Čemu pljuvamo v lastno skledo •Ugieden dnevnik ^Slovenec" je 'objavil v svoji 85. štev. bd 14. aprila sledečo lakonično vest: »Stoleinica tržaške zavaros valnc družbe. V inajkrajšem času bo praznova-la zavarovalna družba ,Assicurazione <5enerali" fctoietnico svojega obstoja. Dnižba je ?a ta dan namenila daro-vati 'znesek 300.CG3 lir raznim patrio-tičiiim in dobrodelnim organizacijam. Razun tega dobijo faš:s>i tudi lep zne-Sek za propagando v inozemslvu. cO.OOO Iir jbo dobila 3alil!ia\ 40.003 iir" pa id/uštvo ^ltalia RedenU", ki ima svo jo nalogo, da v slovenskih in hrvaš-kih vasieh v Julijski krajini vzdrtujc ©trcške vrtce \n raznaroduje 5'overi-ko tnladino". — <1 Jako citat uglednega g'asn'ka slo venskega naroda. Misleč, c'a gre iu zgAj va znseb.no zavarovalnico smo se vzdr-žali vsakega korientarja, zawdpio- laš-ko družbo, kako istinsko in dosletfno pojmu.e geslo ^Svoji k svojim''. — ¦ Pa ;nam je prišla v roke polica te tfružbe ki se sedaj, v kolikor deluje na tiašem ozemlju (in to zelo uspešno!) i-trtenife z vafrjivim imenom tSAVA." Seveda so razni potnki laške ,^ssi-curazfone Generali" na lim zvan ,,Sa-va" ujeli mnogo kalinov tudi takih, H so sicer zelo previdni. Slovensko-na-djonalni nadv tvrdke je mnog'.1 pre-motil in preslepil. Tako je ta pobe-Ijen grob" dobil novih zavarovancev ce!e stolisočev ki s'epo plačujejo svoje prispevke v — laško bisapjo kakor ob-Sojenec, Jci je za ča-s. življenja voti-ial /a svo;e^a rabelja mastno dedštf.o! 0 Mi govoričimo o krizi, imamosank-cijoniran zakon o prepovedi f u j i h zavarovalnic^ ima!mo lastne zav:iro-valnice a dajemo našemu nasprotniku -.-.redstva za pobijanje preostankov na-sega življa v zasužnjeni Julijski Kra-|ini' ... — ' • ." : *~ '. Gada, !j Polanci povzročitelji takih stamotnih dogcdkov; kajti pri nas pride do ka-ke manjse pmske kvecjemu samo radi lcpih dcklet, ki so precej korajžne. Pii-siljeni smo to sporočiti naši ,,Narodnf Siogi,' da zve rn[manj 300.1 čitateljev pravo resnido o nas; kajti mi smo po-rosni na naša kulturna društva, ker jc ¦ blagodejen vpliv teh prosvetnih torišč za čnst Haložanov dokazan! Mi imamo aginega ,,Sokofa"f Bralno d~u-štvo ,.Naprej", Izobraževalno društva in fclruge samo pri Sv. Barbari. Ob^ j jimo v okv>ju teb dru=tev petje, telo^ vadbo, se motimo in razveseijujemo pri pri učenju viog za gledališke predstave, poslusamo pr-edavanja, srl-amo \i 1tn'Ig \n časopisja vino resnice, ne poznarao prevc'ikih družabnih razlik in vidimo v svo'ih iičitelih in voditeljih svo;e prf-jatelje, »brate m sestre. Jasno je, d» nimamo časa za nmmne podvige. ki da-jejo 'ceh* pokrajini sramoten pečat su-rove podivjanosti, pač pa so Polanci se-precej za luno, ker ne p-ena^ajo raoč-nega haloškega vina, se hitro vpijanf-jo fn nimajo nabenega smisla za pro^-svetne nsfanove. Cloveka, tuca, kakor domacina zaboli v srce, ko vidi, da je že nežna deca, cvet in up bodočnosti — izastnipljena po vzgledu odraslih! Morda ise pojavijo nied Polanci apo— stoH', ki jih bodo pravočasno poskuaf-li bdvrniti od takih nečednosti? Vzcs-. mite si vzgled pri nas — Haloža-nih! ¦ tPa ne samo fantje, ampak tudi de-kleta se zanimajo za nanredek, srčna in |duše\rno izobrazbo. Veliko delo je iz\TŠi!a pridna in nesebična mravlja' gdč. Zinka Praprotnikova, ki je kot u- : čiteljica tprošli teden dokončala 6 mc-' sečni gospod:nski tečaj, katereea ]e o- ! biskovalo 14 vrlih deklet z velikim us-pehom. Vsir ki poznajo to delo, UDajc^ da ne bo notenih zaprek za ustanov?-' tev Stalne gospodinjske šole pri Sv- • Bjarbari v Halozah. *!