primorske novice Koper, 21. oktobra 1988 URADNE OBJAVE OBČ!N tURSKA BtSTRtCA, tZOLA, KOPER, PtRAN, POSTOJNA !N SEŽANA št. 32 Občina !zo!a - ODLOK o graditvi, vzdrževanju in uporabi zaklonišč Občina Sežana - ODLOK o podstanova!skih razmerjih na območju občine Sežana - ODREDBA o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja - POPRAVEK odloka o spremembi odloka o določitvi prispevne stopnje za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v občini Sežana za leto 1988, ki jih plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov Občinske skupnosti sociainega skrbstva Koper, Piran in Sežana - SKLEP o uskladitvi preživnin v letu 1988 Občinska skupnost sociainega skrbstva !zo!a - SKLEP o enotni medletni uskladitvi preživnin s povprečnimi življenjskimi stroški OBČ!NA !ZOLA Skupščina občine Izola je na podlagi 158. člena Zakona o splošni ljudski obrambi (Ur. list SFRJ, št. 21/82), 204. in 205. člena Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. 1. SRS, št. 35/82) in 131. Člena Statuta občine Izola (Ur. objave, št. 21/87) na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 6. oktobra 1988 sprejela Odlok o graditvi, vzdrževanju in uporabi zaklonišč. ODLOK O GRADITVI. VZDRŽEVANJU IN UPORABI ZAKLONIŠČ I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja graditev zaklonišč in drugih zaščitnih objektov, financiranje, upravljanje, vzdrževanje, uporaba, oddajanje v najem in nadzor nad zaklonišči. 2. člen Pred vojnimi akcijami in njihovimi posledicami se prebivalstvo, materialne in druge dobrine zaklanjanja v zakloniščih, zaklonilnikih in drugih zaščitnih objektih. 3. člen Zaklonišča morajo po konstrukcijski in fukcionalni rešitvi, obliki in opremi izpolnjevati pogoje, ki so predpisani s tehničnimi normativi za zaščito pred učihki sodobnih bojnih sredstev. Zaklonišča osnovne zaščite se gradijo predvsem v miru. Zaklonišča se gradijo kot: - javna zaklonišča, ki so namenjena delovnim ljudem in občanom, ki se v času nevarnosti nahajajo v bližini zaklonišč, - zaklonišča organizacij združenega dela, ki so namenjena zaščiti delavcev teh organizacij. - hišna in družinska zaklonišča, ki so namenjena za zaščito prebivalcev določene stanovanjske stavbe. - skupna zaklonišča, ki so namenjena za zaščito prebivalcev in obiskovalcev hiš določenega območja. 4. člen Zaklonilniki in drugi zaščitni objekti so kleti in drugi prostori v obstoječih objektih, komunalni in naravni objekti ter rovni zaklonil- niki, ki se preurejajo oz. gradijo po posebnem odloku Skupščine občine Izola ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni. 5. člen Upravne zadeve v zvezi zgraditvijo, uporabo, vzdrževanjem, oddajanjem v najem zaklonišč in drugih zaščitnih objektov, opravlja občinski upravni organ, pristojen za zadeve ljudske obrambe. Če posamezne zadeve niso z zakonom, tem odlokom ali drugim predpisom dane v pristojnost drugim organom. II. GRADITEV ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV 6. člen Javna zaklonišča gradi občine Izola. Zaklonišča organizacij združenega dela, zaklonišča stanovanjskih stavb, skupna zaklonišča ter družinska zaklonišča so dolžni graditi investitorji stavb. 7. člen Zaklonišča na območjih in v objektih se gradijo v skladu s tem odlokom in načrtom graditve zaklonišč, ki je sestavni del planskih in izvedbenih aktov o urejanju prostora. Načrt graditve zaklonišč v občini se izdela na podlagi ocene ogroženosti območja občine v vojni in načrta zaklanjanja prebivalstva in materialnih dobrin. Oceno ogroženosti območja občine v vojni sprejme Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, na podlagi katere določi tudi območja in naselja obvezne graditve zaklonišč in stopnje odpornosti zaklonišč. Organi in organizacije, ki se ukvarjajo s prostorskimi planiranjem, urejanjem prostora, projektiranjem in graditvijo objektov, morajo pri izdelavi vseh aktov o urejanju prostora in gradbenotehnične dokumentacije na območju občine upoštevati območja, naselja in objekte, v katerih se obvezno gradijo zaklonišča in druge pogoje zaklanjanja prebivalstva, materialnih in drugih dobrin. 8. Člen Območja in naselja, kjer je obvezna graditev zaklonišč in stopnje odpornosti zaklonišč, so označene na posebni karti v merilu 1 : 25.000. ki je sestavni del tega odloka. Posebna karta iz prvega odstavka tega člena se ne objavi, hranita pa jo upravni organ, pristojen za zadeve ljudske obrambe in upravni organ, pristojen za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj. 9. člen Delovne in druge organizacije ter skupnosti, predvsem s področja šolstva, vzgojnovarstvene in zdravstvene organizacije ter domovi za ostarele občane, so dolžni graditi zaklonišča tudi izven meja območja, določenega v 8. čl. tega odloka. 