• • I ist a > \jm% > I - • v '. -i . : ' , 4 i- « M-U ftwff - • z- v. V J * : 1 ' * * t m »... ' Tt-:* A •4 V-4 s , ř • »J V 1 m v leca j LVII i i / naro B Izhajajo, vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr za četrt leta 90 kr po poŠti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni na dom Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Ljubljani se plača na leto se plača vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 20. januvarija 1899. Ht & • itibítttibihfc it it it at & tk& ik it, fate & đftčfc&đ&žft 4? &&&&& it •10 Politiški oddelek. * Vlada in Slovenci. • a ' b Mej slovenskimi državnimi poslanci, dasi so zjedinjeni v jednem samem klubu, ne vlada prava sloga. Ne ločijo jih načela, ker v državnem zboru še dolgo ne bo prilike razpravljavljanje o rečeh, glede katerih mej sloven- za skimi poslanci ni načelnega jedinstva, ampak loči jih vprašanje o taktiki tako napram desnici. vladi kakor napram Jeden del slovenskih poslance? mnenja da je najboljše, zapustiti itak ne preveč trdno ladjo desnico ter proti vladi nastopiti pot opozicije. Ta del utemeljuje svoje mnenje s tem, da se vlada ne ozira na zahteve slovenskega naroda in da poslancem itak ni mogoče, glasovati za nagodbo. nja î Druga skupina slovenskih poslancev ni tega mne- zastopa stališče, da naj slovenski poslanci za nego sedaj na vsak način ostanejo v desnici. Ti poslanci pra vij o v i kar je dr. Ferjančič prav jasno razložil na shodu Loki da jedino pametno je, ako ostanejo po Škofji slanci v desnici in da napram vladi uravnajo svojo taktiko potem, kakor se vlada izreče o njihovih zahtevah. Ako vlada slovenskih zahtev ne prizna ali če svojih obljub ne izvrši, potem naj slovenski poslanci napram vladi izvajajo konsekvence, a ne da bi se ločili od svojih za veznikov, dckler so njimi solidarni. Nam ki smo oddaljeni od parlamentarnega bojišča nasveti tike Ne bomo slovenskih poslarcev nadlegovali s svojimi najmaj glede taktičnih vprašanj. Določitev |tak-V prvi vrsti stvar poslancev, volilci pa naj sodijo poslansko delovanje po uspehih in neuspehih. Z ozirom na to prepuščamo torej slovenski delegaciji, da uravna kakor ve in zna svoje razmerje napram vladi in desnici. se pa moramo, da so volilci se naveličali brezuspeš-dosedanje politike in da pričakujejo, da slovenski Reči nosti poslanci ne bodo glasovali za nagodbo, ako vlada polni vseh naših zahtev. Svoje zahteve je slovenski narod formuliral na vslcvenskem shodu in sme pričakovati, da ne iz jih vlada izpolni ako bodo slovenski poslanci glasovali za nagodbo. Nekateri slovenski časopisi so se postavili na sta-, da slovenski poslanci na noben način ne morejo glasovati za nagodbo, in zahtevajo sedaj, da naj slovenski lišče poslanci to na slovesen način izreko. S tem nasvetom se mi ne moremo sprijazniti. Nam se marveč dozdeva ? da J slovenski poslanci zamogli glasovati tudi za nagodbo ako se sicer z vlado zadovoljni. Ako vlada ugodi slovenskim zahtevam, ako izpolni vse postulate, katere so oglasili slovenski poslanci, potem naj slovenski poslanci slobodno glasujejo za rečene predloge, drugače pa ne. slovesno izjavo, da slovenski poslanci ne odobra- prav ničesar ne dosegli. Res vajo nagodbenih predlog i sicer, da najbrž niti ne pride do glasovanja v parla mentu, in res tudi j da vlada potrebuje parlamentarne zaslombe v toliko, !da se zamore sklicavati na to večina parlamenta za nagodbo, in da ta veČina obstrukcije do besede priti ne more. Kdor da je vsled pa misli, da a & ««.v, uuuuiivut \j vi ^uxiuui^itui n^a uči ui se položaj obrnil v našo korist, ako bi slovenski ne morejo biti razmere mej slovenskimi poslanci in mej poslanci s slovesno izjavo pokazali, da vlada nima za na vlado ter desnico tako natančno znane i da bi zamegli godbo potrebne večine parlamenta na svoji strani » da bi o taktičnem postopanju naše delegacije izreči določno sodbo, torej bila nagodba pri glasovanju v palamentu odklonjena, Dozdeva se nam pa, da na noben način ne kaže, kar na tisti se jako moti. Najbrž bi v tem slučaju vlada odstopila kratko podreti desnico in vlado ? ne da vedeli j kaj v, in prišla bi nova vlada, naj si bo kakoršna koli Î katera se potem zgodi, kakšna vlada pride na krmilo in kakšna bi poskusila dobiti drugo večino za nagodbo, a če bi je ne večina se potem sestavi. dobila, řebi niti s koncesijami Nemcev ne mogla potolažiti, t p / V- f * t . » it 4y potembi nagodbo uveljavila izvenparlamentarnim in slovenski poslanci bi bili osamljeni. potom se e Za rečeno slovesno izjavo proti nagodbi tudi na noben način ne bode dobiti vseh, v slovanski krščansko narodni zvezi združenih poslancev. Enostranska izjava, samo jedna točka ministerske obtožbe. Soc. dem. î zahteval, naj se pred predlego o rekrutih postavi poročilo o odstranitvi časniškega kolka in naj se tiskovnemu odseku naroči, da pripravi dotično poročilo tekom 48 ur. Ko je hodnje Riegl še dr zakaj Fuchs pojasnil, zakaj je zakon o rekrutih nujen in ga je kot prvo točko postavil na dnevni red, je zbor- katero bi podpiral le jeden del poslancev, pa nima no- nica odklonila vse protipredlo in odobrila po predsedniku benega druzega pomena, kakor da nasprotujoči po slanci izstopili iz kluba m tako slovenska in hrvat- ska delegacija postala faktor brez pravega pomena nasvetovani dnevni red Stranke in vlada so začele samo nemški in Schonerer-ianci, tem je bila seja končana. Obstrukcijo v državnem iboru onalci, nemška napredna âtranka dočim so nemško liberalni veleposestniki Kruh opozicije trd. Ofozicijonalnim strankam je antisemitje, Mauthnerj skupina in socijalni demokratje so- pot posuta s trnjem in zato ne kaže, da slovenska delovanje odklonili. Mej nemškimi strakami se poskuša doseči jedinstven program, zlasti glede narodnih točk, kar bo seveda jako težko izposlovati. Desnica je v očigled obstrukciji storila delegacija se lahkomiselno ločila od svojih zaveznikov ni začelo opozicijo. Seveda, ako vlada do odločilnega tre- odločilen korak glede pojasnenja občnega položaja. Pozvala je trenotka ne pokaže, da hoče izpolniti zahteve slovenskega vlado naj pojasni svoje namene za prihodnost in naj pove če naroda ječimo, i ako hoče ohraniti sedanje krivice, pod katerimi potem seveda ne preostane drugo, kakor opozicija. hoče vladati po načelih in po željah desnice ali ne. Hrvatska Deželni zbor hrvatski je odklonil predlog zadnji seji je naostro prijel bana, Politični pregled. glede združenja Dalmacije z Hrvatsko, čelnik združene opozicije baron Ruka vin očitajoč mu, da je Hrvatsko izdal Madjarom, da se je v Srbi zaroti! proti Hrva om in da zapravlja narodovo premoženje. Državni zbor Prva seja je bila dne 17 t. m kažejo Ogerska Pogaj med vlado in mej opozicijo da se doseče končno vendar sporazumlj Združene stranke obstrukcijonistov so koj začetkom seje začele bistvu pri z obstrukcijo in sicer so otvorile s tistim sredstvom, ka gre samo se zato, da opozicija privoli v državnopravno znanje nagodbe tudi za ta slučaj, ako se nagodba za Cislit tero