^ ¦Scdaj, smo povedali nekaj stvari^ ki »so nam bile najbolj pri srcu. Phk' hodnjič Vam.bomo pi?aM bstarih gr««-hih Jn krivicah, o razriih težaVah —'-'% .jjpa tudi o naših načrtih. Trudili se bo- ¦ *no, da pridobimo ,,Narodni Slogi" cimveč naročnikov, ki bodo tudi pla-čali 'borno naročnino vnaprej. — Os- ;in*bnik Janez Emeršič, iz Paradiža, ka-iepega gotovo vsi dobro poznate ima se nekaj položnic in tudi sprejema na-cočnike. — / (Pripomba uredništva: Radi ob-Sjavljamo obširno pismo iz solčnih Ha-loz. Neakj stvari smo rnorali crtati, ker bi prišli z zvitim paragrafom navs-lcriž, tetr ni potrebno. Pa še kaj piši- Jihe in pazCte, da ne ostairoe samio ptf $>esedah; kajti star pregovor p,ravi: ,,Obljuba dela dolgl' Le korajžno na-prej!) - f Ukinjenje kuluka ;! jKr. banska uprava dravske bano->ine jje objavila v ,,Službenem listu" jdravslce jbanovine z dne 21 t. m. na-Slednji razglas o ljudskem delu za ne-idržavne ceste: Proračun dravske banovine za le-to (L932.-03. izkazuje med dohodki tu *ii 25 odst. nadomestno cestno dokla-1do jna račun ljudskega dela, odnosno ©dkupnine za banovnske ceste. Tap.o-račun je zakonito potrjen. Ker je ozna-ccni dohodek banovine predvidcn iz-recno kot nadomestek za banovinski fculuk, se ljudsko delo (odkupnina za to Jdelo) glede banovinskih cest v .Jbi obvezno odkupnno po izjemni do-ločbi par 21. zakona o spremembah proračunskem lctu 1932.-3:3. v območju firavske banovine ne bo izvnjalo. }av-ni jtislužbenci plaeujejo tudi v tej do-in ilopolnitvah zakona o samouprav-nih fceslah od 80. maja 1030. Oni izavezanci, ki iz kateregakoli razloga n> fco Jbdslužili pripadajoee cestne obvez-nosti za leta 1930.-31. na banovinskih ctesfcah, morajo odslužiti delo bano-Vinskih csst na občinskih cestah, in ^cer na račun banovinske subvencije ¦sza gračlnjo in vzdrževanje občinskih Yest.' ¦ H Zavezanci, ki so v zaostanku s pla-čilom fcdkupnine za banovinske ce-ste ha račun cestne obveznosti za le-to 1930. in 1931., so zavezani odkup-r.ino plačati, ker tvori označena od-kupnina sestavni del dohodkov ba-novinskega proračuna za Ieto 1931.-32. Vendar se davčne uprave pooblašča-jo, da opuste prisilno izterjavo ozna-eene davščine, ako bi zavezanci zara-di siromaštva ne mogli plačati odkup-nine. Ljudsko dclo in odkupnina za gradnjo in vzdrževanje obeinskih ccst I, in II. reda se izvaja v vseh onihf občinah, ki ne morejo označenih del o.praviti z dolnodki občinskega pro-tfaeuna |ali z najetim posojilom. Dr-žavna nadzorna oblast je po par. 68. zakona o nedržavnih cestah v zvezi s členom 23. pravilnika o Ijudskem de-vo \abcinskih cest, kjer je ogrožen. o-lu 'dolžna, da odredi prisilno pop;a-viran ali onemogočen promet, in si-čer z Ijudskim delom po doloalih na-vedenega pravilnika. Iz gornjega raz-loga mcrajo imeti vse obcine, ki ne razpolagajo s polrebnimi • denarnimi sredsh i za označen namen, stalno v evidenc" cdo' renc se/name zav zitncc/ za ijudsko delo in odkupnino. 8. mai - Praznik matere. Svelejši kakor spomin ,,neznane-ga vojaka," slovesnejsi kakor triurnf tega a!i onega športskega prvaka.in-timne^ši in s^avne^ši kakor zmagoviti podvigi generalov, poveljujočih v o-zadju svojih voiakov, prisrčnejši ka-\ox smrtni jubilej tega ali onega kul-turnega delavca, nesmrtnejši od vseh izuinov -človekovih v vsch vekih naj bi bil materinski dan, katerega proslavlja ves kulturni svet v ncda'jo dne 8, maja. — Četudi je kruta vsak-danjost in težka žvljenska borba spe-Ijala človeška srca v izrazito duševno tanarhijo, Čeiudi morijo velike nmo žice materijelne sl^rbi za kruhoboini iDbstanek (eksistcnco) in je zlovešči ma- terijalizem oddvojil očeta od matere, jotroka qJ starišev in roditeljc od o-trok, sadov lastne krvi, vendar ima vsak člLvek in najsi bo še tako zabk-nien grešnik v notranjosti svoje dn-še, v najintimnejšem kotičku svojega srca ohranjen svetel in sp^oštijiv spo-riiin na ;vojo žvo a.!i mrtvo mater. Pesnik.'. vx pisatelji vseh dob j.i na-rodov so materam posvetili svete bese-de sjrjštovanja. Nesmrini iskakc resni-ce, ženijalni potep\ih, iskajoč pravi-ce in plakajoč nad pomanjkanje.n Iju-bezni — Ivan Cankar — je o materi na-pisal, zveneče kakor bridka povestMa-tere feedmeiih žalosti. P.s.ečeno je ime matriv, ke- [e ^io-sto"anštvo mafen"n?