10. člen Investitorji morajo na območjih in naseljih ter v objektih iz 8. in 9. čl. tega odloka pri graditvi, pri zidavi, nadzidavi in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih stavb, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, s svojimi sredstvi graditi zaklonišča v objektu ali njegovi neposredni bližini v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi. Za stavbe iz prejšnjega odstavka se ne štejejo manjši objekti, v katerih se ne bodo zadrževali ljudje (garaže, razen garažnih hiš. kioski, Čebeljnaki ipd ). Investitorji lahko gradijo skupna zaklonišča le. če je to v skladu s tehničnimi normativi in z akti o urejanju prostora. Zasebni graditelji, ki gradijo v urejenih zazidalnih okoliših, gradijo 210 URADNE OBJAVE 21. oktobra 1988 - št. 32 skupna zaklonišča. če je to predvideno z akti o urejanju prostora. Gradnja skupnih zaklonišč na teh območjih spada v komuna!no urejanje zemljišča. 11. č!en Upravni organ, pristojen za izdajo iokacijskega in gradbenega dovoljenja. izda dovoljenje za objekte iz 8. in 9. čl tega odtoka !e po poprejšnjem soglasju upravnega organa, pristojnega za zadeve ljudske obrambe. 12. č!en Zaklonišča se morajo graditi tako. da se jih v miru uporablja za druge namene, toda to ne sme vphvati na njihovo uporabnost in pripravljenost za zaščito. 13. člen Investitorji komunalnih in drugih objektov pod površino ta! so na zahtevo upravnega organa, pristojnega za zadeve ljudske obrambe, po poprejšnjem mnenju Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, dolžni prilagoditi te objekte za javna zaklonišča. Dodatni stroški, nastali zaradi prilagoditve objekta za zaščito, bremenijo sredstva za graditev zaklonišč. 14. člen Investitor, ki gradi ali adaptira stavbo na območju, kjer je obvezna graditev zaklonišč, ali če gradi objekt, v katerem se mora graditi zaklonišče, je lahko oproščen graditve zaklonišča, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini določene s predpisanimi tehničnimi normativi že zadostne zakloniščne zmogljivosti, ali če gradite ni možna zaradi geoloških, hidroloških ali konstrukcijskih pogojev. Investitorji, ki so oproščeni graditve zaklonišč po poprejšnjem odstavku. morajo plačati prispevek za zaklonišča pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, razen: - če je v stavbi že zgrajeno zaklonišče zadostnih kapacitet. - če so investitorji z lastnimi sredstvi že zagotovili potrebne zakloniščne zmogljivosti. Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča in o plačilu prispevka po tem članu izda občinski upravni organ, pristojen za zadeve ljudske obrambe. 15. člen Investitorji lahko gradijo skupna zaklonišča v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti. tehničnimi normativi za graditev zaklonišč in če v ta namen združujejo sredstva na osnovi samoupravnega sporazuma. \ 16. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občinska samoupravna stanovanjska skupnost, morajo v razvojnih programih zagotoviti, da se v obstoječih objektih na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin, v roku. ki ga določa Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, zgradijo ustrezna zaklonišča oziroma da se za ta namen prilagodijo in uporabijo ustrezni kletni prostori in drugi gradbeni ali naravni objekti, če je pri njih možno doseči odpornost zaklonišča dopolnilne zaščite. Krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne izdelati načrte zaklanjanja za zaščito občanov, delovnih ljudi in materialnih dobrin. Pri gradnji novih stanovanjskih objektov je potrebno predvideti zaklonišče za najmanj polovico stanovalcev. Število zakloniščnih mest v stanovanjski zgradbi se ugotovi tako. da se na 50 m- brutto površine računa eno zakloniščno mesto. Pri gradnji družinskih stanovanjskih objektov je potrebno zagotoviti zakloniščni prostor za načrtovano število članov gospodinjstva; vendar ne manj kot za 3 osebe. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne graditi zaklonišča za svoje delavce in stranke in sicer: Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delajo v eni izmeni za 2/3 zaposlenih in vse obiskovalce. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delajo v več izmenah, najmanj za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za vse obiskovalce. V hotelih in drugih turističnih objektih, samskih domovih, dijaških domovih najmanj za polovico celotnega števila ležišč in za 2/3 zaposle- nih v največji delovni izmeni. V zgradbah s strgovinskimi lokali za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za kupce, računajoč pri tem dvokratno število vseh zaposlenih ,v največji delovni izmeni. V zgradbah z gostinskimi lokali za polovico Števila sedežev v lokalu in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni. V šolah in vzgojnovarstvenih ustanovah za 2/3 učencev, dijakov in varovancev v izmeni in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni. V domovih za starejše občane za celotno število ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni. V zdravstvenih zavodih v skladu z vojno nalogo zavoda in v obsegu, ki omogoča opravljanje najnujnejše medicinske dejavnosti. Na avtobusnih postajah za enourno povprečno Število potnikov na postaji in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni. Povprečno enourno število potnikov izračunamo tako. da se vzame polovična zasedenost sedežev avtobusov, ki dnevno prihajajo in odhajajo in se to število deli s 16. V kulturnoprosvetnih organizacijah, v zgradbah, kjer se zbira večje število ljudi in v Športnih dvoranah, v skladu z določitvijo Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine Izola. V objektih verskih skupnosti za 2/3 predvidenega števila obiskovalcev v naj večji dvorani. IH. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ 17. člen Javna zaklonišča upravlja in vzdržuje občinski oddelek za ljudsko obrambo ali organizacija, ki jo za to pooblasti. Zaklonišča organizacij združenega dela upravljajo in vzdržujejo te organizacije. V hišah v družbeni lastnini upravlja in vzdržuje zaklonišča skupnost stanovalcev na enak način kot druge skupne dele in naprave hiše. Skupna zaklonišča upravljajo in vzdržujejo lastniki stavb ali uprav-ljalci na osnovi samoupravnega sporazuma. Družinska zaklonišča vzdržujejo in upravljajo lastniki družinskih hiš. 18. člen Zaklonišča je treba redno vzdrževati v brezhibnem stanju, na podlagi Navodila o vzdrževanju zaklonišč in zakloniščnega reda. 19. člen Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo na način, ki velja za tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov in bremenijo lastnika, uporabnika oziroma organizacijo, ki upravlja stavbe. IV. UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU 20. člen Zaklonišča se lahko v miru uporabljajo za druge namene pod naslednjimi pogoji: 1. Da se v zakloniščih ne opravljajo adaptacije, ki bi poslabšale odpornost, higienske in tehnične razmere ter osnovni namen zaklonišča. 2. Da se redno vzdržuje in da jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti izprazniti in uporabiti za zaščito, najpozneje v 12 urah. 3. Da se v njih ne vskladišči lahko vnetljivih, strupenih in eksplozivnih snovi. 4. Da se ne uporablja prostorov s filtroventilacijskimi napravami. 21. člen Pogodbo o oddaji zaklonišča v najem sklene upravljalec zaklonišča iz 17. člena tega odloka v soglasju z upravnim organom, pristojnim za zadeve ljudske obrambe. Zapisnik o stanju objekta, instalacijske opreme in naprav ter ureditve zaklonišča ob izročitvi v uporabo v miru. je sestavni del pogodbe. Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni, prenehajo veljati vse najemne pogodbe za zaklonišča. 22. člen Sredstva pridobljena z najemnino javnih zaklonišč, se uporabljajo samo za graditev, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč. V. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV 23. člen Investitorji, lastniki, imetniki pravice uporabe in upravljalci financirajo graditev, vzdrževanje in opremljanje zaklonišč in drugih zaščitnih objektov s svojimi sredstvi. 21. oktobra 1988 - št. 32 URADNE OBJAVE 211 24. č!en Za gradnjo. oprem!janje in vzdrževanje javnih zakionišč skrbi občinski odde!ek za !judsko obrambo. Prispevki in druga sredstva, ki so namenjena za gradnje in vzdrževanje javnih zakionišč. se zbirajo na posebnem računu. O razporeditvi in uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka odioča Svet za spiošno ijudsko obrambo in družbeno zamozaščito Skupščine občine Izoia. Sredstva iz drugega odstavka tega čiena se uporabijajo za gradnjo, opremijanje in vzdrževanje javnih zakionišč. 