so za časa Badenija rabile šele koncem boja, z glaso van8ko uveljavi s 14 kar je v direktnem nasprotju z vanjem po imenih, Ze ob 10. uri se malone vsa obstruk ogrsko ustavo Ako se opozicija uda, potem odstopi ministerski cijska armada zbrala v pisarni predsednika dr. Fuchsa, da se oglasi za besedo. Ko je ob 11. uri dr. Fuchs otvoril sejo in začel s spominskem govorom umrlemu grofu Falkenhaynu, za- predsednik baron Banffy in zajedno dobi opozicija garancije da se bodo prihodnje volitve vršile brez vladnega pritiska Nemčija Nemško državni zbor se bavi sedaj s pustila je levica demostrativno dvorano in šele potem ko Fuchs končal svoj govor. Po naznanilu, kaj je vlada novo vojaško prelogo. Nemčija hoče svojo vojsko znatno pomnožiti ter utemeljuje to s tem- da trovezne države vse skupaj čez božične praznika ukrenila s 14 v urnimi« o 3 ATI., ov -L " " v, ^ riši predlagali, naj se celo ministerstvo zaradi porabe so Funke in tova- nimajo tako velike vojske, kakor Rusij Francij 14 obtoži Srbija Dne 13. t. m. je Srbija praznovala stole potem pa interpelirali radi umora češkega vseučilišč- letnico osvobojenja od turškega gospodstva. Razkralj Milan se nika Linharta v Pragi. Na to so prišle na vrsto peticij poga] s cerkvenimi oblastmi da mu dovolila, adoptirati in tu so Nemci začeli s predlaganjem glasovanja po imenih, svojegu nezakonskega sina Hristic-a. Bivša Milan-ova ljubimska neki peticiji posl. Krumbholza je posl. K predlagal Artemizij Hristic. kateri bil Milan obljubil zakon se s naj se glasuje imenoma o predlogu, da je peticijo ponatisniti tem zadovoljila s pogojem, da se njen sin oficijelno prizna za v stenografičnem zapisniku. Desnica je glasovala za predlog, prestolonaslednika socijalisti, veleposestniki in antisemitje pa proti njemu. Slednjim zaklical Wolf: Tudi brez vas nas je dovolj. R _________ ___________esel: Mi glasujemo, kakor hočemo. Drugo glasovanje po imenih je pred- Angleška in prave za vojno in Francoska Angleška nadaljuje pri lagal Bôheim in sicer o neki peticiji, glede krošnjarstva Anglij Francij Po glasovanju se je dr. Lemi sch oglasil s trditvijo, češ da glasovanje neveljavno, ker se ni čitalo ime posl. Grro- predlagal, naj se sklene tajno sejo, v razpravljalo, o njegovem predlogu pa naj je odgo-Grobelski belskega. Lemisch kateri se bo o tem se glasuje imenoma. Podpredsednik dr Ferjančič voril, da je Lemischev predlog brezpremeten zajedno s tem rase tudi nasprostvo mej Francozi ne morejo pozabiti svojega po-temu pa so prišli še novi konflikti zaradi raznih kolonijalnih vprašanj. Obe državi te tudi trudita zagotoviti si za slučaj vojne nevtralnost Nemčije. raza v Fašodi ker sploh ni več poslanec Tretj glasovanje po imenih je pred lagal Na to t zopet K dr. P o neki peticiji posl. Viljema Pfeiferja. stavil predlog glede korekture imenika na poslancev, katerega predloga pa dr. Ferjančič ni pripustil, kar se je vršilo četrto glasovanje po imenih. Lemisch grajal da se v imeniku poslancev nahaja ime umrlega grofa Oderustvo. Znani so različni načini oderuštva. Čuditi pa se je, da se ravno najgršemu načinu odiranje ne {posvečuje nikaka pozornost. Ta način odiranja ne išče svojih žrtev sposobnimi ljudmi, išče jih med med zdravimi za delo Falkenhayna je zahteval, naj se sklene dve da trajajoča ie izdati ljudmi, kateri so za delo nesposobni, med bolniki. Predlog pavza, potem pa naj se otvori debata o predlogu nov imenik poslancev. Predsednik dr. Fuchs: sicer smešen (velik hrup na levi strani) in ga je obžalovati a na glasovanje ga vender dam. Zbornica nila, na kar je dr. Fuchs naznanil konec seja še ni bila končana, kajti obstrjikcija je bato v dnevnem redu prihodnje seja. K ai se Znano je kako cveto vse je monopol, število lekarnarjev je omejeno lekarne. Lekarnarstvo malo- i predlog, odklo- tem pa kdaj se primiri i da se to število pomnoži. in Vzlic temu seje. prouzročila še de imajo lekarnarji pravico prodajati zdravila po monopolskih ai ser, Sch ô nere in P ergelt so zahtevali, naj se postavi na dnevni red pri cenah. imajo prav Te cene določuje posebna komisija, na katero lekarnarji največji upliv i občinstvo pa ga nima nič Privilegiji lekarnarjev so v zadnjih letih po- / stali taki, da se sme oficijelna taksa po vsi pravici ime novati oderuštvo z medikamenti. * ozirom na to se ni čuditi » da včasih mej ceno medikamenta in mej ceno takse za delo in mej ceno Občinstvo misli pogostoma, da imajo lekarnarji samo posode velikansko nasprotje. Naj to dokažemo. Morfijski pravico bičkom i medikamente same prodajati z velikanskim do- praški proti kašljanju obstoje iz 0'07 g. morfija in ne ve pa kako jih lekarnarji odirajo z zaraču- sladkorja ter se razdele na 10 praškov. Lekarnar ra navanjem nečuvenih cen za posodo in s takso za delo. Le- čuna za morfij 21/a kr. » za sladkor 21/«, kr., za mešanje karnar kupuje zdravila na debelo. Po oficijelni taksi ima morfija in sladkorja, 10 kr. za razdelitev na 10 praškov 25 kr. da prodaja to blago za 50% dražje, kakor ga za škatljico 16 kr. in tehtanje 3Va kr. Medikament velja pravico, je sam kupil. To je že gotovo lep dobiček, a kdor misli i torej kr. za delo in posodo pa je plačati 54ya kr. Drug vzgled. Tako imenovani čepki obstoje iz 0*1 g. da se lekarnar s tem dobičkom zadovoljuje, se jako moti. Razen te cene za medikament sam zaračuna lekarnar pri opija in 20 g. kakao masla. To zaračuna lekarnar 141/ vsakem medikamentu še nekaj oostotkov za preiskavo, za posode tako. j v katerih medikamenti shranuje i. i. da povprek proda medikament za celih 300o/ o kr., povrh pa še tehtanje 2 kr. za zmešan je mase 15 kr. za napravo čepkov 50 kr., za škatljico 16 kr. in dispen- zaračuna zacijske pristojbine 5 kr. za delo in za posodo dražje, kakor ga je sam plačal. Pri nekaterih stvareh dobiček še večji. torej 88 kr. j torej krat več, kakor zdravilo samo. To so vsekako kričeče razmere. Navedli lahko Cinkovo belilo prodaja drogist po gld kr. klg še mnogo izgledov v dokaz, da nismo nepravičeno rabili lekarnar pa po 20 gld Hipermangansko kisli kali kupi besede oderuštvo. Za sedaj naj zadostuje to. Poživljamo lekarnar klg po 1 gld. 15 kr., prodaja pa klg. po 10 gld. poslance naj v tem oziru store svojo dolžnost Oglenokisli natron velja pri drogistu 20 kr., pri lekar- narju 2 gld. Grenko sol prodaja lekarnar po 1 gld. kupuje pa jo po 12 kr. Vaselin kupi lekarnar po 70 kr. prodaja ga po gld. Kemična industrija se je v zadnjih letih posebno Obrtnija. «7........... .....................1..............................................M.................................................» WWW*! wwwwwvw wwwwwwwwwwwwwwwwwwvmwwwwwww v Nemčiji, oprijela izdelovanja medicinalnih stvarij. Lekarnar jih dobiva iz tovarne popolnoma izgotovljene in nima druzega dela, kakor da jih prešteje in v škatljico dene. A kako jih prodaja? Železne pilule dobi klg. po stna Uzroki obrtniškega propada (Spisal M. Kune.) Ako hočemo zvedeti, katera sredstva bi bila ume-da se vsaj zboljša današnji jako tužni položaj