu županu.
Kar se tiče proračuna 300 milijonov, kije bil predstavljen v elaboratu o ustanovitvi občine, ga očitno Jeraj ni niti pregledal. Izdelan je na osnovi primerljivih sosednjih občin, kjer sem pridobil podatke.
Kljub takemu negativnemu prvemu javnemu nastopu rečiškega župana pa želim, da bi v letu 2007 Jeraj občino Rečica ob Savinji resnično osamosvojil terjo dobro vodil.
Jože Kramer Varpolje 54 Rečica ob Savinji
Bolečim, ki mm v srcu tli, te v življenje več ne obudi.
Slejko prej zabriše vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega ateka, tasta, dedka in pradedka
Avgusta BREZNIKA
iz Luč
(20.8.1921 - 4.12.2006)
Iz srca se želim zahvaliti vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, nam stali ob strani, darovali sveče, cvetje in za svete maše.
Iskrena hvala mojim sodelavkam in sodelavcem iz BSH, še posebno iz oddelka elektromotor.
Posebna zahvala gospodu župniku Gračnerju za opravljeno pogrebno mašo in pogrebni obred. Hvala govornici ge. Valčki, pevcem, gasilcem, praporščakom, pogrebni službi Morana, kolektivu Doma starejših občanov Gornji Grad, ZGS OE Luče in vsem, ki ste ga imeli radi, prišli od blizu in daleč izkazat spoštovanje in ga pospremit na njegovo zadnjo pot. Hvala tudi tistim, ki se iz kakršnega koli vzroka niso mogli udeležiti pogrebnega obreda, pa so se vseeno spomnili nanj.
Sin Mitja z družino
,00*»™ STO«'TVe
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s.p.
c	ŠEMPETER, Starovaška ul. 12_
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Franca ZAMERNIKA
(26.9.1925 - 17.11.2006) z Ljubnega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala pevcem, ki ste ga s petjem pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi dekanu Martinu Pušenjaku za opravljen pogrebni obred, govornici in praporščaku.
Hvala vsem, ki ste se prišli od njega poslovit in ga pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
ČRNA KRONIKA
•	VLOMLJENO V VIKEND
Ljubno ob Savinji: V noči na 5. december je neznani storilec vlomil v vikend v Savini. Razbil je vhodna vrata, iz notranjosti pa odnesel nekaj kosov orodja.
•	ŽIVALSKE ODPADKE V	GOZD
Volog: V gozdu v Vologu, nad zajetjem pitne vode, je lastnik gozda našel pet vreč. V njih so bili živalski odpadki od kolin, zajetje pa s tem ni bilo ogroženo. Vsekakor pa tovrstni odpadki nikakor niso za v gozd.
•	RAZBIL OKNO LOKALA
Spodnja Rečica: Na lokalu v Spodnji Rečici je IO. decembra neznani storilec razbil okensko šipo. Vanj je vrgel kamen, zakaj in kdo, pa policisti še ugotavljajo.
Ni mi bilo namenjeno se starati z njim, toda toposlanstvo, damupomagam v bolezni in sem bilaznjim ob njegovi smrti, to sem izživela dokonča. To je milost zame, kajti na ta način dati ljubezen je nekaj božanskega.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega
Markota - Bogdana PRISLANA
iz Ljubije (4.5.1960 29.11.2006)
V najtežjih trenutkih ste čutili našo bolečino in nam jo pomagali premagovati. Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, sodelavcem in znancem za ustno in pisno izrečena sožalja, tolažilne besede, za darovano cvetje, sveče, sv. maše in vso pomoč.
Posebno zahvalo izrekamo dr. Fiirstovi in sestri Sonji za vsakodnevne obiske, nasvete in pomoč v času njegove bolezni.
Hvala g. župniku Sandiju Korenu za ganljiv pogrebni obred, g. Stropniku za poslovilni govor in pevcem moškega pevskega zbora Mozirje za njemu izbrane z občutkom zapete pesmi.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo poslednjo pot.