25. čien investitorji, ki so oproščeni graditve zakionišča. morajo piačati prispevek za zakionišča po 14. či. tega odioka v višini 4% skupne cene gradbenega deia stavbe aii adaptacije. Za gradbeni dei stavbe iz prejšnjega odstavka se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi napeijavami brez opreme in pohištva ter ureditve prostora okoii objekta. Gradbena cena objekta se ugotovi na podiagi predračuna. ki je sestavni de! gradbcnotehnične dokumentacije, ki ga je izdaia pristojna projektantska organizacija in ni starejši od enega ieta. Predračune, starejše od enega ieta. se revaiorizira na podiagi indeksa za obračun raziike gradbene cene. ki ga izdaja Spiošno združenje gradbeništva in industrije gradbenega materiala Siovenije. Odmerjeni prispevek po prvem odstavku tega čiena ne more presegati višine stroškov, ki bi za investitorja nastati, če bi sam gradii zakionišče. 26. čien imetniki stanovanjske pravice in uporabniki posiovnih prostorov v družbeni iastnini na območjih, naseijih in v objektih, kjer je obvezna gradnja zakionišč. piačujejo prispevek za zakionišča v višini 3% ietne stanarine oz. najemnine. Za obračun in piačiio prispevka za zakionišča od stanarin in najemnin, skrbi občinska samoupravna stanovanjska skupnost in ta sredstva mesečno nakazuje na poseben račun za zakionišča. 27. čien Lastniki stanovanjskih, posiovnih. počitniških in drugih stavb ter prostorov in deiov stavb na območju in naseijih. kjer je obvezna graditev zakionišč. piačujejo prispevek v višini 0.062% od vrednosti stavb prostorov oz. deiov stavb, ki se ugotavija po praviiniku o meriiih in načinu za ugotavijanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja, objavijenega v Uradnem iistu SR Siovenije. št. 25/ 81. Giede odmere, pobiranja in izterjave prispevka veijajo predpisi, ki se uporabijajo za pobiranje in izterjavo davkov občanov. Za obračun in izdajo odiočbe o obveznosti prispevka za zakionišča po tem čienu. je zadoižena občinska uprava za družbene prihodke. 2R. čien imetniki pravice uporabe in razpoiaganja s posiovnimi stavbami in posiovnimi prostori ter drugimi stavbami in prostori v družbeni iastnini. piačujejo prispevek za zakiobišča v višini 0.06% od osnove za obračun amortizacije oz. nabavne vrednosti stavbe. prostoM aii deia stavbe. Za praviino obračunavanje in odvajanje prispevka za zakionišča iz tega čiena je zadoižena in skrbi siužba družbenega knjigovodstva. 29. čien Graditev skupnih zakionišč financirajo po dejanskih stroških gradnje investitorji stanovanjskih in drugih objektov, katerim so skupna zakionišča namenjena. 30. čien O razporeditvi in uporabi sredstev za zakionišča. odioča Svet za spiošno ijudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine izoia v skiadu s srednjeročnim in ietnimi piani izgradnje javnih zakionišč. Sredstva, zbrana iz prispevkov za zakionišča. se uporabijajo ie za graditev, opremijanje in vzdrževanje javnih zakionišč. Vi. NADZOR NAD GRADITVIJO iN VZDRŽEVANJEM ZAKLONIŠČ 31. čien inšpekcijo nad projektiranjem, graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zakionišč izvajajo organi, doiočeni s spiošnimi predpisi za opravljanje inšpekcije na območju občine in upravni organ, pristojen za zadeve ijudske obrambe. 32. čien investitorji, ki so biii doižni graditi zakionišče po potrjeni investicij-sko-tehnični dokumentaciji, pa zakionišč niso zgraditi, morajo piačati prispevek za zakionišča. Višina prispevka se doioči po 2. in 3. odstavku 25. čiena tega odioka. Rok za piačiio tega prispevka ne sme biti daijši od .Šestih mesecev. Obveznost piačiia iz prvega odstavka tega čiena zastara v roku 5 iet. od dneva ugotovitve pristojnega organa, da investitor ni zgradii zakionišča v skiadu z odobrenim projektom za pridobitev gradbenega dovoijenja. V tem primeru pristojna občinska uprava za družbene prihodke odmerja investitorju ietni prispevek za zakionišča po 27. čienu tega odioka. VH. KAZENSKE DOLOČBE 33. čien Z denarno kaznijo od 20.000 do 150.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega deia oz. samoupravna organizacija aii skupnost aii druga pravna oseba, če ne vzdržuje zakionišča v skiadu s 17. in 18. čienom tega odioka. Z denarno kaznijo od 10.000 do 35.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega deia aii drugi samoupravni organizaciji a!i skupnosti aii drugi pravni osebi, ki stori prekršek iz 17. in 18. čiena tega odioka. Z denarno kaznijo od 10.000 do 35.000 din se kaznuje za prekršek iastnik aii upravijaiec stanovanjske aii družinske zgradbe, v kateri je zakionišče. če ne vzdržuje zakionišča v skiadu s 17. in 18. čienom tega odioka. V]H PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. čien Navodiia o vzdrževanju zakionišč in zakioniščni red predpiše upravni organ, pristojen za ijudsko obrambo v roku 6 mesecev po izdaji Odioka o graditvi, vzdrževanju in uporabi zakionišč v občini Izoia. 35. Čien Z dnem ko začne veijati ta odiok. preneha veijati Odiok o graditvi, vzdrževanju in uporabi zakionišč (Uradne objave, št. 22/83) in Odiok o spremembi in dopoinitvi odioka o graditvi, vzdrževanju in uporabi zakionišč (Uradne objave, št. 20/84 in 16/86). 