ma- gld. torej ga velja komad eno desetinko krajcarja, pro- lega obrtnika, trebamo najprej poiskati vse uzroke daja pa komad po krajcarji in računa še deset krajcarjev teri so provzročili naš propad ) kajti potlej » če ka spo za škatlico. znamo te slučaje, nam bode moč, ukreniti kar je potrebno » Najhujše pri tem pa ni cena medikamentov samih, da se mali obrtnik popolnoma ne uniči. Plačevati je tudi še posebno za vsako delo. Če lekarnar prst premakne, mu mora za ta trud bolnik že takso dva plačati. Ako je treba kako stvar tehtati plačati > in pol krajcarja, ako je stvar težka do deset centigramov. Če je pa težja, je plačati en krajcar. Ako je zdravilo sestavljeno in petih stvarij, se mora taksa za tehtanje od vsake stvari posebej plačati. Za kuhanje se računa 20 kr. za nalivanje ll1/^ za razdeljevanje praškov na 10 vrečic Zdravnikov nam v novejem času sicer ne manjka. Poklicani in nepoklicani hočejo osrečiti obrtnika napravljajo se tudi raznovrstne postave, katere bi imele namen, služiti koristi obrtnikov, a vidimo zmiraj, da vsakemu koraku, kateri meri na bolje, sledita dva, katera uničita vse dobre namene prvega. treba na široko razkladati, da je razloček me Ni 25 2» kr„ za mešanje raznih praškov 10 kr. in seveda je povrh še plačati takso za tehtanje. obrtnikom prej in sedaj velikanski, katerega mlajši obrt- ki je niki še le od starejših zvemo. Marsikateri obrtnik » že v letih Taksa za leto 1899 je uvedla novotarijo. Plačafi j m ima od prejšnjih časov za svoj trud pri- namreč pri vsakem medikamentu še 5 kr. dispenzacijske pristojbine za zavijanje kupljenih medikamentov. Ako je medikament končno narejen, začne se zara- hranjen užitek za starost, uskliknil je : Vesel sem j da sem star, kajti boriti se za vsakdanje življenje in še ve- činoma brez uspeha, kakor se morate vi mladi obrtniki, to bi prsegalo mojo eneržijo. Tudi jaz bil sem mlad, čunavanje posode in ž njim novo odiranje. Bele stekle- — delavec brez premoženja, ko sem obrt pričel, a plačal nice, v katere gre do 50 gm., veljajo lekarnarja po 2y2 kr. sem za kupčijske prostore in stanovanje le desetake, a a on jih prodaja po kr i steklenice, v katere gre do vi plačate stotake. Davek bil je majhen » da ga seda 200 gm., kupuje po 31/ Lončke po 7 V* kr. prodaja jih pa po kr. njemu še primerjati ni. Hrana dober kup in ljudje po za mazila kupuje po tri krajcarje, prodaja jih * kr. Okrogle škatljice za praške kupuje po iy2 kr. šteni. Dobiček ni bil velik, a gotov pridne roke, trebal ni kapitala. m kdor imel oziroma po kr. in 3 y a kr. ter jih 'prodaja po Tako je bilo. oziroma 7 V 3 kr. Oglejmo si pa današnji položaj Štirioglate škatljice za 6 praškov ku- Začetek obrti brez kapitala niti misliti ni. Draginja na delati na up puje po 2 kr. in jih prodaja po 12 kr. Jednake škatljice vse strani — davki čedalje večji. za 12 praškov plačuje po 3 kr. in jih prodaja po 16 kr. tako občna, kakor pomanjkanje Navada, denarnega kredita j * divja konkurenca tovarn kapitalistov in konfekcijonarjev princip, ampak tudi obrtnik sam je zanemarjal svoje ko nepremagljiva. To nam je zrcalo današnjega časa. Reklo risti. Obrtni izdelki, ustvarjeni nalašč v sleparijo » se pa, kakor se je tudi že zgodilo: plavili so žida s svojo mešanico j podrl obstanek To so naravni posledki nove dobe. Temu se ni moč upi- niku in ga ne le materijalno uničil, ampak tudi rati. Obrtnik naj se uda v usodo in potrpežljivo naj čaka lično oškodoval, Poprijel se je marsikteri obrtnik pre obrt mora še kratek čas, ko bode tudi on polnil čete proletarijata. pri siljen temu, enacih sredstev, a ker mu je manjkalo Ko številu in obrtni stan ne bil tako ogromen po svojem dovske brezobzirnosti, propal je tudi tem načinom, ne uplival na vse kroge države, tudi propad stanu bi ne bil tako pogubonosen, kajti veliko obrtov je «.»».......-...................y..................................................................t.».^..?..» tako že zginilo, brez vsacega sledu: N. pr. tkalci, urarji llSMMI^^i Kmetijstvo. \ WËÊÊÊÏËËËfè !» krojači za ženske, deloma klobučarji i. + A lv" ■■ " ":■ "■ ■■ ■ ;■ ■ ■ ■ r ■ ■ ■ • ■ • ■ " ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■........» i mesto kaše s terih dela zdaj le tovarna in se dotičniki pečajo prodajo tovarniških izdelkov ;in popravljanjem starine. In gotovo je, da bodeče maršikatera obrt šla rakovo pot. Kakor se pa razmere predrugačijo ) treba obrt Kako je treba molzti. Mogoče, da se bo slovenska gospodinja nekako čudno namuznila in se zaničljivo zasmejala, ko bo čitala naslov. Potrpi malo, počakaj, da vse prečitaš, potem šele niku takoj v nove ideje se uživeti. Isto tako, kakor naj izreči svojo sodbo. Mogoče je, da se brani propada, dokler more, res pravilno molzeš naj se pa tudi izguba neizgibljiva, precej poprime novih sredstev ako da i ali pomisli, koliko tvojih tovaršic tega ne razume. si tako vzdrži svoj delokrog. Razločiti nam je treba torej : 1.) Naravne uzroke, izvirajoče produktivnik sredstev, in napredka denosti. neumestni molži pa se namolze manj Pri pa še slabejega mleka razven tega se tudi krave izpridijo, ali celo zbole iz vsled prav po nepotrebnem na vimenu. Alco pa je vime bolno, da včasih se mleko po- tedaj izgubi krava mnogo mleka 2.) Nenaravne, torej izogibne uzroke, izvirajoče iz predrugačenja novih iznaj- suši do čistega. Recimo za vzgled, da je vseh slovenskih deželah v okroglem številu 200.000 molznih krav. Vzemimo dalje, da daje vsaka krava zaradi nepra- zanemarjenega obrtnega prava, — slabe gospodarske po- pilne molže na dan liter mleka manj, (kar ni preveč ra litike nepravilnega nad vladanj a kapitala y m lastne malomarnosti. Kar zadene uzrokov dela, naravnih, gotovo čunjeno) kakor pri umni molži. Dnevni primankljaj bi torej znašal 200.000 litrov. Krave molzemo običajno 10 mesecev y ali okroglo 300 , da vsako niskakmnje o^tajsSih rainer je neuspešno, temveč tudi brezumno in nazadjaško dnij 1 po torej se pogubi v ne enem letu 200.000 krat 300 je 60,000.000 Časi y v katerih so obrtniki in delavci z uničenjem lij litrov mleka To je . 