(va tiaci vsemi Inin-ljivimi todlikovanji; kajti rnati je src-disče frcdbine, njcno telo je paradiž, v katerein rastejo p'o:!onc-sna drevesa. Ona jc teraelj kcr^nin teh droves: svo-jih lotrok. Četudi so viharji življenja razločili rodbino' — materino srcetjih druži v nesebični, trpeči Ijubezni, v podzavesinem junaštvu, ki nnra pri-mere z robustnimi ^odvigi naisilnej-ših atletov sveta. — NTe sanio civilv-•ziran $vC;, ki smatra zensko-jalovkd kot vzor ,,moderne dame" a se v^n('a: iu i\\ tam spomni dostojanslva miate-re, ampak celo divjaki spoštujejo svo-je matere_ Pkmenita je bila irnszl, ki jc podnetila javnost. da se spomin na tmučeniško in junaško materinstvo s!avi sloveL.neje kakor vsak drugpraz-m"k v Ietu. Ze več Ict proslhvlja kuF-turri svct ti prazn^k, zvan ,,mate i;:ski dan '. Ta dan skuša vsak svoji materi — roditeljici pripraviti kak3 veseljc, ida ji všaj malo vme one ljubezni, s katero mu je dala1 piti kri svc^ega te-lesa \n sesiti mleka svojih prsi'. .. . Seveda otrok vsega materi povr-niti ne more: Ne bojazni spočetja, ne tone svete Ijubeznf pfiČakovanja rojstv:1, ne nadomestila za balečine po-roda, za bridke skrbi trde odgoje in nozočaranja in krivice olrok. Kd_r še mater ima, naj hvaii Bo-ga, da jo še ima. Re^, je sicer, da raz- ni nazori in zivljenjske prilike Iočija otroke od mater, ali ravno tako ie res> da te razlike in prepade premosti Iju-bezen felate mamice. Ta Ijubezen fe-ravna vse spore, pozablja krivice in združuje vse, kar je svetska zloba ke-daj razdvojila. — ' u Vi vsi, ki imate žive matere, najm-vite ji ti dan kako veselo preseneče-nje kot dokaz globokega spostovanja, ker je vsaka izmed njih špartanska ma-ti, ki vas je poslala v živijenje z \ol-čilom: ,,Vrjii i se ščitom ali na ščitu !" - Ako pa imate že pokojne mater^ ki p-očiva;o v naročju pramate.e Zern-Ije svoj večni sen, posetite njen grob in se vtcp'te v mister'j Matcre sednrt-rih žalcsti! — .(_¦ Ne pozabite v nedeljo dne S. nu~ ja na one nesrečne matere, ki so z enako ljubezn.i;-o, kakor vaša mati rodi-Ia deco, a nc morcjo svojim mladičem daii najpotrebnejše. — Materinski dan naj zgladi povsod vse siare spore in vse morebitne raz-likc se naj pozabijo na dan, ki je posvečen najsvetejsi, najčistejši ljubez-ni: — materi! — . Vladimir Vehovc: Ogljarjev Peter. (Nadaliev«nje.) 3 Gost, višnjev dim se je valil iz oglarskih kop. Siari Kosmač in sin sta kuhala oglje. Oče je molčal in zvečil konec vržinke, $in pa je viačil drva v neza-kurjeno kopo. V gozdu je bi'o mirno. Prasketanje ognja je komaj slišno motilo nekje v dolu trkajočo žolno. §e nižje na trav-tiikih je uTta! razposajen pa-tfr. .jNatoži, potem pa čakaj do mraka, ida se ena^dobro skuha; te pa ne uži-gajt" j€ prekinil Kosmač lihoto v gozdu. Peter je samo prikimal. Stari oglar opaše torbo, vrže na. ramo cepin in sekiro ter se spusti po položni rebri v dolino. Komaj je zginil za deblif se bgla-¦si zadirčen sm-eh v gozdu. Iz bukovih debel se prikaže nori Ja?e'. . . ,,Čakal sem, da je stari odšel'' in sedel na kamen ob kopi. ,,Kaj mi hočeš?" vpraša Peter pre-plašeno. ,f^Hšal sem, da pridejo Poljanci dit-vi v vas. Matevž jih prižene. Fantom v .vasi je plačal piti da bijih nepre-gnali. Pravijo, da bodo županovi peli. JKaj menfs ti, Peter, a-a-a ?" Petcr inalo preinisli, nato sname z veje usnjato torbo, U n^e privleče kos cinega kruha in steklenico žganja. ,,Na, jej in pi^! Drugo opravim drc-vi že sam." Z enim skokom je bil Jože pi steklenici in pil; lačen ni bil. ,,Le dobro jim poweti, cepin a-li sekix> prlpravi? Naj Poljanci pojt1-jo svojim dekletom, ne pa našim. Do-b:o jih zmlati; pomagat ti pridem" in zopet je pi!. ,,Franica