36. čien Ta odiok začne veijati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Števiika: 8-2/88 izoia. 6. oktobra 1988 Predsednik Oskar JOGAN. !. r. OBČ!NA SEŽANA Na podiagi 77. čiena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni iist SRS. št. 35/82) ter 162. čiena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega deia in seji zbora krajevnih skupnosti, dne 30. septembra 1988 sprejeia ODLOK O PODSTANOVALSKiH RAZMERJiH NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA 1. čien Ta odiok ureja oddajanje posameznih stanovanjskih prostorov, evidenco podstanovaiskih razmerij, vsebino stanovanjske pogodbe, pravice in doižnosti imetnika stanovanjske pravice in podstanovaica. način doiočanja podstanarine. najvišjo raven podstanarine. odškodnino za opremo ter dejanske stroške za uporabo podstanovaiskega prostora. 2. čien imetnik stanovanjske pravice iahko odda podstanovaicu v uporabo posamezne stanovanjske prostore na podiagi pismene podstanovaiske 212 URADNE OBJAVE 21. oktobra 1988 - št. 32 pogodbe, ki jo skteneta imetnik stanovanjske pravice in podstanova!ec za dotočen n!i nedotočen čas ter na način in ob pogojih, kijih predpisuje zakon in ta odtok. 3. čten V podnajem se tahko odda opremtjen ati neopremtjen stanovanjski prostor, ki meri najmanj 7 m- na posameznega stanovatca brez prostorov. ki jih uporabtja v souporabi (sanitarije, kopatnice. kuhinje itd .). imetnik stanovanjske pravice ne more oddati brez sogtasja podstano-vatca njegovega podstanovatskega prostora. Podstanovatec ne more oddati drugi osebi niti v cetoti niti detno podstanovatskega prostora, ki ga uporabtja na podtagi podstanovatske pogodbe. 4. čten imetnik stanovanjske pravice v družbenem stanovanju tahko odda podstanovatcu v uporabo stanovanske prostore te. če s tem sogtaša stanodajatec. Pred sktenitvijo pismene podstanovatske pogodbe je potrebno pridobiti pismeno sogtasje stanodajatca. 5. čten imetnik stanovanjske pravice in podstanovatec morata skteniti pismeno podstanovatsko pogodbo že pred vsetitvijo podstanovatca. imetnik stanovanjske pravice mora dostaviti zaradi evidence po en izvod podstanovatske pogodbe občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve, hišnemu svetu in stanodajatcu družbenega stanovanja pred vsetitvijo podstanovatca. 6. čten Podstanovatska pogodba mora vsebovati: 1. Priimek in ime imetnika stanovanjske pravice ter nastov statnega prebivatišča: 2. Priimek in ime podstanovatca in njegovo statno prebivatišče; 3. !me in nastov tastnika stanovanja: 4. Nastov zgradbe in stanovanja v katerem so v podnajem dani podstanovatski prostori z opisom kakovosti in stanja v katerem so stanovanjski prostori, ki so dani v podnajem; 5. Katere druge prostore v stanovanju sme uporabtjati podstanovatec in v kakšnem obsegu; 6. Opis podstanovatskega prostora s točno navedbo opreme; 7. Način nemotenega ogrevanja podstanovatskega prostora; 8. Znesek podstanarine. ki jo podstanovatec ptačuje imetniku stanovanjske pravice in do katerega dne v mesecu; 9. Način obračunavanja stroškov za uporabo vode. etektrike. centrale kurjave in Čiščenja skupnih prostorov ter morebitnega čiščenja podstanovatskega prostora in pomožnih prostorov v souporabi; 10. Znesek odškodnine za uporabo opreme; 11. Čas za katerega se sklene podstanovatska pogodba, odpovedni rok. če je pogodba sktenjena za nedotočen čas. pa tudi način odpovedi te pogodbe. 7. čten Podstanovatska pogodba, sktenjena za nedotočen čas. preneha z odpovedjo. Odpoved se da drugi stranki neposredno ustno ati pismeno po pošti. Za odpoved podstanovatske pogodbe ni treba navesti raztoga odpovedi. Odpovedni rok ne more biti krajši od 30 dni. t 8. čten Podstanovatska pogodba, sktenjena za dotočen Čas. preneha s pretekom tega časa. Za podstanovatsko pogodbo sktenjeno za dotočen čas se šteje, da je motče obnovtjena za nedotočen. če podstanovatec v 60 dneh po preteku časa. za katerega je bita pogodba sktenjena. še naprej uporabtja stanovanjske prostore, imetnik stanovanjske pravice, pa temu ne nasprotuje. 9. čten Minimatno opremtjen podstanovatski prostorje prostor, v katerem je težišče, miza. stot. omara. Podstanovatcu mora biti zagotovtjena uporaba sanitarij v stanovanju, v zgradbi oziroma sanitarijah, ki jih uporabtjajo ostati stanovatci. Če je v istem prostoru več podstanovatcev. mora biti v prostoru totiko težišč in stotov, kotikor je podstanovatcev ter omara, v kateri mora imeti podstanovatec možnost zakteniti svoj de! omare. V podnajem dan podstanovatski prostor mora imeti možnost ogrevanja. 