60 mi zaradi nepravilne molže y strojev poskušali pridobiti si prejšnjo veljavo, minuli so Isto tako pa tudi spozna današnji obrtnik, za zmiraj da nove iznajdbe, posebno stroji, splošno le koristijo in jih tudi sam kolikor le mogoče uporablja tem slučaju se tedaj ne more nič odstraniti tu še ni zaračunjen primankljaj, ki nastane zavoljo bolezni v vimenu. Recimo, da velja vsak liter mleka 5 nov-čičev, kar gotovo ni preveč. Po naziačenem površnem računu izgubijo po nepotrebnem vse slovenske dežele v je 300,000.000 novčičev kajti gotovo ne bode urar sam ur izdeloval y ena in ali letu 60,000.000 krat y lastno y tkalec milijone goldinarjev, t. j. 6 milijono kron Zares z telesno močjo platna tkal, ker je vsak boj zoper naravne razmere zastonj. Edino, kar v tej zadevi pomagati more j y da obrtnik ve in more uporabljati tudi sam vse nove iznajdbe in stroje in da ne zaostaja za svojim časom. Ves drugačen pa je drugi del uzrokov obrtniškega lepa in precejšnja svotica. Kolikokrat naj se molze? Izkušnje uče, da se namolze pri trikratni molži več in boljšega mleka, kakor pa pri dvakratni: Čim dajle ostane mleko v vimenu, tem manj propada, in ti so nenaravni. boj za svojo pravo v teh slučajih ni Določen sveta dolžnost obrtnika, temveč siliga k temu navadni boj za obstanek tolstih snovij se nakaja v njem. O tem se lahko prepriča vsaka gospodinja na prav priprost način. Od večerne do jutranje molže preteče več časa, kakor pa od jutranje do opoldanske. Ako hočeš videti, katero mleko je mast- za življenje. nejše, stori kakor ti povem. Jutranje mleko deni v posebno posodo (latvico, a opoldansko v drugo in prepričaš se, da se je nabralo pri zadnlem še enkrat toliko sme- roke tem slučaju je veliko greha. Ne le da je država tane križem držala y kakor na prvem (jutranjem). Vselej moraš prav y ko se je na stroške delujočega in čisto pomolzti, kakor pravimo do zadnje kapljice. poštenega obrtniškega stanu šopiril kapitalist, kateri To je zaradi tega umestvo, ker je zadnje mleko mastneje in brez vsega strokovnega znanja in brez vse pravice uničil boljše, od prvega in ker se sicer mleko napravljajoči deli tisoče in tisoče samostojnih obrtnikov, ki je uporabljal nevednost in lahkomišljenost obrtnika, kakor tudi občin pokaze ter manj izločujejo. Da je zadnje mleko zares mastnejše in boljše, prepričaš se prav lahko. Krava ima stva v svoje sleparske namene in je v javno geslo spravil pri čistem izmolzenju tri bokale mleka. Deni prvič na mesto poštenosti očitno nesolidnost in židovski kupčijski molzeni bokal v posebno latvico, drugi bokal v drugo posodo in s tretjim stori isto. Poglej drugi dan natanko vzdigujejo njena prsa. „Ne poznam te !" izvirilo se vse tri posode, in videla boš, da se je nabralo v tretji njenim ustnicam. „Saj me ponaš", zasmejal se posodi trikrat toliko, ali še več smetane, kakor v prvi, in zopet bliže prisedel in jo pritisnil sebi. » tujec Greš-li v drugi latvici boš našla več smetane kakor v prvi in z menoj!" » Veš 1 da grem do konca sveta s teboj. a manj » kakor v tretji. (Konec sledi.) it it it it & it it it £ it it- it- it it Poučni in zabavni del. ■t * «i Vodnikova nevesta. (Češki spisal V. Beneš-Třebizsky. — Poslovenil D. P.) „Neboj se » dete » (Dalje.) - kogar Bog varuje, tisti ne pogine in ko bi se zemlja pogrezala Danes vcdnik tako raz saja. Ne pomnim, da se kedaj tako razjezil. Nam ribičem nič ne stori. Mi ga častimo in pustimo v miru, ko zleze zapoletnega večera na breg in se suši. Niti ribičem, niti njih otrokom ne škoduje. Samo enkrat je škodoval. Povem to ? da si pomniš. Za P atkom stala je pred leti ribar niča. Sedaj niti sledu ni o njej Živel tam » kakor pri nas starček z jedino hčerko. Hčeri pravili so Marina. Ponosna je bila ta Marina. Na kope mogla je šteti že-nihe, kateri so prihajali v ribarnico. Toda Marina poi- z vsakim nekaj časa, a ko je imela biti re- grata snica se svatba nasmejala se mu v oči in pravila ) da drug ženih na pateško Marino čaka. Prišel je drug, in zopet je bilo tako. In stari imel je veselje s svojo hčerko, da se zanjo tako potegujejo in da je ona tako izbira. Ljudje da tisti navadno izbirek dobi, kdor dolgo iz- pa pravijo, Zali bira. praviti gluhi fantje najbogateji v vsej okolici, vedeli so ? kako jih je zanořila Marina, bili so prè slepi in v ribarnici i ko so gledali v te oči ) črne kakor oglje, paleče kakor najhuji plamen. Nekega večera sedela je Marina na bregu j spletala si lase v umetne kite, v lase denič vpletala krasne cvetice, katere ji je prinesel mla iz grajskega vrta. Niti opazila ni, da jo nekdo gleda in ko je povzdignila svoje oči, nagnila je glavico prvič pred mladeničem in prvič porudela. Ne vem, se je sramovala, ali kaj. Pa bil je to tudi mladenič! ! Takega še ni videla. Obraz mu je bil tako cvetel, oči le gorele, in lasje padali so mu do ramen. Niti povedati ni možno, kakšna bila «j ih barva. Izpreminjala se je iz žoltega v plavo in iz plavega v zeleno. Kaj je bila najlepša suknja proti njegovi, zeleni kakor najlepši hrastovi list z robom iz najčistejšega zlata ! In kaj, ko je začel govoriti ! Dozdevalo se , da igra gcdba v njegovih ustih. Oči bi izgubila na njem Kako lep ušlo je njenim rudečim ustnicam, toda le pctihoma, in zopet nagnila je glavo in zopet porudela v drugo pred mladeničem Tujec sedel je k njej in niti besede ni pregovoril, a Marina ni pobegnila in ko tudi hotela, ne bi mogla. Prikoval jo je. „Ali me imaš rada, Marina?" je tiho zašepetal, tako sladko, kakor bi slavček žvrgolel in nagnil se ribičevi hčeri, da videl v oči. Dobro videl kako lice gori in «e » Pojdeš 5 Marina? Krasne imam palače, nobeden kralj na zemlji ni videl takšnih, še manje, da bival v njih Kristalne so in njih podlaga iz najdražjega mramorja, sobe iz zlata in srebra, z demanti posejane, z dragimi kameni, kakor z vodenimi kapljicami posute. Pojdeš, Ma u rina moja? se stresla, v » Pojdem rekla sem uže « i za šepetala in prvič so se ji kristalove palače in mramo- jeve podlage v njih dozdevale sumljive . . . Toda na očeta pc čakam, brez njegovega dovoljenja. « » Saj dovoli velika gospa postaneš, kraljica! Vzameš i njega v svoje kraljestvo? u „I njega vzamem » obadva! zatrjeval je ženih. Zopet se je Marina stresla i kakor da lomi mrzlica. „Toda mrzlo je na tvoji prsih kakor led to hladi, je zašepetala. Vsaj ugasne ogen na tvojem licu, gorke neveste moje kraljestvo nestrpi! Dekle se mu je hotelo izviti, a kakor z železnimi kleščami jo je objel in znova pritisnil na ledena prsa. „Oče!" kričala je Marina; toda ženih se je njenem strahu smejal. » Oče uže čakajo na svojo nevesto, v mojem dvoru pripravlja svatbeno postelj. Zaman ga kličeš. Pojdimo, zasmejal se je z nova, a bil to hudičevski smeh. In izginil cvet raz ženihovo lice, oči zazelenele so kakor bršljin in takisto lasje, z hlač in s suknje kapala je voda. „Jezus Marija!" kriknila je Marina in v istem hipu izginila pod vodo. Za dveh dnij plavala sta na Ogrinih valovih dva mrliča : ribič z Marino. Oba sta nosila na vratu znak krempljev in po vsem telesu modre lise. Vodnik ju je zadušil. In ljudje so si pravili, da je Bog vzgojil, po ponosno Marino pa je prišel gospodar vode. kaznoval starega ribiča, ker svoje hčere ni bolje jaz pravim tako. Pokopali so ju blizu ribarnice uničili, a novi ribič postavil si je bajto v vasi. kočo Pošten mora ribič biti in takisto njegova obitelj. Takemu nikdar vodnik ne škodi. Ne boj se, Voršilka, saj nisi kakor Marina, in tudi tvoj oče ni tak ) kakor je bil bivši pateški ribič. Zopet je zunaj nekaj zaropotalo, kakor bi se vsa drevesa valila proti ribarnici in zopet tako strašno da, še huje nego preje. zašumele so vode n Oče Î grozna noč to » bědovala Voršilka » Bog brani vse, katere je ta burja prehitela", odgovoril Rokos in priložil novo tresko, katero si je za zimo napravil iz spanja. Veselo zaplolal je plamenček, a takoj zopet kalil, kakor bi hotel ugasniti sobi vse tiho. Le stara, lesena ura