mora in miora biti ivojat . . . Dobro pijačo imaš Pe-ter," dvignil je steklenico k ustam in pil v dojgih požirkih. V Petrovih možganih pa se je po-rodila re^i'na miss!. Sam ni vedel, k> daj mu je prihitela r.a pomoč: H ko čvrst in silen se je občutil ob njej. 4. • V mrzlo, jesensko noč je zavijal besen pe?. Na brezoblatnem nebu je sijala poina luna. Ob obronkih tem-¦nega gozda je otožno skovikal skovir. Nekje sredi vasr je bilo slišati fantov-sko petje. Peter je sede} na debe'i tnali kraj županovega kozoTca in poslušal petjc. V presledkih je padalo mimo nega rumeno listje na vhžna tla. Doli z:a nji-vo je komaj s'išno šumel vaški potok. Divje je zrl predse in tisčai v vo-ki ploščat mrzef kamen, grlzel v ustih kratko .vržinkb in puhal goste dime v imr>:lo j€se'nskci noč. Odlo"il s^ je z\ kamenje brez Cepina in sekire. Čelo Is: mu jz orosi'o lt kotan[e ni TnogeL Nori jože tndi od nikoder i!.i hotel priti; obljubil je. Poljanski fmtie so ukaii :-rodi polja in prhajai vedno bllžje h kozolcn. Peter sc je v'egel za debelo tnalo^ v tesnno o/.ko kctanjo, da s^ je v njej komaj premikal vrgel preje da!eč od sebe ogorek vržinke^ »tisnil kainen v roki in pridušeno zaklel. Neo.pažoia sc je nato vsedel na tnalo kraj njega veik črn maček. Dvo-je zeleniht svetlih oei je strnelo v Pe-ir^i ki se ic še bolj stisnil v fcot. Peter je zopet zaklel, maček se je riiagiibil in za-nijavkal Postalo uiu je .vročc. — • 'Fvintje so tfopali z liihki iu koraki mimo fco/o'm dolga njiho\a senca ie hitela /s. niimi do visoke belef Župa-nove hiše. Tu so stopiii v krog in za-peli: c,Oj dekle kaj taji^, da sama ti ležis; na slaTnci se pozna^ da sta težala dvaf .• .. . " ZapeTi so m to še dru,2ih pesmi. Peter je videl vse m stišal niili peem; poltiho je stegtiil ncfgo. Zo-pet ge je zab'iščalo proti njemu dvoje divjili ^žclcnih, mačiih oci. Poskušal' je ^tejjniti dnigo nogo maček je za-mijavkal% se jqzno nakoštrenčil in pa> fcrat srdito puhnil v njega. Poljand so &e razposajeno smeja« ii in g'.e.'a'i na ma.hno^ p-jdstreSno o-kno raz kater0Tfa so viseli še oveli na-geljni. Nekdo od fintov je pfvleke! oi bližn;ega škednja dolgo Iest\o in pri-jslonil k okau. . Nato jso s-2» fantje razšli. Ptier je vsc natančno videl. NelaJ Ipckočcga se je trgalo v njegovi duši. Hotel je dvigniti t\>:> v kateri je ti.š-čal lcamen z drugo roko je grabil po kanrenju v klobuku. Zopet je puhnil, srditi mač-ek pro.i njumu. Skoro s» je iOtiesveStil. Mučnc vraže so se vsg-sale v trudnc možgane. Nagnil jc gla-vo na vlažno zemijo in stiskal prazne pesti. Slišal je, kako ]e nekda trkal m. okno njegove FranlCfe, slišal daleč nc-kj^e v poiju porogljivi smeh in petie odl'aja:cčih Poljancev. A on^brez vsa-ke tnoči. !J . Ko'ik^> pekoče jezc je vstalo v Pc-tm% toda črni maček je še ostreje gle-cal z zelenimi očmi. In globlje so se vscsal-e po^astne vraže v cedno bolj trudne možgane. Zaprl je oči di ne bi gledal dvoje žarečih ogljev in se tesnc-je ^tisnil v temcr. - [ Nič več ni s'iša! Peter; samo zdaj-pazdaj je zašumel svedrast hrastovlis( rntmo tijegii \n potok je šumcl za n|iva Zadremal j€ od strahu. .'. > • (Konec prihodnjič.) Dopisi. PTUj. — (Polovična vožnja za o-' biskovalče II. banovinske vinske raz-stave, združene z vinskim sejmom, v Ptuju.) — Prometno minis^r.-tvo v Be-¦ogradu jc z odredbo z dne 8. apnto' 1932., br. GiG4, odobrilo polovični po-pust vozne cene za obtskoralce II. banovinske vinske razstaive m seima lh IV. vinarskega kongresa, ki bo oi 8. do 10. maja v Ptuju. Polovični pc-pust voznih cen v^elja od 3. do 14. maja za vse vlake in razrede jugo&k* vensRfli državnih železnic izvzerriši eks-presne. Obiskovalci vinske razsta\ e se* ina irt ftongresa Rupfjo na odhodni pc-sta;i celo karto do Ptuja, poleg \i-kaznice ,Vinarskega društva, da sa o-bijskali vinsko razstavo s sejmom a:i kongres, vefja za brczpfačni povra- tek. .Izkaznice se 6ocfo tro6ile na vin-&ki razstavi v Ptuju. Kart torej ne ocf-tiati. 