Žalujoči: ženajolanda, hčerka Mojca, sin Žan, mama Cvetka, sestra Brigita z družino in brat Roman
Nek zimski dannisi se nitiposlovil.
Odšel si, kot da se boš vrnil. A Božja volja -nam vsem nerazumljiva mnogo solz in prazen dom namjepustila.
Namesto tebe -k nam se je žalost naselila, ki nikdar ne bo minila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija in ata
Jožeta HRIBERŠKA
(1.2.1937 - 4.12.2006)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ter za svete maše. Posebna zahvala vsem sorodnikom, ki ste nam stali ob strani v teh težkih dneh in nam lajšali bolečino.
Zahvala g. župniku Sandiju Korenu za opravljeno pogrebno sv. mašo in praporščakom.
Prav lepa hvala šmihelskim pevcem za tako ubrane pesmi ter govornikoma Robiju Stropniku in Antonu Acmanu za besede slovesa.
Vsem skupaj in vsakemu posebej hvala! Ohranite ga v lepem spominu.
Žalujoči: žena Vida ter hčerki Vidika in Jožica z družinama
Prednosti nove domovine
S približevanjem Slovenije Evropski uniji so se pred leti tudi tujci iz Evrope približali nam in nekateri ostali tu za zmeraj. Eno od njih smo radovedni, kakor smo, povprašali: "Zakaj ste se iz rodne Nizozemske preselili v Slovenijo?"
"Ker se bojim zdravnikov in bolnic, za Slovenijo pa sem slišala, da bolniki tukaj nimajo razloga za strah pred operacijo."
"Dobro ste slišali. Po dveh, treh letih čakanja na operacijo seje boste prav veselili."
Blenda Tavrl
Enkrat ona, drugič ne on
"Zakaj z Natašo nista več skupaj?" vpraša Bočan brata.
"Preprosto, ko se je meni zahotelo seksati, je bila ona preutrujena za to, ko pa sem bil utrujen jaz, se njej ni hotelo."
Ko radoživa radodajka ne da
Rado se razveseli znanke: "Slišim, da si zelo radoživa. Greš tudi z mano?"
"Ne. Če imam rada pokvarjene misli, še ne pomeni, da imam pokvarjeno glavo."
Dodatek h kuhi
Lučanka zaupa kulinarično skrivnost Solčavanki: "Pri kuhanju često uporabim vino."
"Aza omake?"
"Ne, zase."
Hugo Mušnik
Zvečer pa hitro v posteljo
Po najslajšem Oto obleži s Tanjo in se spomni, kako hitro je metala cunje s sebe, preden sta skočila med rjuhe. "Se pa hitro slačiš," pripom-ne. "Komaj sem te dohajal."
"Tega meje navadil moj bivši. Ko ga je prijelo in si me je zahotel, ga ni nič ustavilo, še najmanj pa kakšna draga obleka."
Samo Sprožilec
Začetek težav s problemi
S punco, ki sem jo šele spoznal, sva se kar dobro ujela in imel sem občutek, da lahko peljem stvar naprej. Ob izhodu iz restavracije sem jo prijel pod roko, ona pa mi je rekla: "Si pa prvič na zmenku, kaj?"
"No, skoraj, zakaj?"
"Zaradi enakega plašča si me zamenjal s svojo spremljevalko, ki te zdaj jezno gleda zadaj.”