nihala je neprestano in na ognjišču je vselej ) kadar je Rokos masten košek priložil, ogenj žive je zaprasketal » Rokos vzel je s police pilo, dleto in kladivo, sedel bliže veslo. luči pn- in pričel delati. Izgotavljal je novo Voršilka odprla je na kolenih veliko knjigo, pričela pomogel materi spraviti oves in ječmen. Ko smo kosili čitati molitev proti burji in vetrom, a oče ponavljal je travo in jo spravili pod svisli, prihajal je nekakšen hud za njo šepetaje vsako besedo. Ko je bila nemara v sre potrkal je nekdo na okno. Voršilka je nehala in se je dvivnil, a ko je v drugo potrkalo, šel dini veter, jedva je prišla domov, legla je in od teh dob je stari ribič ni bilo več s postelje. In sedaj nimam nobenega več » je odpirat. Hudobnežev se ni bal ! Kaj bi tudi pri starem Kokosu pobrali? „Nekdo je v metanici zablodel!" je starček in odrinil leseni je s sebe pred vratmi sneg v moki valjali. zapah. !" mislil Pozni potnik stresal samo, samo „No, Ne jokaj dečko in jel je jokati. samo reci to » samo vas in Voršilko." » to » je ves bel, kakor ga ne pomaga, raje pridno moli in to materi bolje pomore, saj te ni treba opominjati. Tvoja mati umrla je z zavestjo, da si je sina dobro vzgojila. » silil Samo pojdite, prijatelj, i v veži morete to storiti, ribič prišleca. Še prašal ni, kdo bi to bil, a uže Samo ne jokaj riši toguje, » » da pravijo, ako dete presilno za sta veš ne morejo v grobu mirno spati Pri nas je hitel k Voršilki in ji ukazal pripraviti mleka, urezati kos kruha potem pa je hitel gostu j ki med tem to ni bilo lahko v veži otresaval s sebe belo skorjo. Sneg je na oblačilo zmrznil. „Pustite, le pustite peči itak mora raz oblačilo, smejal se je Rokos. imel bodeš drugo domovje." „Vso kočo najel je njej ostati, tesno mi je tam morete. moj kum, ni bilo mogoče v bilo, da si niti misliti ne Pravil sem materi o vas in Voršilki, rada je j saj na poslušala, ako sem opisoval ribarnico o Pogorji, posebno T ako ležala brez spanja. Vso tukajšnjo krajino sem » Bog blagoslovi in pozdravi!" izpregovoril je tujec moral orisati in vam, striček, prinašam poslednji pozdrav odkrivši se, ko odgovoril prestopil prag n ribič Bog daj Bog u 1 V » Pozdravljam vas, odložite plašč i po od matere, Voršilki pa šepetal. a Poslednjo besedo je za ložite ga na peč in sedite. To vam je danes dalo, kaj ne? To Voršilka stala je pri ognju in skrbno prilagala vreme, kakšnega ne pomnim", govoril je starček bi mleko brž zavrelo. Niti in mu ponujal stol, da bi sedel , da besedica je ni všla, kar je „Andrej' bila pri njem pred očetom. j kriknila je Voršilka in z jednim skokom Andrej pravil. In vedno, ako so plameni razsvetili njeno obličje » zastirala ga je s predpasnikom j a takoj j otiraje solze z zopet odskočila, sramuje se obraza. Le težko zadrževala je ihtenje. » Le jej in umiri se" ? silil Rokos mladeniča » pri moji ven, ti si to, dečko? Niti poznal nebi „kakor doma moraš pri nas biti, od srca ti privoščimo te več, reče stari Rokos. Dolgo smo te čakali, toda danes dozdeva se mi, da si se nam tam nekako ? ne, veruj da ne Kako lahkomiselno izpostaviti si mogel svoje življenje tako saj se zopet privadiš. odtujil. No » a No ) Voršilka, ali ga ne po zdraviš ? Ne sramuj se mene, za priljudnost ni se treba z rokavom „Bog plati", pravil je Andrej, ko si je otrl j nikomur sramovati » tam > kjer solze sem bil opoludne, silili so me >< \ jesti i dali so mi še popotnico, dobri ljudje so tam. Ko povešenimi očmi pristopila je deklica in mu dala je bil oče še živ in hodil na Oeško žičarit roko. Močno » da J prenočevala desnico, roka se mu kriknila, stisnil je mladenič njeno sva vedno tam in oče moral je pripovedovati povedke takoj porela če se mu je tudi sedaj nimam teka. cc zanohtilo in prstov preje čutil ni. Rokos vzel mu je plašč » Verujem » z ramen, klobuk iz roke verujem, ako srce boli, ni dosti slasti » zdaj sedi. In oboje povesil nad peč a malo juhe ne bode škodovalo 9 Voršilka ) prmesi mleka i da vsaj pogreješ se a Samo nekoliko žlic je Andrej pojedel, da bi ne rekli, ka nekaj zavžije, in potem nama mora Andrej pripovedovati božji dar zaničuje, in ko je Voršilka skledo odnesla, po kje je tako dolgo tičal. Mislil sem uže, da ti je jedna iz sedli so okoli luči, Rokos na klop pri peči, Voršilka na med vaših deklet popletla glavo! . . . menil je ribič. sproti in v sredini Andrej. Praviti jima je moral o poti kje je prenočeval, kakšni ljudje so to bili in kakšne obi ! . . . menil je Saj ni dolgo, kar sem postavila mleko i ognju m v tem času se niti lonec ni ogrel, med tem dam kaj čaje so imeli. Rad je to poslušal Rokos, a Voršilka še drugega u žvorgolela Voršilka in hitela v vežo Toda takoj bila raje. Niti očesa ni obrnila od Andreja. Danes se je zopet v sobi s kruhom in surovim maslom videl drugačen, nego slednjič. Venec črnih las na lesenem ploščeku. je ob » Dragi striček, sirota sem robljal smedo lice, postal je gosteji, pod visokim, gladkim i danes sta dva tedna čelom svetile so jasne oči še živeje i toda solze silile so kar sem pokopal mater", vzdihnil je mladenič, „veste v lastne oči, kadar je v nje pogledala. Pravile so da bi drugače preje tu bil." Solze so mu pristrigle i kako je mladeniču pri srcu, če tudi je na vso moč to govor. f t hotel prikrivati. Niti jedini smeh ni zaigral okrog nje » misli Tako, tako, dečko! To ni dobra novica, toda po- govih ustnic. Dobremu otroku » da je bila to volja božja in laglje 5 ki je pred nekolikimi bode Vem i dnevi poslednjo grudo vrgli na materino rakev, se ne kaj je to, dobro vem, nikdar tega ne pozabim in tudi ljubi smejati, vsaj mu je nikdo ne more nadomeščati na ne « > skusil ga je starček tolažiti f k svetu, beda, da nikdo ! Mati drugače govori i drugače se » Takoj v vinotoku pripravljal sem se na pot, brž smehlja svojemu sinčku. Kakor ona tako ne more to ko sem pomogel materi spraviti oves in ječmen. Ko sem nihče. (Dalje sledi.) íftřfe íliáfeái & â& ásá&ífeái?iiáte ífeáSífeífiáSítiřfcáÉífiáaífc Aáli^ {Hib .........-..........................."";á5 milijonarja, ki plačujeta povprečno po 5300 gld. davka od Novice. $ ^»ii.iiiii.iii.................................................................>>•>>........................ svojih dogodkov. Oba stanujeta zunaj Ljubljane. V. Ljubljani Osebne vesti. Nadvojvoda Jožef Ferdinand, stotnik pri kranjskem pešpolku št. 17., dobil je jednoleten dopust, da oskr- buje svoja posestva. Štajerski dež. inžener Ivan Jaksche sta dva „skoraj - milijonarja," zdravnik dr. Mader in tovarnar Samassa, katera dva plačujeta največjo osebno dohodarino. Železnica Gorica-Ajdovščina. Politični obhod in razlastitvena obravnava za nameravano krajevno železnico od Gorice do Ajdovščine se je vršil dne 19. t. m. in sicer glede je imenovan zač. pristavom pri državni stavbni slnžbi na Kranj - proge od Sela čez Cesto do Ajdovščine oziroma do Ustja. skem. Odvetniški kandidat dr. Vladimir Foerster je ime- novan- deželnosodnim adjunktom v Ljubljani. Odlikovanje, častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje sta dobila Primož Smukavec in Ant. Ravnik delavcu kranjske industrijalne družbe na Savi. >Živ pokopan « Dne 15. t m. je bil v Ljubljani ; V okrajni šolski svet v Postojni je bil na mesto pokojnega Mateja Lavrenčiča od dež. odbora izvoljen grajščak v Ložah pri Vipavi Karol Majer. Častno občinstvo Občinski odbor v Predosljah je izvolil ondotnega župnike c. g Kerčona v priznanje mnogih govih zaslug svojim častnim občanom. nje- Vsaslovenska delavska slavnost bo dne 28 maja t. 1. v Ljubljani. Udeleže se je krščansko - socijalni delavci. Shod v Radečah. Posl. dr. Krek je dne 15. bom zazdelo neki ženski, na kar so se različni ljudje trudili, m. imel v Raiečah shod volilcev, na katerem je poročal o delo-da zopet obude v življenje mrliča. Přišedši z mrličem na poko- vanju drž. zbora. pogreb uradnega sluge And. Udermana, o katerem je neumno ljudstvo govorilo, da še ni mrtev. To se je malo pred pogre- pališče se mrlič ni pokopal, ampak prenesel v mrtvašnico, kjer ga je sodna komisija preiskala Mrlič je bil seveda mrtev. Umestna uredba na železnicah. Železniško mini-sterstvo je odredilo, da morajo želez, organi brezplačno spre- Jubilejni darovi drušbi sv. Cirila in Metoda. Poslali so dalje: Podružnica za Kotmaro Ves 10 gld. katere nabralo od Mohorjanov č. g. župnik Vintar v Biliči Vesi. G. Jak. Meško v Juršineih gld Podružnica » Pol- jematitudi večkratne brzojavke, vkraterih se povprašuje po izgnb- janska dolina" po č. g. župniku J. Ramovšu 20 gld. ljenih predmetih mej vožnjo, doslej so morale stranke vse take niča v Petru na Pivki 70 gld. brzojavke plačati po tarifu. Zaznamek dne 2. januvarij veznic 4°/0 deželnega kranjskega po zneski se bodo 1. iuliia Šavnik-ovi v Kranju zbirko 30 gld. 1899. 1. izžrebanih ob- š- žnpaika Venediga v Ormožu 20 kr. Podruž- Po gospej Leopoldini Iz Postojne na račun Slavna okrajna poso- ojila, katerih glavinski jilnica v Krskem gld. Podružnica v Konjicah 37 gld. 1899. 1. v imenskej vrednosti izplačali 5.000 gld. štv. 58, 64. — 1.000 gld G. Franc Kralj iz Loke pri Mengšu 11 gld. G. Perdan. 10.000 gld. štv. 17, štv. 38, 86, 123, 212, 310, 340, 362, 440, 442, 607 640,653 789,897, 978, 1154, 1193, 1210, 1237, 1393, 1397, 1431, 1451. 1520, 1589. 1712. 1793. veletržec in zalagatelj Ćirilskih vžigalic v Ljubljani. 100 gld. 634 1279 1799 100 gld. štv. 16, 34, 67, 123 Literarni klub v Ljutomeru gid. Ženska podružnica 1938, 1946, 2117, 2154. 151, 221, 268, 314, 339, 427, 494, 564, 577, 595, 654. 42 70 kr- gld. 84 kr. v Kamniku po tajnici gospodični M. Vremšak 71 gld. černi zaslužek portirja v Celju 1 gld. 10 kr. za Celovec in okolico po č. Ve- Podružnica 673, 680, 686, 775, 784. 815, 831, 868. 883. 926 963 999 1024. 1080 1148 1213, 1224. 1290 946 1359 Gregorčiču 16 gld. 1372. 1378 1390 1398 1417 1429 1438 1444 1466 Vladimirja Jelovšeka, pesnika Simfonij, 5 gld. g. stolnem kapelanu Jos. Hribarju Slavno upravništvo „Slovenskega Lista" Moška podružnica v Gorici po č. g. dr. A. G. Rajko Arce v Ljubljani na željo g. G. Karol 1542, 1990, 2001 1551, 1563, 1567, 1648, 1711, 1780, 1809, 1813 Fabijani v Kranju za odkup od novoletnih voščil 50 kr. 2029 2059 2084 2392, 2399, 2400, 2412, 2413, 2455, 2468. 2624 2139, 2153, 2264, 2317, Dnigotin Ljudevit Vrhničan 1 gld. 2628 Ribnici po č. g. kapelanu J. Volcu 26. gld. Moška podružnica v Ženska podruž- 2629, 2659, 2671, 2709, 2814, 2829, 2849, 2860, 2924 ûica v Kobaridu po gospej Karolini Gruntar 34 gld. 70 kr. 2930, 2955, 2997. 83 komadov á 100 gld 34.000 gld,, 2 komada á 5000 gld Zaključek: Glavinska imenska vrednost 8300 gld., 34 komadov á 1000 gld komad 10.000 gld 1 10.000 62.300 gld. av. v. 10.000 gld., skupaj 120 komadov Navadne obveznice izžrebane z glavin- 15 Pa od slov- Gosp. Fran Lavtižar. učitelj v Kamni Gorici 1 gld. mesečnih doneskov. — Ženska podružnica v Sežani 146 gld. 50 kr. G. dr. K. Janežič v Volovskem za novo leto 5 gld. — Po- sicer 5 gid. od ondotnih Mohor- družnica v Gorjah 20 gld. i katol. pol društva za radovljiiški skimi zneski v imenski vrednosti, bode kranjska dežl. blagajnica v Ljubljani izplačevala omenjenega dne držaje se dotičnih veljavnih predpisov Dalje se še omenja, da se bodo okraj. 20 kr. 22 gld. Moška podružnica v Starem Trgu pri Ložu 112 gld. Podružnica v Cerkljah po g. blagajniku Hočevarju Slavno uredništvo „Slovenca" zbirko 6 gld. 20 kr. bane obveznice kakor tudi kuponi rokom izplačevale proti 4eskomptni pristojbini mesce pred zapadlim Moška podružnica v Kamniku novoletnih daril 9. gld. 50 kr. Deželni s*cer Je darovala vesela družba v gostilni gosp. Jos. Kende odbor kraujski Ljubljana 2. januv. 1899.1. Deželni glavar: D etela. Nov odvetnik. V Mariboru se je slovenski rodoljub dr. Ivan Glaser naselil kot odvetnik. v V Sapu pri Smariji je neznan tat urarju Francu Košaku iz stanovanja ukradel 15 srebrnih ur. Umrl je v soboto 14. t. m. v Mekinjah pri Kamniku veleposestnik in tovarnar Alojzij Praschniker. Pokojnik si je pridobil mnogo zaslug za mesto Kamnik, Osebno postajališče Ponikve na Dolenjski želez- gld. . Jos. Močnik, Fr. Regally in Fran Stele po gld., . J van Lorber, Jvan Mesner, Leop. Primožič, Jos. Sadnikar in Božidar Žnidaršič po 50 kr. G. Fran Rohret v Radov- ljici nabral v veseli družbi 2 gld. 16 kr. Gosp. Ant. Žni- daršič iz Ilirske Bistrice poslal 8 gld 20 kr. iz čitalnične pu-šice in svoto, nabrano po gdč. Miciki Brinšekovi. — Iz Ribnice po č. g. Volcu 1 gld. 51 kr., daroval je g. Fran Fajdiga iz Sodražice 1 gld. in bumfarji ribniški 51 kr. — Šentjakobski * niči se otvorilo dne 15. t. m. Milijonarja na Kranjskem. Statistični izkaz osebni dohodarini svedoči da v Avstriji 255 mož. katerih Pukelstein, A letni dohodek presega 100 000 gld. Na Kraijsken sti le dva se v njem zadušil. Mohorjani v Ljubljani po č g. dr. Pečjaku 6 gld. 15 kr Prisršna hvala! Slovenska požrtvovalnost naj lepe sadove prinaša tudi v novem letu. Blagajništvo dražbe sv Cirila in Metoda. Nesreča. Dne 14. t. m. je ljubljanski izvošček Miha vozeč z Iga v Ljubljano, padel z voza v jarek in Osrednji komisiji za umetne in zgodovinske sodišču za smrt prosi. Konečno razlože sodniki kmetu, da ne spomenike je dne 30. decembra predložil dr. Mantnani več morejo njegovi želji ustreči. Pot je ubogemu kmetu do sodišča tudi nekaj koristila. Sodniki so nabrali malo svotico denarja zanimih fotografij iz cerkve sv. Lucije v Dražgošah ter o njih komisiji poročal skupaj za Celovški občinski zastop je sklenil, da bode v potem zapustil sodišče. ubogega kmeta, za kar se je srčno zahvalil ter v prihodnje sprejemal v občinsko družbo samo prosilce nemške narodnosti. Upamo, da vlada ta nezakoniti sklep razveljavi. Postojini bodo zidali novo ljudsko šolo Nova šola Stroški bodo znašali 50.000 gld Prenočišča v Parizu. Ako dobe dobrodelna pre-V Parizu 10 milijonov, katere jim je zapustila lepa Kanadkinja Miss Heddle, bodo število stanovanja petrebujočih, nočišča Železniški minister na Primorskem. Minoli te- katerih 5e zdaí bliz0 tisoé- lah*o