'Za prevoz razstavnih predme-tov velja popust, predviden v tarifi jdel II. - odsek B. XIII. Gostilničar-je, Vlnske trgovce in druge zaniman-jce vabimo na čimveč^i obisk. Vinarske, lanelijske in sadjarske podružnice in 'druge organizacije vabimo, da organi-.žirajo isvoje člane za skupen obisk ria-sih priredLev v Ptuju. —• • > .* , ;PTUJ. — (Novo godbeno druš-jtvo v Ptuju.) — Zdi se, da se je ma-jl-ega Piuja prejela nekaka društvena manija. Je to prav razveseljivo zname-nje, iker je dokaz, da začenjajo razni Sloji uvidevati pomen kuiturnih orga-nizacij. Dasi je v Pluju več godbehih fdtužin, se je po daljših predpripra-yah us.anovilo godbeno društvo ,,Vol-Jga" s sedežem v Krčevini pri Ptuju. — Novo eruštvo bo poleg godbe viši- 10 itudi druge kulturne funkcije, ka-kjor gojenje dramatike, lepe knjige, p.e-davanje itd. Prvi odbor daje jamstvo za obstoj in razvoj društva, kar tudi rai iz srci želimo in bomo po nače-lu ,,zvesto>na zi zvestobo" tudi njega stremljenje oJ časa do časa podpirali. ' ,,VINSjI pri poštni hranilnici, podiužnj-jca y Ljubljani. Za vinarje, vinarske in kletarske zadruge, kletarje, gostil-Htčarje, trgovce z vinom in spiritu-ozami. za vinske konsumente in kle-taiiske tkontrolne organe, pa tudi za pravrila, narodnega gospcdar.a, orgr.-ne finančne uprave m promelne usta-nove. O aktualnem izdanju še izpre-govorimo. IZ GRAB PRI SREDIŠČU. Da nc bo nepatrebnega prerekanja, za-kaj se v teh cajtngah obravnavajo sh-mo ^tvari iz Središča in Obreža, a da sc Grabe zoperstavljajo, naj vam povem, da je tukaj vsc v redn. Maij-•Ka še samo spomenik padlim voja-ikom, za katerega je že prostor m de-lutr, a tista znana središka osebnost, ki se za ta spomenik tako zanima, radi preobiliče drugih važne^šSh o-pravkov jmma časa, da bi izdelala — oziroma dala izdelaii načrt. Upam, da se bodo sedaj merddajni faktorji zge-niii in ukrenili vse potreb.no, čk se ta spomenik, čeprav pozno — posta-vi, ali pa denar obrne v diuge — bolj koristne namene. — Tako n. pr. bi predlaga', da bi se denar stavil na raz-položenje tistim, ki žele tramvajsko progo (Lirabe-Stros. So to različni a-grarni jinteresenti, ki želc tistikrat, ko je njih v'njenost* v II. štadiju lepo složno priti do svoje postelje, ne da bi prš i v konllikt z ftočno stražo- Ta načrt je kolosalen in bi Grablanom še bolj povždignil tujski promet, ki te zadnje 3 tedne nekam peša. — Dru-ga stvar je pa ta, da če razrri m-dividiji pridejo v našo gostilno. nikdar ne (najdejo prave poti domov. Za te pa ni treba tramvajske proge — za te bodo dobre tolige, samo najti §e mo-ramo primernega Človeka, ki bo to izvrševal. Slišal sem všasih, kako so se 'gostje pritoževali, da jim manjka partner pri kartanju. Tudi za te je pre-skrfoljeno. Nas grablenski Simi fa{-> tek mi je obljubil, da bo kartal, a to isamo pod pogojem, da vsc kar le-ži — je šintarovo. "Oglasite se lahko ob kateri ko!i ^uri — šel bo- Če ga ne bi bilo slučajno doma, je pa na stra-ži. — Druga stvar je pa z dcležnim o:i-borom, a to ni za ca,tnge. Glavno je, da Grablencf vsako leto sekajo svoj ,,juš" a kedo jih vodi, kedo iim uka-ruje — kaj je to njim mar. Sicer stis-kajo — pa ne pesti, pač pa fige v že-pu, fpa naj kaže barometer — napred kišu — otraga veter. — Drejče «-¦ - RAZVESELJIV POJAV. - Kljub ternu, da smo pri natisu naše zadnje številke (16.) oŠ 30. aprila natančno "preračunali potrebno število izvodov lista za naročnike, smo morali nakrad-no tiatisiniti še 300 izvodov, ki so bili takoj razpečani o7. naknadno odposla-ni. Cenjeni naročniki, ki so 'list morčla pozneje prejeli, naj nam opros ijo mor-da na zamudi, sicer pa je večina (p.va velika Iskupina) b!la 'oddana na pošto, razprodajalce