Mozirjan
SUPER VLADA
Zofija Mazej Kukovič, generalna direktorica Esotecha: »No, draga ministra kaj lahko gospodarsko v prihodnjem letu pričakuje od države?«
Jure Zupan, minister za visoko šolsko, znanostintehnologijo»Najmanj, karvam lahko obljubimo,je zavzemanje za prenos znanosti vpodjetja...«
Gregor Virant, minister za javno upravo: »Temu pa lahko dodamo še zavzemanje za nižje davke, zavzemanje za plačilno disciplino, zavzemanje za zmanjšanje birokracije in zavzemanje za prožnejšo delovno zakonodajo. Super, naša vlada, a ne?«
(NAVDUŠENI ZAVZETEŽI PRESS)
NEVERJETNA PODOBNOST
Franci Kotnik, glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic: »Kako ste se kaj privadili na službovanje na Gorenjskem, g. Lenassi?«
Matjaž Lenassi, direktor Alpine in bivši direktor BSH Hišnih aparatov: »Povsem brez težav. Pravzaprav sem prišel do spoznanja, da med Gorenjci in Savinjčani sploh ni biskene razlike, z izjemo narečja.« (VSI SMO POTOMCI ŠKOTOV PRESS)
POŽREŠNEŽ
Ujeti sulec iz Savinje: »Presneto, tako sem se mučil, da sem ujel in pojedel tegale polmetrskega klena, zdaj pa mi ga ribiči vlečejo iz trebuha, še preden sem ga sploh prebavil!«
(TUDI VELIKE RIBE SO LAHKO PLEN PRESS)
. P* • 'M" IpÄ'/ , :’ * ■ , 1 *						SESTAVIL PEPS	SVETLOBNI POJAV OB NEVIHTAH	PREŽIVNI- NA	SANINEC (KNJIŽ.)	KRATICA ZA ELEKTROKAR- DIOGRAM	SLAVNOST- NI FRANCOSKI PLES	ŠESTI SKLON
						PRISTANIŠČE NA JAPONSKEM OTOKU KJUŠU						
						TLAKOVALEC (STAR.)						
						SLIVI PODOBEN SADEŽ, RENKLODA						
										PETER DAMM BOBNANJE V POZIV ZA POGAJANJE		
PIROTEHNIKA DIANA d.O.O., Obrtniška ulica 8, NAZARJE, tel.: 58 33 626. www.ptpdiana.si						BRITANSKA GLASBENA ZALOŽBA						
						SLOVENSKA AGRONOMKA-MILENA ČLOVEK Z VELIKO GLAVO						
	IZDELEK, KI SE DOBI Z MLETJEM ŽITA	VNEBOVZET- JE, PRIVZET- JE	DRŽAVNA, DRUŽBENA USTANOVA						ONASSISOV VZDEVEK			
			PERJE PRI REPI						KIS (STAR.)			
ODPRTA POSODA ZA OGREVANJE STANOVANJA (TURŠKO)							ČEŠKI ZGODOVINAR- VACLAV ŠVICARSKA SMUČARKA- KARIN					
PREDEL NA POHORJU, ZNAN IZ NOB											STRUPEN ALKALOID V VOLČJI ČEŠNJI	MEHKOST (KNJIŽ., REDKO)
KRAJ V SLAVONIJI								PO SIRU ZNANO NIZOZEMSKO MESTO				
ANTE MAHKOTA			LETNI GOZDNI POSEK					LONDONSKA GALERIJA				
			OKUSNA MORSKA RIBA					AFRIŠKI GRM, DRAŽILNO NASLADILO				
	PRIJAZEN, LAHKOTEN POGOVOR OBER								RAZMNOŽE- VALNA TVORBA	RUDOLF HESS POLJEDE- LEC		t
AMERIŠKA ALI ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA					NEIMENOVA- NA OSEBA	NAPAD, NAVAL UNIČEVALKA ŽELEZA						
POPOTNIK (LAT.)							STOPNJA HITROSTI V GLASBI ALMA KARLIN					
POGANKA								NEMŠKI KIPAR- CONRAT (1480-1550)				
EGIPČANS- KI BOG SONCA				ZEVSOV SIN, SODNIK V GRŠKEM PODZEMLJU				DELUJOČI VULKAN NA SICILIJI				
IME in PRIIMEK:
NASLOV (ulica, kraj):
MINI SLOVARČEK:
TOMEK- Češki zgodovinar- Vaclav SASEBO- pristanišče na Japonskem otoku Kjušu MANGAL- odprta posoda za ogrevanje stanovanja MEIT- Nemški kipar- Conrat (1480-1550) ŠAMADA- bobnanje v poziv za pogajanje
OBVESTILO REŠEVALCEM
Med pravilno rešenimi križankami iz 48. št. Savinjskih novic, ki so prispele na uredništvo, smo izžrebali tri reševalce križank.