potrojili. Tudi tako bo samo den se je mudil želez, minister Witek na Primorskem in si je ogledal progo, po kateri naj bi tekla predelska železnica od Gorice do Trsta. Cigani so te dni vlomili pri trgovcu Sitarju v To- malemu številz ubogim in bednim pomagano. Drugih prostih prenočišč 01. kakor pod mosti, v novih nestraženih poslopij Kdo našteje cena prenočišča, katera so v dostih delih mesta kjer se lahko za par krajcarjev spi Dobe se hiše, v katerih plicah in pokradli veliko a in nekaj denarja. se spi „na vrveh", (coucher à corde), ker vrste na slami Zaprta šola. V St. Petru na Notranjskem so šolo za nekaj časa zaprli, ker se je mej otroci razširila nalezljiva bolezen. ____v Požari. Y St. Vidu na Dolenjskem je gorelo v šoli. Škode ni dosti, a nevarnost je bila velika. In vender se ljudstvo upira napravi vodovoda. V] Suhorjah je gorelo pii Jakobu Šproharju. Škode je nad 1000 gld. ležečih se ločijo z razpetimi vrvmi. V bližini velike dvorane morajo ljudje v njej delujuči precej zgodaj vstajati. Pred vrati prenočišč čakajo že ubožčki, kateri se hočejo še v gorkih po- steljih greti in malo zaspati. Ti so se do 2 ure po noči via čili po ulicah pri mrazi in vetru. Plačajo le po dva ali tri krajcarje, prejšnji pa po ali Spe dva po dva v eni po Tatvina noči od 10. na 11. m. so neznani tatovi vlomili pri Fr. Slibarju v Selcih ter ukradli do 250 gld- denarja, mej drugim tudi več starih tolarjev. Umor. Mej Krko in Lučmi so cigani dne 9. t. m. pri belem dnevu napadli tri kmetske može. Jenega se ranili, tretjega, Martina Novljana iz M. Loke pa ubili in oropali Jed- je lani ušel stelji, katere čistost si je lahko predstaviti. Samo ob sebi je rezumno, da je soba tako natlačena, da se komaj skozi pride, bližini dvoran prenočuje neki hišni posestnik za 20 centim. t. j. krajcarje, uboge ljudij, potem da še vsakemu vročo juho Ime stoji nad vrati o neki svetilki zapisano. ^Seveda jih ne povabi na postelje, ampak njegovi gostje sede in leže na klopeh in na tleh, na stopnicah in v vežah, od kleti do pod- naga roparskih morilcev, cigana Šimna Helda is prisilne delavnico, so ujeli in zaprli. Ta ciganska druhal je tudi v drugih krajih napadala ljudi. Kaj se ne da nič storiti, da se ubogi kmet reši ciganske nadloge? strešja, tako da lahko v ima gospodar lep dobiček. hiši 700 oseb spi in še pri tem Zgodovinsko drevo okolici glavnega To znajo. Občine Radoslavci, Godomerci, Malane- delja, Moravci in krajni šolski svet pri Malinedelji so večkrat zaporedoma vložile prošnjo za slovenske napise pri c. kr. poštnem uradu Malanedelia.. Visoko c. kr. ministerstvo je zau-me?ta kazalo c. kr. poštnem in brzojavnemu ravnateljstvu v Gradcu njo Meksike se je doslej nahajala velikanska cipresa, o kateri se naí prošnja usliši.; in ravnateljstvo je res že 1. 1896. nazna-govori, da je pod Fernando Kortez. da je to največje Ze 1520 počival španski vojskovodja nil° županstvu v Radoslavcih, da se bo prošnji ugodilo, kadar popotniki iz preteklih stoletij poročajo, bo Postal tedanji poštni pečat neraben. Pred nekolikimi dnevi ajmočnejše drevo na svetu Sedaj zlobna roka že trhleno drevo užgalo. da je do tal zgorelo Kuga. Lansko leto je v Indiji razsajala kuga i tam vsled nje več tisoč ljudij pomrlo. Sedaj se je kuga poja pa se je poslal ondotnemu poštnemu uradu novi pečat, a samo z nemškim napisom, Namesto da bi c. kr. trgovinskega ministerstva ukaz poštno ravnateljstvo izvršilo in da bi rešilo svojo obljubo, je na ta način zakrivilo popolnoma opravi- vila tudi na afriškem otoku Madagaskar, kateri je last Fran- Seno vznemirjenje med slovenskim prešivalstvom. Mej obolelimi je tudi nekaj Evropejce apolja V Italiji zmrznili so ponoči 16. t. m. poleg Ne Nevidna opica. Ker je postavilo radoslovje trditev ljudi To pač naravnost tno. da bi bilo v solčni Italiji mrzlejše kakor pri nas mej Alpami. podi da se vrši razvoj živalstva in rastlinstva pod težo zunajne potrebe in živali kot rastline uprav podobo in obraz prevzamejo ra. Minister italijanski arhi- Palača dožev v Benetkah se Baccielli je odredil takoj, da prevzame slavn tekt Boito restavracijo te zgodovinsko preznamenite palače, ki tudi mej najkrasnejšimi stavbami na svetu. Poneveril in pobegnil je blagajnik filijalke Como nacijonalne banke v Rimu. Seboj je odnesel 70.000 lir. se katerih so potrebovali, da si v bitki življenje ohranijo, moralo za vsako žival i rastlino dokazati, zakaj je baš tisti prikaz dobila. Glede velikega števila živalij i rastlin, je to že dakazana. Da se to prepogostoma zgoditi ni moglo, zdi se, da na tem ležeče, da je nam sorazmerno malokrat mogoče do- mače in naravne razmere spoznavati, pod katerimi dotična Stara papiga. Princezinj Wales soproga angle stvar živi in s katero bi morala naravno strinjati Razviieno škega prestolonaslednika, ima papigo, katera je stara že do 200 let, a še vedno vesela in dobre volje. L. 1783. je an- priliko nam daje zato Guereza opica Ta najlepša vseh opic nosi na obeh straneh svojega črnega telesa nekako belo gleški čigar minister Pitt kupil papigo od necega posestnika, v mantiljo (ženski plašček), katera obstoji iz dolgih svilnatih hiši je bila že dolgo let Juriju III. Papiga je isredno krasna Nesebična prošnja. 1800 podaril kralj las. Nedavno opazoval je žival živaloslovec Gregory v njenih naravnih prebivališčih, v luknjah gore. Kilimandžaro, in na- Beligrada se nam piše n Kakor takajšnje Beogradske Novine" poročajo, prišel nekoliko pred dnevi k sodišču prve vrste kmet Aleksa Vukovic Oddal je prošnjo v katerej uljudno prosi sodni dvor, da ga usmrtili. Sodniki so smatrali prosilca, da je norec, Vukovié pa šel je, da ta opica tam na črnikastth drevesih žive, od katerih vise dolge svilni ednake pletenice. Tako je Gnereza, ako je na tem drevesu, neviden, ker se ne more razločevati od drevesa. Iz tega se lahko razjasni njena obleka, taka je, da se žival svojim sovražnikom zamore skriti. Na ta razlog ne bi nihče prišel, sam povedal, da ni nikakor na umu bolan, ampak ubog in da ne more najti nobenega dela, zatorej se je namenil če ni Gregory opice v njenem naravnem stanovališču videl. Ako žena hlače nosi. Lansko jesen je v nekem umreti. Kmet je mislil, da morajo vsakega usmrtiti, kdor pri nemškem mestu mudil cirkus, pri katerem je bil angažirau znamenit Kloson. Ta je bil jako omikan ílovek in si je znal ftfcjfcfcfcCfcC&fcJteÍZCfcwfejfe&&&&&&& . vratu. pridobiti vstop v razne boljše hiše, samo z denarjem ni znal varčevati. Pred odhodom je nekega zasebnika, s katerim je mnogo občeval in od katerega si je pred odhodom izposodil 100 gld. rekši, da jih vrne v 14. dneh. Ko so ti dnevi pre- bolne na pljucah tekli. denarja pa ni bilo, imel nesrečni zaaebnik-upnik kr hlj u in nadušljivem pravi pekel doma. Zena njegova, jedna tistih krutih žensk, ki nosijo hlače, mu je izposojeni stotak vsakdan tisočkrat očitala. Mož je že mislil, da se mora ustreliti, a predno je storil ta obupni korak, je na drug način poskusil, zagotoviti si domači 100 gld. in ga prosil Kdor hoče svojo bolezen na pljucah ali vratu ali naduha, naj pije tudi vže zastarela, enkrat za vselej zgubiti » mir. Poslal je svojemu dolžniku v se v naj mu ta stotak s pošto pošlje nazaj. Ko je prišla nakaznica začel se je zopet dirindaj. Zdaj pa se j ft ženi ubogi Kloson smilil. Menila je, da ga je mož z grožnjami prisilil, denar. In žena je moža naposled prisilila, da „vrne" caj da vrne od A. Wolffskij. Klosonu kronične plučnein vratne bolezni Tisoče zahvalnih pisem za čudovito 1 zaboj za dva dni moč tega čaja so na razpolago. ta drugi stotak in je sama nesla denar na pošto. Mož se stane 75 kr. Brožure se pošljejo zastonj. Samo pravi moral molče udati „zaradi ljubega miru." Klosona pa je vr- čaj se dobiva pri njeni stotak tako presenetil, da ga je še tisto noč zapravil. Stara mamica še meni reinerjeve slike. Ta tvrdka, geslo danes znana letošnje po Kath- vsem Wolffskij, Berlin Nr Weissenburgstrasse 79. 