10. čten Podstanovatec in imetnik stanovanjske pravice se tahko dogovorita za podstanarino. ki zajema ekonomsko stanarino za prazen stanovanjski prostor dan v podnajem, upoštevajoč pri tem stanje v podnajem danega stanovanjskega prostora, povečano največ za 300 %. Za dotoči-tev osnove za izračun podstanarine se smisetno uporabi dotočita iz pogtavja gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni tastnini po samoupravnem sporazumu o temetjih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana za posamezno srednjeročno obdobje in se tetno revatorizira. 11. čten Podstanovatec posebej ptačuje imetniku stanovanjske pravice dejanske stroške za porabljeno vodo. etektrično energijo, ptin. kurjavo ter za odvoz smeti, kanatščino. čiščenje skupnih prostorov, čiščenje podsta-novatskih prostorov in pomožnih prostorov v souporabi, če jih ne čisti podstanovatec sam. Če dejanskih stroškov za storitve iz. 1. odstavka tega čtena ni mogoče dotočiti se stanodajatec in najemodajalec dogovorita o pavšatnem mesečnem ptačitu. vendar je treba za vsako storitev v podstanovatski pogodbi dotočiti način kako bo obračunana. 12. čten Dotočita tega odtoka se smisetno uporabtjajo tudi pri nastanitvi posameznikov samskih domovih ati podobnih, po namenih določenih objektih. 13. Čten Nadzor nad izvajanjem tega odtoka opravtja pristojna inšpekcija Oddetka za inšpekcijske zadeve občine Sežana. 14. čten Z denarno kaznijo od 5.000 do 250.000 din se kaznuje za prekršek imetnik stanovanjske pravice če: - oddaja posamezne stanovanjske prostore brez sktenjene pismene pogodbe (2. čten) - odda podstanovatcu stanovanjski prostor, ki je manjši od dotočene minimatne površine na stanovatca (3. čten). - ne sktene pismene podstanovatske pogodbe pred usetitvijo podstanovatca (5. čten). - ne dostavi podstanovatske pogodbe pristojnemu občinskemu upravnemu organu, hišnemu svetu in stanodajatcu (5. čten). 15. člen Z denarno kaznijo od 5.000 din do 250.000 din za prekršek podstanovatec če ne sktene z najemodajatcem pismene podstanovatske pogodbe pred usetitvijo (5. čten). 16. čten Obstoječa podstanovatska razmerja je potrebno pritagoditi dotoč-bam tega odtoka v 6. mesecih od njegove uveljavitve. 17. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Števitka: 36-1/88-2 Sežana, dne 30. septembra 1988 Predsednik: IVAN VODOPIVEC. 1. r. Na podtagi 28.. 29., 30. in 32. čtena zakona o zdravstvenem varstvu iivati (Ur. list SRS št. 37/85). odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevata in potrdita ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja (Ur. tist SRS št. 48/87) in 193. čtena statuta občine Sežana (Uradne objave št. 25/83) je Izvršni svet Skupščine občine Sežana na svoji seji dne. 11. oktobra 1988 sprejel ODREDBO O PRISTOJBINAH ZA OBVEZNE VETERINARSKO SANITARNE PREGLEDE IN DOVOLJENJA 1. člen Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede iz 22., 26. in 34. čtena 21. oktobra 1988 - št. 32 URADNE OBJAVE 213 zakona o varstvu i.vali pred kužnimi boleznimi. ki ogrožajo vso državo (Uradn. I.st SFRJ št. 43/86) terr iz 28.. 29., 30. in 32. člena zakona o zdravstvenem varstvu živati (Ur. list SRS št. 37/85) se, dotočijo naslednje pristojbine: F Za obvezne veterinarsko sanitarne pregtede pri nakladanju, raz-kiadanju. prekladanju in gonjenju živine, ki se na prevoznih sredstvih odpravlja izven občine, prispe v občino ali se goni izven občine, se zaračunava: - od vagonskih in kamionskih pošiljk - 30.300 din - od kosovne pošiljke - 12.800 din - od brojlerjev pri nakladanju - 10.360 din - od enodnevnih piščancev pri razkladanju - 10.360 din Pod kosovno pošiljko je zamišljeno: - govedo nad 10 mesecev starosti - do 3 kom - teleta, drobnica in prašiči - do 5 kom - perutnina - do 50 kom - čebelji panji - do 5 kom - polži. žabe. ribe. školjke, raki - do 100 kom - divjačina in divjad (visoka) - do 3 kom - nizka in pernata divjačina ter divjad - do 20 kom - enodnevni piščanci - do 1000 kom 2. Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pri nakladanju, razkladanju in prekladanju pošiljk živine, živil živalskega porekla, živalskih surovin in odpadkov, divjadi, divjačine, rib. školjk, rakov, polžev in žab pri izvozu se zaračunava: - od vagonskih in kamionskih pošiljk - 39.200 din - od kosovne pošiljke - 17.000 din - priprava izvozne pošiljke v živilskem obratu nad 1000 kg - za vsako začeto uro 12.500 din Pod kosovno pošiljko je zamišljeno kot pod točko 1 ter živila živalskega porekla, živalske surovine in odpadki do 1000 kg. 3. Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pri nakladanju, razkladanju in prekladanju mesa, mesnih izdelkov, mleka, žab, rib, školjk, rakov, živalskih surovin in odpadkov v notranjem prometu se zaračunava: - za vse vrste svežega in zmrznjenega mesa od kg - 20 din - mesnih izdelkov od kg - 20 din - mlečnih in jajčnih izdelkov od kg - 20 din - mleka od litra - 10 din - jajc od kosa - 10 din - rib in ribjih izdelkov, školjk, rakov, žab in polžev od kg - 20 din - oziroma od vagonskih in kamionskih pošiljk do 1000 kg - 10.360 din 4. Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živalsk.h surovin, odpadkov in kadavrov v notranjem prometu se zaračunava: - od vagonskih in kamionskih pošiljk - 30.300 din - od kosovne pošiljke do 100 kg - 12.800 din 5. Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede v domačem klanju, pred in po zakolu takšne živine, se zaračunava: - od komada živine - 11.300 din 2. člen Za veterinarsko sanitarne preglede divjadi in drugih živil v gostinskih obratih, na tržnicah, v pakirnicah se določi pristojbina za vsako začeto uro porabljenega časa za preglede 11.300 din. Za trihinoskopske preglede divjadi in domačih prašičev 7.400 din. 3. Člen Za veterinarsko sanitarne preglede, ki se opravljajo izven rednega delovnega časa ter ob nedeljah in praznikih, se pristojbine zaračunavajo s 50% pribitkom Potni stroški (kilometrina) niso všteti v pristojbino in se zaračunavajo po dejansko prevoženih kilometrih. Posebej se plačujejo tudi stroški laboratorijskih analiz, ki so sestavni del veterinarsko sanitarnega pregleda. 4. člen Pristojbine za preglede oziroma opravljeno dejavnost se obračunavajo in plačujejo po opravljeni dejavnosti, lahko pa tudi mesečno. Pristojbina za veterinarsko sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določijo delovna organizacija in delovna organizacija, ki preglede opravlja. To določilo velja le za delovne organizacije, pri katerih je potreben stalen veterinarsko sanitarni nadzor. Za letni pavšal, ki ga plačuje delovna organizacija ter za vse ostale pristojbine, se kot izhodišče uporabi režijska ura dipl. veterinarja in mora kriti najmanj: - vse izdatke oziroma stroške, ki nastanejo z izvajanjem veterinarsko sanitarnih pregledov. - 15% prispevek za izvajanje najmanjšega obsega zdravstvenega varstva. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini 1/12, ki se povišujejo skladno z odobreno povišano režijsko uro dipl. veterinarja. Skladno s povišano režijsko uro se povišujejo tudi pristojbine za obvezne veterinarsko sanitarne preglede. 5. člen Za izdajo dovoljenja posestniku za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbina 1.400 din za vsako molznico ter 185 din za vsako ovco in kozo. Pristojbine zbere od proizvajalcev mleka organizator odkupa in jih odvede na posebni račun za zdravstveno varstvo živali proračunu občine do 1. 10. v tekočem letu. Posestniku, ki ne daje mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo. 6. člen Delovne organizacije oziroma njihove poslovalnice (mesnice, trgovine) so dolžne do vsakega drugega v mesecu poslati poročilo za prejeto meso, mesne in mlečne izdelke, za pretekli mesec. Poročilo mora biti napisano na obrazcu in poslano pooblaščeni organizaciji, ki opravlja veterinarsko sanitarni nadzor. 7. člen Sredstva pristojbin za obvezne veterinarsko sanitarne preglede se odvedejo na zbirni račun pri SDK 51420-840-047-31892 Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali. 8. člen Z dnem, ko prične veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja (Uradne objave št. 26/88). 9. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Sežana, 11. septembra 1988 Predsednik izvršnega sveta BOGDAN FON, 1. r. Pri primerjavi objavljenega odloka št. 402-6/75, Uradne objave št. 31 so bile ugotovljene tiskarske napake, ki bistveno spremenijo objavljeni tekst, zato ponovno objavljamo naslednji popravek tega odloka. ki zajema akt v celotni vsebini in sicer se v odloku o spremembi odloka o določitvi prispevne stopnje za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v občini Sežana za leto 1988. ki jih plačujejo zavezanci, ki niso sklenili SAS o temeljih planov. Uradne objave št. 31 z dne 14. 10. 1988. spremeni vsebina členov od 1.-3., ki pravilno glasijo: 1. člen Spremeni se odlok o določitvi prispevne stopnje za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v občini Sežana za leto 1988. ki jih plačujejo zavezanci, ki niso podpisali samoupravnih sporazumov o temeljih planov (Uradne objave št. 44/87, 13/88 in 23/88) in sicer: spremeni se 2. člen in se glasi: »Občinski izobraževalni skupnosti Sežana plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 5,25«. 