1.	nagrado, USB ključ 1GB, prejme Lidija Potočnik, Homec 21, Rečica ob Savinji,
2.	nagrado, Labfec slušalke z mikrofonom, prejme Andrej Šalamon, Ter 71, Ljubno ob Savinji
3.	nagrado, 25 pack DVD-R, prejme Karmen Letnar, Luče 102, Luče Nagrajenci nagrade prevzamejo osebno v trgovini FIO na Savinjski cesti 24 v Mozirju,
do petka, 29. decembra.
Čestitamo!
Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 22. decembra 2006, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA DIANA d.0.0..
Med pravočasno prispelimi, pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali tri nagrade in sicer: bon za pirotehniko v vrednosti 5.000 SIT, 3.000 SIT in 2.000 SIT.
Nagrade vam tokrat podarja Trgovina s pirotehničnimi izdelki Diana iz Nazarij.
Napovednik
•	Sobota (16. december), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma • Nazarje : Ilirija (člani)________
•	Nedelja (17. december), ob 17,00. Mozirski trg
Prihod božička s spremstvom___________________________
•	Torek (19. december), ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Pravljična ura za otroke: Najsvetlejša zvezda_________
•	Sreda (20. december), ob 17.00. Knjižnica Rečica ob Savinji
Pravljična ura za otroke: Božični vranček Rasputin
•	Sreda (20. december), ob 18.00. Gostišče Menina Gornji Grad
Predstavitev knjige Marije Bezovšek
Od sirnice do ajdneka (zbirka receptov Zg. Sav. doline)
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče od 60 - 100 kg za nadaljnjo rejo ali zakol; tel. 570-91-55. Prodam hitrorastočega, 170 kg težkega prašiča, krmljenega z domačo kuhano hrano; gsm 041/ 261-861 ali 838-40-20.
Prodam teden dni starega frizijca; gsm 041/535-938.
Prodam dva prašiča 120 in 140 kg, domača krma; gsm 041/513-594. Prodam 2 breji telici; tel. 041/354-550.
ŽIVALI-KUPIM
Kupim kravo za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 /533-745.
Kupim teden dni stare bikce mesnate pasme po 1.000 sit/kg ter 200 - 400 kg. bika; gsm 031/676-833.
VOZILA - PRODAM
Prodam R5, letnik 96, reg. do jan. 07, cena po dogovoru; gsm 040/247-899.
Prodam opel astra 1.7 tdi, letnik 01, km 92.000, dodatna oprema; gsm 041/783-494.
Prodam peogeot boxer, I. 99, bele barve, lepo ohranjen; gsm 041/465-744.
Prodam škodo felicia, 11 let, cena po dogovoru; gsm 031/793-430. Prodam golf III. diezel 1.9, letnik 97, ohranjen, cena po dog.; gsm 031/ 460-481.
DRUGO - PRODAM
Prodam suha drva, meterska, leskova, brezova in bukova; gsm 031/651-641.
Prodam novo diaton. harmoniko, dobra kvaliteta, možno na obr.; gsm 041/596-584.
Prodam 3001 prevozni bazen s hladilnikom, cena po dogovoru; gsm 041/ 783-427.
Prodam 3001 prevozni bazen za mleko s pocinkanim vozom; tel. 584-50-86.
Prodam 2-brazdni plug, 12 inč ter snežni plug - močnejši; gsm 041 /217-785.
Prodam spalnico. Cena 60.000 sit; tel. 03/838-10-29.
Prodam deske - hrast, jasen, bukev in hruška; cena po dogovoru; gsm 041/423-331.
Prodam hidravlični cepilec drv; gsm 031/568-095.
Prodam 2.000 lit. pločevinasto cisterno za kurilno olje, nerabljena, 45.000 sit; gsm 051/651-195. Prodam starejšo, lepo ohranjeno spalnico, cena 40.000 sit; tel. 584-18-03.