in zaupnike že v petek. Kdor Jista ni prejel, naj ga reklamira. kdor ga pa ne mara pfačati. n;ij povrne star dolg in list po pošti vrne. Čgla^u-je se namreč toliko novfh harocnikov, da nam ni treba list, ki se sant pripo-roča, nikomur vsiljevati. — Poxiv in prošn|a* Točno pred 6 meseci smo ,,Narod-no 31-ogo" poklicali v življenje. Kakor vsaka dobra stvar, smo tudi mi inieli in §e imanio nasprotnike, a tudi brez lepega gtevila zvestili prijateljev nis-rno. Slednji so se prav iepo pokazali s tem, da so poravnali naročnino, ki je tako malenkosten obulus za dobro stvar, da je škoda o njej govoriti. Pre-pričani smo, da bodo §e številni zamud-niki storili svojo dolžnost, a vsak na-ših zvestih naj pridobi vsaj še enega naročnika. V cilju, da z b o 1 jš a m o tisk rabimo za nabavo novih tipk in improvizijonirani vodovod najmanj svo-to pin 10.0D0.- V to svrho se obra-čamo do na^ih pridobitnih krogov, za-vodov in zasebnikov, da zberejo to najnujnejše potrebno svoto bodisi kot dar a'i pa kot k r a t k o r o č n o b r e z-o b r c s t n o p o s o j i 1 o, ki bi se vr-nilo v roku najdalje 6 mesecev. Ker je zadeva vfclike važnosti, zagotavlja-mo dobrotnikom vso našo naklonjenost v prepričanju, da tega poziva \n proš-nje tie bodo prezrli. — Opozorilo našim naročiiikom! Katerf naročniTc nf prjef Časop'sa, naj napiše na Iist navadncga papiija: Upravi ,,Narodne Sloge" P.uj. Podpsani (natančno ime, naslov in zad- nja pošta) n:"sem prejel štev___ lista. vPodp:s___Ta listek naj vtakne v ku- verto (zavitek), na ftatero naj5!še ,,Ca-sopisna rekiamaicja" ter naslov Ksta. Ta-ko odprto pismo n i t r e b a f r a n k i-rati, se torej pošlje brez znamke. — Vsak naročnik naj pridobi vsaj še ene-ga plačujočega naročnika. Tekmujte kdo jih je dobil vee. Za posebno pridne i-mamo prav posebne nagrade! SREDISCE. - (Smrtna kosa). -V starost' 61. let je po kratki bolezni umn posestnik Anton Zadravec. Pri-zadetf rodbini naše iskreno sožalje! — Pokojnik je bil v daljni okolici ze-\o spoštovan gospodar. Slava rTjegx> vemu spominu! Pa m e t na d r u štv ena p o 6 n d a. ' — Cetudi obstoji v Ptuju več dništev, ki n.e vedo kako bi se uspešno ude^j-stovala, Vendar se je sprozila miser, -da bi se .ustanovil v Ptuju kak keg-ljaški klub, ki bi igral v korist kakel • dobrodelne ustanove. Ker unamo v obimočju mesta tri prostoma kegljišca; ' se ni bati za prostore za slučaj če { bi tudi ,med kiegljjače prikaši;a!a je- • tika razredne razlike^ slrankarstvii in: narodnostne mržnje. Predpriprave zL nstanovilev prvega športnega kiuba ;, Sloga" so v teku in se Vabi}o in->. I f.eres^nti v.a. ta lepi in zdravi šporf_ da se prija\ijo našemu ureOništvu. Pre>- ' pricani s^no d:i bo taka ustanova vsaf ' j nekaj pripo.mogla k nvcdsebo;nemu &L&• znavanju in gojila ona strpljivost, fe» je v teh zastrupljenih časih tako kf- ' I vavo potrebna. Kdor je z naročnino t zaosiankn, naj isi* tako j poravna, dfa *i s. tem zasigura redn« dosta>l|an}e lista in omoc goči njega redno izhafa* n|e9 kagti neodvisiia »\AROO\A SLOGA« se mora vzdržeTati izkljue« bo le z laslnimi sredsivi Ih s podporo ncodTisiifEi plemeniinikoT. Naše naročnik« opozarjamo, da ?naša.|) letna narotnina Din 28.— pol letna Dinf 20.- četrt letna Din 10.- Pri deljemh'. plačilih pa vsaka štev. D5n 1.— Naročnino morete nakazati po bianko-. položnici, katera se dobi na po^ti ter pripišete na isto našo ček. števiJko 16.089. I Vedno beli zobje ftsfs ^tmmmimmamamKmmammtm^mmmAmm -LQ \§ iet uporab]j:uu zobjio pasto "Chlorodont". Se nikdar nas ni razočarala. Imcii emo vedno bele utbe m prijeten okus ˇ uslib, lembolj ker uporabljaiDS ž« dalj easa Cblorodont ustno rodo. Tudi iiporabij« eela družiua samo Clilorodont zot-Jie šče&ke. J. Podgornik, T... Zahtevajte zato sanio pri»lM Chlorodont zobno pasio, tuba Din. 8.- in Din. !