37 svetu sliko j nam podaja že celo vrsto let za novo leto plakatno H^ ^H IM M^ M^ ij» ^^r ^^r ^^ »J* 1 vedno bolj draženstvo in prikupljivo sestavljena. Občinstvo jo vselej težko pričakuje in je ob jednem tako prijetno iznenađeno, da proti koncu leta že po prodajalnicah popra-šuje : „Kaj nam pa prinese Kathreiner za novo leto?" Vprašanje je pač opravičeno, kajti vedno težje je prodajati kaj novega in izvirnega za priporočanje Kathreiner-Kneippove sladne kave. In vender se to omenjeni tvrdki vedno posreči. Letošnja slika z imenovanim geslom nam kaže prijazno se smehljajočo St. 46.209 Mestni magistrat ljubljanski prodaja smeti ki so nakopičene na senožeti pod Tivolijem 5 mamico, ki je ravno prav zadovoljno sedla k popoldanski kavi, ob Dolenjski Cesti pod zeleiiim hribOlll in ko pribiti viharno mali vnuk najbrže z vrta, z rudeČim jabol- kom v žepu, in zahteva sprav zapeljivim smehljanjem istotako ob Kravji poti v Trnovem. svojo porcijo kave n Stara mamica še meni !" Pogled stare Pogoji prodaje izvedo se pri mestnem mamice, dobrovoljni, prijazni izraz na častitljivem obličju kaže ». notranji čut in razumnost gotovo odličnega umetnika. ki je izvršil to prikupljivo podobo katera je jako obogatila našo "T cestno galerijo slik", in katera objednem najbolj priporoča stvar samo, Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. komisarjatU ob navadnih uradnih urah. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane dné 17. januvarja 1S99. ? presegajoč. Vsaki igralec na harmonika (Najnovejša velikanska iznajdba!) Skozi tako izvrstno narejeno trobentno- zvonkno - cev ie das Čudovito glasan velikanskega utiša! Vse dosedajno novosti razveseljen! Posebno vsled glasovi, dvoglasni so dolgotrajni. Predejano je temu krasnemu glasilu šolo, po kateri vsakteri večerih ! najlepše koračnice plese pesni igra Časovna zabava najlepše božično darile najbolj priporočljivo! Gena šolo dolgih zabojem natančen. Razpošilja se proti gotovini poštnim povzetjem. Naslov f Musikinstrum.-Versandt Export Goldsehmidgrasse Loterijske srečke t. L: Tifcikrl V Lincu dne 14. januvarja V Trstu dne 14. januvarja t. V Pragi dne 18. januvarija t. 1 45, 72, 80, 86, 76, 30, 42k 47 . 70 28, 57, 20 Tržne cene. v Ljubljani dne januvarja 1898. Pšenica gl. kr., oves gl. 6.25 kr. 10.80kr. rž gl. 8.50 kr., ječmen gl ajda gld. 8.25 kr., proso gld. 7.75 kr., turšica gld. 5.65 kr. leča gld. 12.- kr., grah gld. 8.- kr., fižol gld. 10'- kr Vse cene veljajo za 100 kgr.) C . A ♦ Blasnikova tiskarna v Ljubljani na Bregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni Vse po ali večih barvah okusno hitro ♦ V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto ♦4 Spoštovani gospod! Zali valjani Vas, da sté ini poslali Cénjeni gospod lekàrnik! Pred kratkim časom sem naročil tako izvrstno zdravilo proti kašlju od Vas jedno steklenico krepilnih in prsni bolezni. Porabil sem jedno I švedskih kapljic, naredile so meni steklenico trpotcevega soka, kašelj in in mojim znancem tako dobro, da prsna bolezen mi je skoro prene- j Vas moram za to dobro zdravilo ! dni, in danes hvala Bogu bala. Zelo spoštovani gospod! Moja žena je iežala tri mesce vsled trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko je začela rabiti Vaše »mazilo proti kostnim bolečinam« je vstala že čez tri hodi Zahva Pošljite mi takoj še tri ste- i nájtopleje zahvaliti. Blagovolite mi ljajoč se Vam za to izvanredno mazilo klenice Vašega izvrstnega trpotce- za moje znance še tri steklenice po ostajam veita soka, a zraven še tudi za- vitka štovanjem čaja proti kašlju. Z velespo V aš hvaležni JAKOB SUPPAN V Divači, 19. oktobra 1897. 80 kr. po poštnem povzetju poslati. S spoštovanjem VID ZANIĆ Modrnš, dne 26. maja 1898. pokoren sluga Bartol Lisički. Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898. Mazilo proti kostnim bole Trpotčev Sait) kateri sok deluje Prave krepilne švedske kap (Spitzwegerich ljice delujejo izvrstno proti vsem činam (Fluid) je prav dobro zdra vilo proti trganju in zbcdanju v tako izvrstno želodčnim bolečinam, popravljajo | kosteh, protinu, bolečinam v križu, proti kašlju, prsnim boječinam, hri- prebavljenje, čistijo kri, pavati, težkemu dihanju pa tudi za želodec. Po teh kapljicah izginejo stare bolezni, dobiva se vedno svež vse želodčne in črevesne bolezni, a krepijo proti prehlajenju, pri prepihu i. t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krepi v lekarni pri Zrinjskem jovm, Naj . Brod Zagreb, Zrinjski trg štev. 20 dobi se dober apetit pazi vsakdo na varnostno znamka, ker samo tisti trpotčev sok je iz moje lekarne, kiima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinj-skega, hrvatskega bana. Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom je 75 kr. Razven trpotčevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj Paziti znamko, je ker treba samo na tiste varnostne švedške stare ljudi nogah. j ki trpijo slabost na Vsaka steklenica mora imeti var- kapljice so iz moje lekarne, ki imajc nostno znamko sliko Nikolaja na steklenici sliko Nikolaja Šubiča | Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana, Zrinjskega, hrvatskega bana. ker samo tisto mazilo iz moje Cena jedne steklenice krepilnih lekarne, ki nosi to varnostno znamko švedskih kapljic s točnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem na steklenici. Cena jedne steklenice mazila Cena jednega zavitka planinskega povzetju. proti kostnim bolečinam s točnim čaja proti kašlju je s točno poši Ijatvijo 35 kr. doda Kdor pošlje denar naprej, naj Oboje se pošilja vsak dan za poštni list m zabojček po 20 krajcarjev. poštnem povzetju. Kdor pošlje denar doda za poštni list in naprej naj zabojček še 20 kr Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20 Lekarna \ Zrinjskemn H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Naročila, katere znašajo 5 več, se pošiljajo poštnine prosto. gld. in navodilom je 75 kr. Pošilja se vsak dan po povzetju. Kdor poštnem za doda še 20 kr. pošlje poštni denar list naprej i naj in zabojček Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.