Prodam snežni plug - lešnik 280 ter silažne bale; gsm 041/649-539. Prodam domačo volno, predeno ali samo česano; gsm 031/243-598.
DRUGO - KUPIM
Kupim torno vinkovič s priključki; gsm 041/216-481.
DRUGO - PODARIŠ
Prosim, če ima kdo za oddat manjšo kotno sedežno garnituro z desnim ležiščem; gsm 031/837-536.
NEPREMIČNINE
V	Nazarjah oddam stanovanje v najem; gsm 051/418-796.
3,66 ha travnih površin kmetije Žem-rak v Šentjanžu, dam v najem za eno ali več let. Pisne predloge prejemam na naslov: v. Jožef Ciraj, Šentjanž 11, 3332 Rečica ob Savinji.
V	najem oddam 2-sobno stanovanje; gsm 041/783-700.
OSEBNI STIKI
Spodnjesavinjčan išče dekle staro do 32 let, za trajno zvezo; gsm 031 /807-376.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15.
Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti.
GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradite aii obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grating izpolni vašo željo. Gsm 041/573-971, faks: 03/838-12-46.
Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO?
Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196.
Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. RAČUNOVODSKI SERVIS Naj bo vaše poslovanje urejeno pravočasno in strokovno. Nudimo računovodske storitve; tel. 839-42-18.
SONTAN d.o.o., Aškerčeva 36, 3330 Mozirje.
VIP MEHAN
Vzdrževanje in popravila vozil, viličarjev, traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Gsm 041/793-633.
Janez Klopčič s.p.. Ob Savinji 10 a, Nazarje.
ODKUPUJEMO HLODOVINO smreka I., II. in lil. kvaliteta. Informacije na tel. 03/584-12-70 ali 041/741-713.
Tesarstvo Rihter Srečko s.p., Šentjanž 47,3332 Rečica ob Savinji.
VSE VRSTE IZKOPOV
za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
nama m
IZKORISTITE predpraznične številke Savinjskih novic
za voščilo svojim prijateljem, poslovnim partnerjem... Naročnina na Savinjske novice je lahko tudi lepo darilo. POKLIČITE na 839-07-90 ali 041-793-063

Vse cene so v SIT in informativno v EUR (1 EUR = 239,64 SIT). DDV je vštet v ceno.
pleteni
Ifayniki
Termo flis
Ženski j • pulover
Pulover
Termo flis
Termo flis odeja
Celotemjgdpy
programja
Puloverji
Komplet šal + kapa
Ženski pleteni polouliii in puliji
Ženske modne hlače
Moške dolge spodnje hlače
t-mail:speh.ioni(cDsiol.nei
wavw.spehioni.com
Celje - skladišče D-Per
7/2006
mm

SUPER AK€IJA¥ NORE CENE 2G
is*
5000018337,50
COBISS ©
iliTil Zenski

odprto VES DAN
od 8.00 do 18.00
«v ■	€>
2.394
(8,73 €
2.745 SIT (12,45 €)
--
Mr SIT <4,23 C]

1.694 Sit <3,74 €
40%
, . V
Puliji 100% bombaž
Otroški	I
1.194 SIT (4,98 €)
9.394 SIT (9,99 €)
, 9L4«5?irt«3£g
8 jasft*K^goj5
1.194 SIT (4,98 €)
ÌSsswrtsajir
1.494 SIT (4,23 €)
ženski
1.194 SIT (4,98 €)
1.043 SIT (4,35 €)
Ma ženske in moške
Termo flis srajca £ž53=SW=£ffi3f€) 1.494 SIT (6,23 €)
bunde -20%. Vsi ostali
1.794 SIT (7,49 €)izdelki -10%.
POPUSTI VELJAJO PRI GOTOVINSKEM PLAČILU!
1.490 SIT (6,22 €)
1.995 SIT (8,23 €)
Špeh d.o.o.
K
Gradbeništvo, trgovina in prevozi
Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad
£j£$c£3 lili ©i£3 lili &-Ù
U.vJtVl; y-i'j. mkl