2. člen Spremeni se 4. člen in se glasi: "Občinski zdravstveni skupnosti Sežana plačujejo zavezanci prispevke: - iz bruto osebnega dohodka po stopnji 9,09 - iz dohodka po stopnji 0,40«. 214 URADNE OBJAVE 3. č!en Spremeni se 5. člen in se glasi: "Občinski skupnosti otroškega varstva Sežana plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka: - za redno dejavnost po stopnji 1.18 - za denarne pomoči otrokom in sofinanciranje skupnega programa po stopnji 1.84«. 4. č!en Spremeni se 7. č!en in se glasi: »Občinski ku!tumi skupnosti Sežana plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0.47«. 5. č!en Spremeni se 8. Č!en in se g!asi: "Občinski skupnosti za zaposlovanje Sežana plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0.25«. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 10. 1988 dalje. Št. 402-3/88 Predsednik Sežana. 30. septembra 1988 Ivan Vodopivec l. r. OBČiNSKE SKUPNOST! SOOALNEGA SKRBSTVA KOPER, PtRAN !N SEŽANA Na podlagi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS. štev. 15/76) ter v zvezi z 49. členom statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Koper. 49. členom statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Piran ter 49. členom statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Sežana so Koordinacijski odbor Občinske skupnosti socialnega skrbstva Koper dne 12/10-1988 po pooblastilu skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Koper z dne 12. 5. 1987. Odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela Občinske skupnosti socialnega skrbstva Piran dne 13/10-1988 po pooblastilu skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Piran z dne 17. 12. 1987 ter Koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev občinske skupnosti socialnega skrbstva Sežana dne 7/10-1988 po pooblastilu skupščine z dne 17. 3. 1987. sprejeli SKLEP O USKLADITVI PREŽIVNIN V L. 1988 Preživnine, določene ali dogovorjene do konca meseca marca 1988. kisobi!esl.5. 1988že valorizirane, se si. 11. 1988 povišajo za 46.2 %. 2. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene po marcu 1988. se s 1. 11. 1988 povišajo sorazmerno glede na čas. ko so bile določene in sicer: - preživnine, določene do konca aprila 1988 za 46.2 % - preživnine.določenedokoncamaja 1988 za4!.7% - preživnine.določenedokoncajunija 1988 za36.7% - preživnine.določenedokoncajulija 1988 za28.1% - preživnine. določene do konca avgusta 1988 za 21.8 % - preživnine, določene do konca septembra 1988 za 15.1 % 21. oktobra 1988 - št. 32 3. Ta sklep stopi v veljavo z dnem objave, uporablja pa se odi. 11. 1988 dalje. Št.: 56-2/88 Koper. 12. oktober 1988 PREDSEDNICA KOORDINACIJSKEGA ODBORA OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA KOPER Cvetka ERZETIČ. 1. r. Št.: 56-2/80-88 Piran. 13. oktober 1988 PREDSEDNICA ODBORA ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN SVOBODNO MENJAVO DELA OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA PIRAN Vlasta BIRSA. 1. r. Št.: 38/88 Sežana. 7. oktober 1988 PREDSEDNIK KOORDINACIJSKEGA ODBORA UPORABNIKOV IN IZVAJALCEV OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA SEŽANA Franc RODICA. 1. r. OBČINSKA SKUPNOST SOC!ALNEGA SKRBSTVA !ZOLA Na podlagi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS štev. 15/76) je koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev socialnoskrbstvene dejavnosti dne 17. oktobra 1988 po pooblastilu skupščine skupnosti sprejel naslednji SKLEP O ENOTNI MEDLETNI USKLADITVI PREŽIVNIN S POVPREČNIMI ŽIVLJENJSKIMI STROŠKI 1. Preživnine, določene ali dogovorjene do konca meseca marca 1988. ki so bile s 1. majem 1988 Že valorizirane, se s 1. novembrom 1988 povišajo za 46.2%. H. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene po mesecu marcu 1988 se s 1. novembrom 1988 povišajo sorazmerno na čas. ko so bile določene: - preživnine, določene do konca meseca aprila 1988 za 46.2% - preživnine, določene do konca meseca maja 1988 za 41.7% - preživnine, določene do konca meseca junija 1988 za 36.7% - preživnine, določene do konca meseca julija 1988 za 28.1 % - preživnine, določene do konca meseca avgusta 1988 za 21.8% - preživnine, določene do konca meseca septembra 1988 za 15.1% UL Ta sklep velja takoj, uporablja pa se od 1. novembra 1988 dalje. Št.: 135-1/88 Izola. 17. oktobra 1988 Predsednik koordinacijskega odbora DANtLO MARKOČtČ. t.r. 21. oktobra 1988 - št. 32 URADNE OBJAVE 215 *i.'i * \ .* ' ' : ; / ' - ' L Vf'' - - r, 'i:.' : K*/.' '1. . . -'i . , 'IM