&¦» ter znvračajte Tsak nadomcetek. Gospodarski vestnik. (Urtjuje Konrad Žnuderl — Maribor) Kaj kmetu treba šole? Te t>esede sc kaj rade porajajo ,jncd gospodskimi sloji. SliŠi pa se tu-di na kmetih slična budalost namreč, 6sl kmetu ni treba šole, češ, kakor je delal m-oj oče, tako bom delal se jaz. »~ Niti eno niti drugo ne more biti ko-ristno 7.3. kmeta niti za kmečkega de-fevca. Obratno pač moramo reči: Kmet-$ki stan potrebuje šole in sicer praV jfične šole; kako bi si olajsal Svoj te-žaven poklic; kako bi si pomagal v raznih nezgodah, ter postal deležen tem večjih ugodnosti svojega dela. Ne mislim tukaj razpraVlj|iti o abso-lutnl potrebi obiskavanja kmetijskih šo\, ker jih ža'ibog nimamo preveč na raz-polago, pač pa smatram za pptrebno naglasiti: Dolžnost vsacega kmeta in kmctskega dclavca bodi; udeleževati se slehernega predavanja o kmetijskih panogah dotičnega kraja, ter čitanje tozadevnh pojasnil in strokovnih kn.ig. Odkrito povedano, da si jaz kot prc-izkušen ekonom ne morem predstav- ljati pravega kmeta, ki bi ne bil član svoje gospodarske organizacije kme-tijske družbe za Dravsko banovino v Ljubljani, katera se je potrudila za si-iajno strokovno glasilo ,,Kmetova!ec'', v katerega dopsujejo naši najbolje iz-vežbani strokovnjaki. — Istočasno pa hočcm Inaglasiti tudi potrebo, da se vsi medsebojno podpiramo z dobrimi nasveti brez vsakega zamolčanja {e-ga, Tcar bi moglo bližnjemu koristiti. EBino v s'ogi je moč in napredek nro-goč! — Iz te potrebe sem se odločil tudi 2a urejevanje posebne rubrikie ,,Gospodarski vestnik'' v ,,Narodni Slo-gi," na katero naj bi bil naročen vsak umen gospodar. Kakor vidite iz zad-njih stevilk je ta rubnika zelo pestra' in zanimiva, razven tega pa objavlja lišt tazne važne gospodarske članke izven te rubrike. Naročnina je tako ma-lenkostna, da jo lahko vsakdo kljub težkim časom zmore: 3 litre vina na Ieto manj* . v . — i Trgovinska pogodba z I-talijo. Te dni je bila v Rimu poBpi-sana dodatna trgovinska pogodba med ]ugos)avijo in Italijo. Imenovala s^ bo todi 'mešana komisiia, ki bo študirala, kako naj se pogbbi in razširi trgov-gke *odn,o§aj€ mect obema državamtt. Alislimo, |da se to projektirano ,,'štu-dinanje" todnošajev, bodisi trgovskih, gospodarskih ai političnih ne bo t>me-jilo zgolj na komisije, ki imajo v *io-telskih dvoranah in db zelenih mizah ,,jasen " poglecf v jedro gospodarske ffifzerije in najsf bo to Iaška, jugoslo-^ianska )ali avstriiska! — ¦ Vaižno za kmetova-llce, ki imajo opraviti pri uradih. — Minister za socijalno politiko je pod-pisal iodlok, s katerim se uvaa v dr-žavnih airadih z dnem 1. ma.'a t.l. ne-deljeni delaVnik, in s'cer zjut a] od 7.30 do 13.20 popoldne. — Kničtove ,,urad-ne" ^re pa je prf/ip:sal Bog Adamu v raju jnekakb od 3.30 do 2030 .,. Za n^delieni dclavnik 17 polhih uf pa mu politični modnjani in šolani 1o'až-nfki Idajfejio namesto m^sečne plače-prav jfochie piačflne nafoge s pretnjo rubeži'. . . S tem seveda m rečeno, da |je za ubo^o urald^iško rajo 6 ur diijevnega dela premalo, ker je jasno, "da je za sedanje plače še ^ ur prevec. Kmetska bitka v Albaniji. V okolci Piškopeje in Berata je p išlo do krvavih izgredov med kmeti in žandaTtnerijO, kjer so rabili tudi stroj-ne puške. V boju je padlo mnogoTcme-tov, ranjemh je pa bilo 12 žandarjev. — Sicer *nauki, a sv-obodoljubni AI- ¦ banci (Arnauti, škipetafi) se kar n». moreio vživeti v dejstvo, da je kraljc-^ vina 'Albanija v gospodarskem in pa*; litičfiem pogledu — italjanska' kol<> nija. Italija ne vpliva simo na Albani-jio, ampak jo dejc-insko poseduje, 3 albanski kmetic čutijo to botrinslva na svoii sicer trcl? koži. - . •'; • Kapitalisti so zopet poka-z a 1 i, da tožijo o krizi, katero saml pov-zrotujejo. Revne Duna^čane fe ral?