Mohorjeva družba in učiteljstvo. V štev. 1. letošnjega »Tov.« je podal pisec pod tem naslovom nekaj markantnih stavkov iz koledarievega »Glasnika«, ki dokazujejo, da »jadra ta bratovščina s polnim parom po klerikalnih vodah«. — Pisec je neučitelj — kakor pravi op. uredn. — Učitelj pa dobi na str. 211 v let. »Olasniku« še dve drugi notici, ki bi ju bilo škoda pozabiti. Ti notici sta: 1. »V Šk. Se po terminu sem iskal po hišah novih udov,. da ne bi število zaostalo. Izmed stalnih naročnikov sta izostala učitelj in krčmar, bila pa sta že po predlanski povesti Druzbi precej nasprotna . . .« Upamo vendar, da se polagoma tudi naše učiteljstvo emanci-pira od uničujočega nemškega vpliva.j Temu nemškemu vplivu se ie ta stan žaii- j,og doslej preveč vdal. Delajmo po svojih močeh, da učitelji zopet pridejo v naše, to ie v vrs*e slovenskega ljudstva.« — 2. »Graja seveda vsakogar boli in moramo biti v nji previdni, kakor z zdravilom. Upamo, da bodo treznomisleči ljudje izpTevideli, da Družba in njeni sotrudniki nimaio namena, žaliti kak stan, da pa se mora včasi kaj povedati in na to se lahko odgovori.« — Tako! Zdaj veš, slovensko učiteljstvo: I. da si na napačni poti — nemškutarsko gj! Pod nemškim vplivom stojiš, če ne pustiš, da te polivajo »narodni« klerikalci z ^nojnico. To si bo dobro zapomniti, da se lahko poboljšamo. — 2. Če te oklofutajo in obrcajo, so te zdravili; pa če je bolelo, ne toži, saj so bili »previdni« in niso imeli namena, žaliti kak stan (pravilno bi se nioralo glasiti »kakega stanu«). Lahko seveda tudi odgovoriš, samo da se mora zgoditi tako-le: »Oprostite, velemožni, presvetli vodniki naroda, iz katerega vrst sem zašel! Oprostite in odpustite moji predrznosti, da me je bolela brca, ki ste mi jo dali. da mi je zasmrdela gnojnica, ki ste jo polili po meni! Dovolite svojemu preponižnemu, na kolenih pred vami klečečemu služabniku, da poljubi črevelj, ki me je brcnil, da pritisnem svoja usta na golido, ki me je polila! Ni bil greh, da ste me zdravili, dobrota je bila: greh je bila le moja bol, ki mi jo je povzročila vaša premilostna, preblagohotna, premehka graja!« — Tako odgovori, slovensko učiteljstvo, in zopet prideš »v vrste slovenskega ljudstva«. Po »Glasnikovem« cinizmu pač ni tež\o zaiti v ironijo. pa dobro si je zapomniti orožje, ki se z njim bojuje Družba proti učjteljstvu.