-vesdflffa vcst: — f(Dunaj dobi G00.000 !;g. Viflve." Brazllska vlada it pornidife-s i «00 i"/*'l kf itau? zz. au&a;&ke. fi^Liaoa-jenc brezpfično cFo Hamborga. Občin^ n? sc mora posvi-tbvad' z viacfo gižrrf^ uvozne tirine in razdclitve med naj-jpotr^b-11'ejše. Darilo pa je vznemiif-* 10 dunajske irgovce, ki so poGlali depu- j ticijo i itia 3. strani in se o-^ebno ali pismeno javi naši upravi čiinprej, da sprejme primerna navodi-la. Stvar je izredno resna in važna ter predvideva za pridnc ljudi tudi prime-ren zaslužck. Pi-edpogoj je postenje in volja do dela. — Zgovorni m pre-piičcvalno govoreči Ijudje imajo stal-- no delo in uspehe! — SNUBC V DOBI KRIZE. : , 'Danica: t,Vi? Vi me nameravate porociti? Saj se poznava ko naj tri dni." Anton : %,Nič n€ de. l.ubljcna. Se.u ^japos^en ž-e tri leta v banki v kuteri te nalo/.cna vaša dota." Frajfice, ki hočete bonbone, enako fantje, ki dišijo Vam klobase, pazlicne se dobrote te in onc — dobite vse primerno krizi-Vaše kase/ odhod Vara brige naj ne dela; Ussar pač bogato res irna zalogo solidnega blaga za mesta, sefo? e saj ima izbero po okusu mnogo, ako si pozabii v mestu kupiti se ka}, rad vsakemu prodam po žeiji marsikajl tik postajaliSča vseh mestnih in deželskih avtobusov pod ^Vefiko kavarno" ob Državnem mostu. iBičenl. Kl poposlo Dn&alaTovMarilK ne zamuditc obiskati staroznano gostilno kjer se Vam poleg bogate izberc vln nudijo vsakovrstna jediia po najnižji ceoi. »¦aa & m.____________ restavradja in kavarna ,,Plzenski dvor" TATENBACHOVA ULICA {M liiaviie^a trga proii ..Haroil&ama iasa"). Kam v Ptuju? T\3l} kmetič je z dežele, ali pi meščan, vsakdo pri ,,Pošti'' se ustavi, — ker tam se"toci vinček pravi — in oštir je po postrežbi dobri — znan. VEDNO MISLI NA LF.POTO. P.ofescr: ,Moje predavanje bivas, gospodična^ne zanimaio, predava! bom o 'i&olnčnih pegah." . Gospodična: t,Pač, gospod profe-sor bo me ze'o zanimalo, ker sem po-ieti polna p^g." Prostorna mebllrana soba z dvema po«teljema z event soupo-rabo iklavjrja, separ. vhod se odda s 1"). majem, PstfaaiMiini! Oblastveno in zdravniško že 20 let preiskušcno možilo proti r e v m a t i z-m u, j e t i k i i n r a k u z navodilom .upo-rabe se dob;. Mazilo ni nov izum ter po-meni velik blagoslov za vse, ki so smrti zapisani. Pojasnila daje in oskrbi do-bavo leka za male stroske Uprava ,,Na-rodne Sloge" bodisi na osebno prija-vo, bodisi pismeno. V tem slučaju se naj priloži znamka za odgovor! — Na tisoče revmatičnih in jeticnih ter od raka udarjenih bednikov je re-šenih! — elegan-ten, v izbor-nem ^tauju, 20-30 sedežem se po u-g o d n i c e n i p r o d a . kjc:koli v območju Dravske bano-vine vzamem pod ugodnimi pogoji v najem. Obširnc ponudbe z natančnim popisom je poslati na upravo. lista pod značko ,,Soliden zaslužek". Kaj je pomlatl brez lepe frizure zataiapple? Na 'to važno vprasanje zuriLinjosii Vaše dobite prav lep odgovor, akb se v slučaju potrebe oglasite pri * JOSIPU PLETERSEKU, čigar brivski salon je tako urejen, da nu-di damam in gospodom v pogledu las-nih dei — zadovoljiv odgov-or. — Piatiino prvovrstne znamfie pod roko jx>cenT na prodaj! Vprašanja nasloviti na u-pravo lista. — Hiša v Maribpru dvodružnsko z vrtom sadnim in ze-Ienjadnim samo na levem bregu Drave v brezprašni legi kupim takoj. Po-nudbe pod »Gotovina 150.000" na u-pravo Iista v Ptuju. — POLTOVORffl AVTO tipe FIAT, tiovejše pnamke z mod«--njm komfortom, zelo )dobr6 bhianjeri, pbrabljiv tudi kot paprto luksuzno vo zilo, pripravno za potnike irgovs&e stro ke, jzvrstne funkcije Be pod roko pw po cenj proda. ¦ Ponudbe Je poslati na upravo Cfefc pod šifro ,,FIAX". Kolarsbi vajenec prickn, vesten in marljiv, zdrav se sprejme pri kolarskem mojstru MARTINU BRUS, Zgornji Bre§ št. 44 SINE za parizerske vozove v različnih dimanzijaji, nove na pro-daj. Komad stane "Din 80. MARTIiV BRVS kolarski tnojster. Zgor. Breg št. 44